Gorenjska ^ Banka Banka ,i posluhom Corning M E N \\A JALNI i fa C E nI center Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič tel.:360-260 Kranj, Bleiweisova 14, tel.: 064 212-274 •1 PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 11 - CENA 150 SIT (10 HRK) Kranj, sreda, 9. februarja 2000 Krst pri Savici v italijanščini PREVOD JE PRESKUS PESNIŠKE VREDNOSTI Kranj - V renesančni dvorani kranjske Mestne hiše so minuli ponedeljek predstavili slovensko italijansko izdajo Prešernovega Krsta pri Savici, nove pesniške knjige v zbirki Prešernove pot v svet. STRAN 12 Nepremišljenost botrovala smrti dveh mladih Cerkljanov Strela v Cerkljah sta vzela življenji V petek dvajset minut pred polnočjo je 26-letni Aleš Pavlic po nesrečnem spletu okoliščin v glavo ustrelil 23-letnega prijatelja Matijo Grmeka, nato pa si je pretresen nad spoznanjem, kaj se je zgodilo, vzel življenje še sam. STRAN 30 Balonarski festival v Bohinju Uživali v zraku in na zemlji Praznik teka na smučeh na Pokljuki TIS0C ŠOLARJEV V TEKAŠKI SMUČINI V soboto je bil na Pokljuki maraton za šolarje, dijake, učitelje, trenerje in vzgojitelje, na katerem je sodelovalo nad 1000 udeležencev, v nedeljo pa je bil pravi pokljuški maraton. Izkušeni "balonarji" iz treh držav so uživali v dolgih preletih, vse tja do hrvaške meje in morja, obiskovalci pa so ob hvalnici čudovitemu vremenu "uživali" le zemeljske radosti: opazovali z baloni okrašeno nebo, pohlevne islandske konje, ponudbo izdelkov domače in umetne obrti... LJUDSKA UNIVERZA KRANJ AN-M-n-fR-ŠP-SLO Novosti -promocijske cene i mm J • Tet- 380 48 15 Začetek H. semestra -| 3804816 U.2.2000 VPISI2000 Priloga Gorenjskega glasa o vpisih v srednje, višje in visoke šole STRAN 15 DO 21 2. slovenski sejem lovstvo, ribištva, turizma, prostega časa • PULL *bogata ponudba in ugodne cene* vse za lovstvo, ribištvo, turizem, rekreacijo * specialna vozila* * razstave* lovci, ribiči - z veljavno izkaznico popust pri vstopnini KRANJ, 17. - 20. februar Tel.:326-995 9770352666018 SLOVENIJA IN SVET Tuji diplomati na Gorenjskem Papeški nuncij je maševal na Brezjah Veleposlanik Ruske federacije je odprl na Brezjah razstavo pri nas živečega ruskega umetnika Nikolaja Mašukova, diplomati pa so potem obiskali Vrbo in Bled. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Brezje, 9. februarja - Ko je pater Ciril Božič začenjal nedeljsko bogoslužje v brezjanski baziliki Marije Pomagaj, je spomnil na Prešernovo misel o prijateljskem sožitju narodov in držav. V polni Marijini baziliki je nato maševal papeški nuncij v Sloveniji in doaen diplomatskega zbora Kdmond Farhat, na koru pa je prepeval komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka. Po maši, ki so se je udeležili tuji diplomati, akreditirani v Sloveniji, in župani Brezjam najbližjih gorenjskih občin, je veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Tigran Karakhanov v brezjanski galeriji odprl razstavo pri nas živečega ruskega akademskega slikarja Nikolaja Mašukova. V Krasnojarsku v Sibiriji rojeni slikar se na Brezjah predstavlja s Križevim potom. Mašukov živi že 6 let v Sloveniji, v Ljubnem. Gostje so nato v spremstvu žirovniškega župana Franca Pfajferja, direktorice jeseniškega muzeja Nataše Kokošinek in brezniškega župnika Jožeta Kluna obiskali Vrbo s Prešernovo rojstno hišo in cerkvijo sv. Marka, na Blejskem gradu pa jim je izrekel prijetno dobrodošlico blejski župan mag. Boris M alej. Hvala, ker ste nas tako lepo, z dušo, sprejeli, se je zahvaljeval gostiteljem