NOV KULTURNOZGODOVINSKI SPOMENIK
Graščina Dol bo obnovljena
Grasčina v Dolu, kl je v minulem stoletju utivala tlove« »kranjskega Veraaillcaa,« |e bila konac januarja a poaebnlm aklepom občlnakaga komltaja za druibana dejavnoati začasno razglasena za kulturno-zgodovinaki apomenik in pomnlk obllkovana narave. Začaanoat taga sklepa pomenl, da bo v enem letu prlpravljan tudi odlok o trajnl razglaaitvi, ki ga bodo obravnall in sprejamali dalagatl na občinaki akupi-člni, propadanje bežlgrajskega kulturnega bisara pa bo morda vandarle uatavljeno. Še latos bo namreč inženiring TOZD Investa pri dalovni organlzacl|l Mercator-tahna izdelal •trokovno studi|o o akonomaki upravičenostl naložbe v obnovo gradu In izgradnjo morebitnlh dodatnih objektov. Vae to bi v končnl celoll zagotavljalo takian program obnovljene grasčine (predvsem turistlčni), da bo naložba ekonomsko in družbeno upravlčena. Tudl pogovori za odkup zavarovanaga graičlnakega komplakaa od ieatih laatnikov že tečejo.
Predstavnikl bežigrajskega izvrsnega sveta so se konec lanskega leta na pobudo ob-¦ činskega turističnega društva. komiteja za družbene dejav-nosti in krajevne skupnosti Ool, odpravitl na ogled graSči-ne. S seboj so povabili tudi predstavnike večjih organiza-cij združenega dela za Beži-gradom. Na posebni okrogli mizi, ki so jo pripravili ob tej priliki, je tekla beseda predv-sem o možnostih uporabe te-ga kompleksa po njegovi sa-naciji. Ni treba posebe) po-udarjati. da so te možnosti precejšnje in marsikatera ob-čina bi dala vse. da bi imela na svoji zemlji tudi turistično donosno graščino. Mimogre-de: pred dvajsetimi leti so posneli v njej celo inserte iz slovenskega mladinskega fil-ma Nevidni bataljon.
Na posvetu s predstavniki da/ovfilh organizacfj je bllo ugotovljeno. da ima kompleks graščine primerno lokacijo. obseg zemljišča in razporedi-tev objektov za turistifino go-stinske namene. Zato je treba za nadaljno sanacijo pridobiti vse strokovne predloge. ki so bile z zvezi s tem objektom ze narejene, pa tudi mnenje- Re-gionalne skupnosti za spome-niSko varstvo o možnih pose-gih v objekt z okolico ter o načinih sanacije. Predlagali so, naj bi graščino sanirali ta-ko, da bi bila namenjena na-stanitvenim zmogljivostim vi-soke kategorije z nekonvenci-onalno opremo. ki bi bile na-menjene predvsem krajšemu bivanju zahtevnejSim poslov-nih partnerjev organizacij zdruzenega dela. Temu name-
nu bi morale služiti tudi go-stinske usluge. predvsem s storitvami visoke kategorije za organizacije združenega dela. Prav tako pa bi morala pre-novljena graščina nuditi tudi prostore za sestanke. razgo-vore in druga poslovna sreča-nja v manjšem obsegu (za 30 do 40 Ijudi). Glede na lokacijo v Ijubljanski okolici in kar 8 hektarov zemljišča. bi bilo smotrno v spremljajočih ob-jektih (Pristavi) organizirati re-kreacijsko dejavnost. napri-mer igranje tenisa. golfa ali konjski šport. in tudi to dejav-nost dopolniti z manjšimi ob-jekti za gostinske usluge. Za popestritev osnovne dejavno-Sti - nastanitveno gostinskih storitev in rekreacije - bi ve-Ijalo proučiti tudi možnost ureditve manjšega razstavne-ga prostora za kulturne prire-ditve in ekskluzivne razstave. n« le umefh/sko, temveč tudl predstavitve posameznih raz-vojnih programov za organiza-cije združenega dela.
Ljubljansta regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je program že pod-prl in podal tudi svoje kon-kretne predloge za obnovo. Tako so predlagali, da bi raz-stavni prostori lahko predsta-vili tudi bogato dokumentacijo graščinskega kompleksa ozi-roma botaničnega vrta pa tudi izdelke in prodajne kataloge tovarne JUB iz Dola. Zavzeli so se za obnovo po načelu delne rekonstrukcije do dru-gega nadstropja z vsemi umetnostno-zgodovinskimi načeli, izdelanimi v konzeva-torskem programu gradu. Vhodna partija (zahodni trakt) gradu z južnim traktom naj bi bila namenjena reprezentativ-nim prostorom s kulturnozgo-dovinskim in turističnim po-udarkom. Severni trakt gradu je možno, kot so predlagali na zavodu. v celoti obnoviti za prenočitvene zmogljivosti z vključenim vzhodnim traktom gradu. Tudi zadnja, druga eta-2a gradu je lahko v celoti na-menjena nastanitvenim zmog-Ijivostim za goste. Namemb-nost prenovljenih objektov pa naj se navezuje tudi na kultur-nozgodovinsko izročilo delc-vanja in zivljenja gradu.
VIDA PETROVČIČ