ruski veleposlanik. • J. Košnjek Linhartovci pri Slovencih v Dalmaciji Kranj, 9. februarja - Pretekli teden so pevke in pevci pevskega društva Anton Tomaž Linhart iz Radovljice znova obiskali Slovence v Dalmaciji. Tokrat so v soboto zvečer prepevali na osrednji dalmatinski svečanosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Šibeniku. Tu deluje Slovensko društvo Dr. France Prešeren, ki je ob tej priložnosti otvorilo prenovljene društvene prostore. Pripravili so razstavo o Prešernu in razstavo del akademske slikarke Alenke Pičmanovc iz Kranja, Merkur pa je poklonil društvu televizor. Na Prešernovi proslavi v Šibeniku je sodeloval tudi mešani pevski zbor Slovencev iz Splita (Kulturno društvo Triglav) in otroška kulturna skupina iz Šibenika. Med potjo domov so Radovljičani obiskali še Slovensko društvo Bazovica na Reki. • - J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si (KQ)IMlKfcJJ©IEIGLAS Naročniška akcija 2001 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadar-koii v letu 2000 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo,, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si; ali - eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001,- ali - en celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vasi izbiri,, kadarkoli do sobote, 30. SEPTEMBRA 2001. leta; ali -tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. ■ Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V naročniško akcijo "2001' sodi; vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca junija 2000. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se bodo naroči do vključno 31. marca 2000, pa bomo namenili še eno izmed 2000 praktičnih nagrad! Novega naročnika sem pndobil(-a);_,_ Moj naslov;_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, eno od ponujenih treh možnosti/; ali; A/ izlet po izbiri do 30. septembra 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali; B/ naročnino za_trimesečje 2000 ali 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM Ime In priimek: za najmanj eno leto Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2001" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Program boja proti revščini in socialni izključenosti Revščina sili v slovenske domove Revščina najbolj ogroža družine, v katerih ni nihče zaposlen, in družine, v katerih je vir dohodka le ena pokojnina. Ogrožena so tudi samska, zlasti moška gospodinjstva. Program boja proti revščini in socialni izključenosti bo kmalu obravnavala vlada. Ljubljana, 9. februarja - V Sloveniji je revščina. Je relativno visoka, v primerjavi z večino držav, članic Evropske unije, pa ni nič posebnega. V nekaterih državah je odstotek gospodinjstev, ki se borijo z revščino, višji kot v Sloveniji, je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop. Za boj zoper revščino in socialno izključenost se je zavzel Svet Evrope. V Sloveniji smo ustanovili poseben nacionalni odbor, za obravnavo na vladi pa je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z nekaterimi drugimi ministrstvi in ustanovami pripravilo predlog programa boja zoper revščino in socialno izključenost. Program je zgrajen na osnovnem spoznanju, da samo splošen gospodarski razvoj ni dovolj za preprečevanje revščine in je posebej treba poskrbeti, da bodo rezultatov razvoja razporejeni na vse člane družbe, zlasti na tiste, ki bi bili brez tega prikrajšani, je na predstavitvi programa povedal časnikarjem minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop. Preprečevanje revščine je celovita naloga, zato bo potrebno sodelovanje vseh ministrstev, ki jih zadeva to področje. V "slovenski revščini" prednjačijo gospodinjstva, kjer ni nihče zaposlen ali pa je edini vir dohodka le skromna pokojnina, samska gospodinjstva, zlasti moška v starosti nad 65 let, po starosti starejša gospodinjstva in stanujoča v najem- Po vojni pobiti bodo vpisani v knjigo umrlih Spoštljivo in kulturno do mrliških listov Državni zbor naj pospeši sprejemanje zakona o vojnih grobiščih, v katerega naj bi bila vključena tudi partizanska grobišča, so menili na seji vlade. Ljubljana, 9. februarja - Vlada je pretekli teden sprejela informacijo o vpisovanju smrti žrtev povojnih množičnih pobojev v matično knjigo umrlih in o izdajanju mrliških listov in se zavzela za pospešitev postopka. S tem je, kot je povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, naredila pomemben korak k spoštovanju osnovnih moralnih in civilizacijskih norm. Nevzdržno za pravno državo je, je dejal, da toliko let po uvedbi demokracije hodimo po kosteh svojih prednikov. Doslej je bilo izdanih okrog tisoč mrliških listov, upravičencev pa naj bi bilo kar petnajst tisoč. Upravne enote so dolžne v treh mesecih ugotoviti število žrtev povojnih pobojev, ki še niso vpisane v matič- ne knjige umrlih. Seznami bodo posredovani vladi in državnemu tožilstvu, ki bosta začela postopke za vpis v matično knjigo umrlih in za izdajo mrliških listov. Ministrstvo za pravosodje bo dobilo sezname lokacij pobojev med 15. majem in 31. decembrom leta 1945. Državno tožilstvo bo potem posredovalo vladi podatke o številu žrtev povojnih pobojev in o morebitnih začetih kazenskih postopkih. Vlada je predlagala državnemu zboru čimprejšnji sprejem zakona o vojnih grobiščih. Stroške izdajanja mrliških listov, pokopavanja najdenih trupel, urejanja in zaznamovanja grobov krila država. Podobnik je povedal, da bodo enake pozornosti deležni tudi partizanski grobovi. • J. K. Mag. Tone Rop, minister nih stanovanjih ter gospodinjstva, katerih člani imajo nizko izobrazbeno raven. Manjše je gospodinjstvo, večja je revščina, večje je gospodinjstvo, več je možnosti za zaslužek. Med ukrepi, ki bodo preprečevali in zniževali raven revščine, so povečevanje možnosti zaposlovanja, zviševanje števila ljudi z ustrezno izobrazbo in zniževanje deleža tistih, ki šole ne končajo, povečevanje ponudbe socialnih in neprofitnih stanovanj (do leta 2005 naj bi zagotovili 2000 socialnih in 2500 neprofitnih stanovanj), dvig višine socialnih varstvenih dajatev ter ukrepi na področju zdravstvenega varstva. Tako je za vlado že pripravljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki med drugim predvideva dvig denarne socialne pomoči, ki zagotavlja posamezniku minimalne pogoje preživetja. Ta naj bi se s sedanjih 22.000 tolarjev dvignila na 34.842 tolarjev. Za drugo odraslo osebo pa je predvideno razmerje 0,7 ali 24.389 tolarjev, posebej pa so opredeljen1 dodatki za otroke. Kot sta povedala minister mag. Tone Rop 'n državna sekretarka Lidij* Apohal Vučkovič je pri uveljavitvi sprememb tega zakona pred; videna postopnost, začenši deloma letos zlasti pa po tj 2001. Prihodnje leto naj bi # socialnovarstvene pomoči pora' bili dodatno 6 milijard tolarjev, leta 2002 7,5 milijarde in leta 2003 9 milijard. Za obejektivno merjenje revščine in socialne izključenosti se uporablja več metod. Ena temelji na porabi posameznega gospodinjstva in po tej metodo; logiji je bilo v Sloveniji leta \99-> pod pragom revščine 13,6 stotka gospodinjstev. Višje oo nas so bile med drugi0" Portugalska, Italija, Grčija & Španija. Druga metoda Pa temelji na dohodkih gosp0-dinjstva in po tej metodi je b»° leta 1996 pod pragom revščin* 14,9 odstotka gospodinjstev* povprečje Evropske unije pa M bilo 17 odstotkov (iz leta 1993> • J. Košnjek -_-ta Danes soočenje Kodra in Kučana Ljubljana, 9. februarja - Predsednik Franc Pukšič je sklical za danes 23. sejo preiskovalne parlamentarne komisije o sum" zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja »1 privatizacije nekdanje družbene lastnine. V primeru Elana, ki J6 bil obravnavan že na zadnji seji z zaslišanjem nekaterih prič, Sf bosta soočila nekdanji finančnik Elana Pavel Koder in predsednic Republike Slovenije Milan Kučan. Na zadnji seji komisije je bilo tudi rečeno, da naj bi Kučan prejemal od Elana darila in da naj b' Elan financiral CK ZKS v letih 1986 do 1989, ko je bil Mil*11 Kučan njegov predsednik. Kučan je te trditve zanikal in dejal, Kodra ne pozna, slednji pa je dejal, da je bil Kučanu predstavljen in da z govorjenjem o darilih ni mislil osebno Kučana. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Škofja Loka Šola zasluži Dolenčevo ime Škofja Loka, 9. februarja - Pobudniki za poimenovanje osnovne šole Škofja Loka po Ivanu Dolencu v izjavi za javnost sporočajo, da bo 12. marca referendum o poimenovanju. Pobudniki menijo, daje trošenje nad dva milijona tolarjev za preverjanje mnenja ljudi o stvari, o kateri je občinski svet legalno in legitimno že odločil, nepotrebno. Škofjeloški rojak in profesor Ivan Dolenc je užival velik ugled v Sloveniji in Škofji Loki. Njegova podoba je tako svetla in prepričljiva, daje ni uspelo omadeževati v povojnih procesih, neuspešni pa bodo tudi sedanji poskusi dedičev medvojne in povojne komunistične kontinuitete. Mladim so potrebni taki vzorniki. Dolenčeva veličina je tudi v tem, da je v svojem življenju zmogel odpustiti svojim nasprotnikom. V izjavi pozivajo občane, da na referendumu glasujejo za ime Osnovna šola Ivana Dolenca. - • J.K. Zeleni Slovenije Zahteva po preložitvi volitev Ljubljana, 9. februarja - Zeleni Slovenije, ki jih vodi Miha Jazbinšek, napovedujejo vložitev zahteve pri predsedniku republike za preložitev jesenskih državnozborskih volitev. Volitve naj bi bile preložene zaradi nerešenega pravnega statusa stranke. Sedaj se uradno ne ve, kdo jo zastopa. Za to zmedo so krive državne institucije, zato naj napako odspravijo, šele nato pa naj bodo razpisane volitve. V sedanjih razmerah bi bili Zeleni v predvolilni tekmi neenakopravni z drugimi. Miha Jazbinšek meni, da gre tudi za sistematično onemogočanje delovanja Zelenih s strani političnih sil na oblasti. - • J.K. Slovenski krščanski demokrati Kranjska Gora Proti zaprtju prosto carinskih prodajaln Kranjska Gora - Občinski odbor Slovenskih krščanski"1 demokratov Kranjska Gora je razpravljal tudi o zaprtju bre*' carinskih prodajaln na naših mejnih prehodih. Ker so lUl območju občine kar trije taki servisi, bi zaradi zaprtja ostal ^ brez dela veliko zaposlenih, družine pa brez dohodkov. Odo° SKD zahteva od vlade, da spoštuje sklepe, da se omenjen trgovine zaprejo šele s polnopravnim članstvom in ne * sedaj.- * J.K. SDS Gorenjske regije Obletnica SDS in športne igre ¥ Škofja Loka, 7. februarja - Iz Socialdemokratske stfd0 Slovenije za Gorenjsko regijo so sporočili, da bo v soboto, 12* # ruarja, ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu praznovanje ^, jste obletnice obstoja te stranke. Ob tej priložnosti bodo v sob ^ na Bledu podelili bronaste, srebrne in zlate vrtnice zaslug * članom stranke. Na isti dan, z začetkom ob 10. uri na Kobb< SDS organizira tudi Zimske športne igre SDS 2000. Minister Školč na Gorenjskem s)[0 Žirovnica, 9. februarja - Jutri, 10. februarja, bo obiskal Gorenj ^ minister za kulturo Jožef Školč. Ob 18. uri bo obiskal A* Rozman v Žirovnici, kjer se bo srečal s predstavniki '^f^li odborov LDS Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora. Pogo^.ft se bodo o financiranju kulture v teh občinah. Ob 19.30 bo rn , ter sodeloval na otvoritvi prenovljenega jeseniškega gledališč' _ Uredniška politik«: neodvisni nestrankarski politično-informalivni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in ured' * (iM^iw^JKjQjJ ^LeSJi (jJuAO Jclovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Urša Peternel, Strgan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / UM"*1*' (l# Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Mcdia Ari. Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22> 064/222-917 / tirtail: info@gglas-si /Mali oglasi: telefon: 0*4/223444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7, do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis a kih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 201 popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi vehajo naslednjega obračunskega obdobja, Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 81 v ceni časopisa. CENA IZVODA: 150 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). , Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Po zakonu o pospeševanju turizma se morajo ustanoviti lokalne turistične organizacije Za turistični zagon obvezna članarina V Sloveniji je trenutno že okoli 30 lokalnih turističnih organizacij, ki se bodo v tem letu pospešeno ustanavljale tudi na Gorenjskem. Prvi so bili v Kranjski Gori, na Bledu, v Bohinju. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Krs»nj, 8. februarja - V prvem polletju letošnjega leta se bodo po Gorenjskem -razen Kranjske Gore, Bleda, Bohinja in Radovljice, kjer so že pohiteli in ustanovili, kar je treba - začele ustanavljati lokalne turistične organizacije, ki morajo biti ustanovljene po zakonu o pospeševanju turizma. Ne nazadnje tudi zato, ker bodo posamezni "subjekti", ki delujejo na turističnem območju, le tako Udruženi v lokalni turistični organizaciji) lahko kandidirali za sredstva iz državnega proračuna. Članarina bo obvezna - izterjala jo bo davkarija. Na škofjeloškem območju bodo usta- dajalci in tisti kmetje, ki opravljajo gostili lokalno turistično organizacijo za tinsko dejavnost. Članstvo je obvezno, v stiri občine, kar morajo potrditi vsi lokalni turistični organizaciji pa so lah-°bčinski sveti. V Železnikih so že dali ko člani tudi turistična in druga društva. Pozitivno mnenje, ostala mnenja pa naj V organu upravljanja lokalne turistične °> Pridobili do polletja. A tudi nekdanja organizacije se zagotovi sorazmerno ^njska občina dobiva svoj LTO - župa- zastopanost članov posameznih de- Cerkelj, Šenčurja, Preddvora, Jezers- javnosti, ^ga, Naklega in Kranja so se združili Turistični kraj je naseljen kraj, ki ima pri oblikovanju svoje lokalne turistične naravne, kulturne, zgodovinske in druge Organizacije. Tudi v Kranju menijo, da znamenitosti, območje, ki se šteje za tu-b°do ianko do poletja pridobili status ristično, pa je geografsko zakrožena ce-|uristično zaokroženega območja in lota ene ali več občin, na katerem se lah tako poskrbeli za nadaljnji razvoj turiz-ma- Po besedah Barbare Čirič z Mestne Želeli so omiliti krizo 'pravni odbor Centra prizma Slovenije je lani ^razporedit vi sred ste v stev v višini 57 milijom i promocijo rejci sklep o rezerv sred-tolarjev, dodatno pa je lani vlada sprejela sklep o Prerazporeditvi proračunskih sredstev v y$irii 37j milijonov tolarjev za finan-ttranje dodatnih turističnih akcij za Preprcčitev negativnih posledic na področju turizma zaradi krize na Balkanu. Skupna sredstva v višini 430 milijonov tolarjev so bila namenjena Pospeševanju slovenske turistične uradi negativnih posledic vo-ftf- na Babami na slovenski turizem, spravili so dva javna razpisi t: za soji-n Medvode, 8. februarja - Čebelarsko društvo Medvode ima v družinah Smlednik, Sora.in Preska-Medvode 48 članov. Na zadnjem občnem zboru so ugotovili, da je bila lanska letina za 1012 čebeljih družin na območju občine Medvode povprečna. Sicer pa ima večina čebelarjev čebele doma v čebelnjakih, le redki jih vozijo na pašo v različne kraje Slovenije. Na zboru so še posebej podrobno spregovorili o boleznih čebel in o skrbi društva za zdravila in za organizirano nabavo sladkorja za jesensko krmljenje čebel. Sprejeli so program za posamezna obdobja za letos. Tako bodo v prvih treh mesecih v društvu poskrbeli za izobraževanje, nabavo zdravil in sladkorja za spomladansko krmljenje. V spomladanskih mesecih bo glavna skrb namenjena preprečevanju uporabe nepravilnih zaščitnih sredstev, v poletnih mesecih I* nabavi sladkorja in zdravil za jesensko krmil6 delavk in zaščito, v jesenskih mesecih pa čebeljih proizvodov in popisu čebelarjev, ki člani občinskega čebelarskega društva Na zboru so podprli predlog, da Zveza ^ larskih društev Slovenije Alojzu Bukovšku rejšemu z Golega Brda podeli priznanje - ^ Pavla Glavarja za dolgoletno vzrejo m ^ za dolgoletno vzrejc kranjske čebele. Podelili pa so priznanja Anl ^ Janše tretje in druge stopnje. Priznanja t .a stopnje so dobili: Blaž Jamnik, Tone Kajf a Dušan Kozjek (vsi Čebelarska družina >l j§ Ivan Šprajc, Janez Smelcer, Jože Bergen Emil Luštrik (ČD Preska - Medvode) in An Hočevar (Smlednik). Janševa stopnje pa so dobili Anton priznanja Košir in Krajšek (Sora) ter Jože Omejc m Dobnikar (Preska - Medvode). • A. Žab* V občini Žirovnica dobili svoj grb in zastavo GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Na zelenem polju pet zlatih peres Občina Žirovnica je dobila nov grb in zastavo, ki simbolizirata bogato kulturno dediščino teh krajev. Žirovnica, 8. februarja - Žirovniški svetniki menijo, daje v Muzeju Jesenice zaposleno preveč ljudi in da ustanova tri občine preveč stane. Pot kulturne dediščine ena najbolj dolgočasnih v Sloveniji. Pe* peres za pet slavnih mož, satje za zibelko čebelarstva. Na minuli seji občinskega sveta Žirovnica so svetniki zelo živahno razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Jesenice. Ustanoviteljice zavoda so kranjskogorska, jeseniška in žirovniška občina, vse te občine pa naj bi 2daj sprejele nov ustanovitveni akt, saj so danes razmere drugačne kot tedaj, ko so sprejemali starega. Ze statutarna komisija v Žirovnici je ugotovila, da je irne Muzej Jesenice za občino Žirovnica neprimerno, v nadaljevanju razprave pa so tudi svetniki predlagali, da se mora 1Ir>e spremeniti v Gornjesavski muzej ali kaj podobnega, saj muzej ni le jeseniški, ampak tudi žirovniški in kranjskogors- ki. Svetniki so nadalje zgotovili, da Muzej dobi kar precej denarja od vstopnin (menda okoli 7 milijonov) in če prištejejo še 7 milijonov 200 tisoč tolarjev, kolikor znaša obveznost žirovniške občine do muzeja, to ni tako malo denarja. Motilo jih je, da ima Muzej kar 11 zaposlenih, kar se jim zdi odločno preveč, sofinanciranje žirovniške občine je predrago (za domačo kulturno dejavnost namenjajo le 2 milijona 460 tisoč tolarjev) - skratka, muzejska dejavnost se jim zdi predraga. Posebej so poudarili, da so v muzeju nedvomno zaposleni strokovnjaki, ki dobro opravljajo svoje delo, vendar je ekonomska moč vseh treh občin prešibka, da bi lahko vzdrževala vso kulturno infrastrukturo, ki za povrh vsega v nasprotju z gospodarstvom ni doživela nobene racionalizacije. Slišali smo tudi, da je pot kulturne dediščine po anketi Centra za šolsko in obšolsko dejavnost ena najbolj dolgočasnih poti v Sloveniji - kar seveda ni toliko stvar muzeja kot občine ali obeh, da pot napravita bolj živahno in prijazno do otrok, ki jo v večini obiskujejo. Na seji so sprejeli odlok o grbu in zastavi občine Žirovnica, ki ju je izdelal oblikovalec Klemen Rodman. Grb je upodobljen na ščitu s šiljasto zaključenim dnom in odprto knjigo na vrhu ščita, na zelenem polju je pet stiliziranih zlatih peres v obliki satja. Pet zlatih peres simbolizira pet velikih mož, satje ponazarja zibelko čebelarstva. Grb je zelen, peresa rumena, take barve je tudi zastava - zelena s petimi zlatimi peresi. Tudi na to je bilo nekaj pripomb, češ, da sta zelena in rumena barvi Slovenske ljudske stranke, da bodo pač ljudje odločali, ali jim je všeč ali ne. 11 svetnikov je bilo za zastavo in grb, dva pa proti. Na seji so se dogovarjali, da bodo razpisali natečaj za pridobitev idej za programsko in prostorsko ureditev okolice Prešernove hiše. Občinski svet je že lani sprejel pobudo o postavitvi doprsnega kipa Francetu Prešernu v Vrbi. Z natečajem naj bi pridobili idejne rešitve za ureditev prireditvenega prostora v Vrbi, ureditev prometa in ceste ter vključitev cerkvice sv. Marka v program nove prireditvene ploščadi. Prešernovo hišo obišče 21 tisoč obiskovalcev, v Vrbo letno pripelje 410 avtobusov, z bolj urejeno Vrbo pa bi dostojno proslavili 200-letnico pesnikovega rojstva. • D. Sedej Izredna seja občinskega sveta v Skofji Loki v Skofjeločani 12. marca na referendum Občinski svet je brez predlagateljev izredne seje sklenil razpisati referendum o imenu osnovne šole. Referendum bo 12. marca po vsej občini Škofja Loka. Škofja Loka, 7. februarja - V četrtek se je °bčinski svet občine Škofja Loka sestal "a prvi izredni seji, katere sklic so zahtevi svetniki LDS, ZLSD in DeSUS, vendar z nobenim od svojih dveh točk, ki sta bili predlagani za dnevni red, niso uspeli, večina preostalih svetnikov je namreč Prvo predlagano točko z glasovanjem Umaknila z dnevnega reda, za drugo pa so že po uvodni obrazložitvi ugotovili, da ni v skladu z zakonom. Ker so predlagatelji zapustili sejo, so preostali svetniki sprejeli "svoj" akt o razpisu referenduma. Vsekakor je mogoče oceniti, da se nesporazum o imenu osnovne šole v Škofji L°ki v občinskem svetu poglablja, saj bo 'mela četrtkova izredna seja zagotovo svoje posledice. Ko je namreč župan 'gor Draksler po precej burni razpravi o demokraciji dovolil, da občinski svet gla-SuJe o dnevnem redu in s tem o umiku Cnc izmed točk, ki so jo za dnevni red ^'htevali predlagatelji izredne seje, so vsi svetniki LDS, ZLSD in DeSUS zapustili ^eJo. Prepričani so namreč o tem, da se o nevnem redu izredne seje - tako sejo ^uPan mora sklicati, če to zahteva deset Syetnikov, z dnevnim redom, kakršnega £antevajo predlagatelji, ne more glasova-SaJ bi tako lahko večina preprečila sejo tcm, da izprazni dnevni red. Nekaj ■^Pkih očitkov o pristranskem vodenju eje Je slišal tudi župan, ki se je izgovar- jal na določila poslovnika, nekateri razburjeni svetniki pa so si s tem prislužili opomine. Edini, ki je, poleg predlagateljev menil, da se poslovnik napačno razlaga, je bil svetnik SDS in nekdanji predsednik občinskega sveta Pavel Malovrh, vendar je z mnenjem, da se na tak način ne sme onemogočati predlagateljev izredne seje, ostal osamljen. Ko so predlagatelji zapustili sejo, je župan postavil logično vprašanje o tem, ali ima sploh smisel nadaljevati, saj predlagateljev za preostalo točko na seji ni več. Svetniki so si za to vzeli odmor, nato pa (brez odgovora na županovo vprašanje) nadaljevali s sejo, kot da se ni nič zgodilo. Predlog akta o razpisu referenduma je obrazložil župan in že v tem uvodu ocenil, daje predlog nezakonit: ker se predlaga naknadni referendum o sprejetem odloku občinskega sveta, zakon predpisuje za tak primer 15-dnevni rok, ki je v tem primeru prekoračen, poleg tega pa ne vsebuje predloga o referendumskem območju. Čeprav je bil s tem dnevni red izčrpan, pa seje ni bilo konec. Deset svetnikov iz vrst SKD in SDS je namreč vložilo svoj predlog akta o razpisu referenduma o imenu šole, ki se od prvotnega razlikuje predvsem po vprašanju. Če naj bi občani Škofje Loke po predlogu svetnikov LDS, ZLSD in DeSUS povzeto odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da osta- ne ime šole Osnovna šola Peter Kavčič?", bodo po sprejetem aktu SKD, SDS in SLS o razpisu referenduma odgovarjali na vprašanje: "Ali se strinjate, da ostane ime Osnovna šola Ivana Dolenca?". Referendumsko glasovanje bo po celi občini Škofja Loka 12. marca, stroški referenduma pa naj bi presegli 2 milijona tolarjev. Za konec omenimo še to, da so pred glasovanjem o razpisu referenduma svetniki SKD v obrazložitev svojega predloga uprizorili pravi simpozij o življenju Ivana Dolenca. Njegovo življenjsko pot je zlasti podrobno opisal Vincencij Demšar, dopolnil pa prvotni predlagatelj spremembe imena šole Martin Krajnik. Hudo grajani smo bili ob tem tudi mediji, ki da ne poročamo objektivno, okara-li so Loka T V, ki si drzne o tem vprašanju napraviti anketo med občani na cesti, vedno razburjeni predsednik statutarno pravne komisije Ciril Golar pa je napadel Gorenjski glas, ker si je drznil poročati iz tiskovne konference predlagateljev izredne seje. Še dobro, da se ni pred tem vključeval v razlago poslovnika, ki ga je pripravila "njegova" komisija, saj bi demokracija v loškem občinskem svetu doživela nesluten razcvet. Ugovorov sveta staršev in kolektiva prizadete šole, ki so jih svetniki sicer dobili z gradivom, v tej razpravi ni nihče omenil. • Š. Žargi Zasedal je občinski svet Jezersko Vrtec "pridelal" za skoraj dva milijona izgube Uni «n .t___: ____^ v nkriliii iavneea zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor ni so skoraj vse enote vrtcev v okrilju javnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor poslovale z izgubo, vrtec Palček na Jezerskem je je imel kar 1,9 milijona. iti iersko' 9- februarja - Vsaj šestkrat so se lani v občinah Preddvor ^Jezersko pogovarjali o izgubi v vrtcih, ki sodijo k javnemu zavo-Usnovna šola Matije Valjavca, je na februarski seji občinskega ni,? Je/ersko povedal župan Milan Kocjan. Rešitve v vsem letu našli, dvakratna lanska oodražitev vrtcev ni pomagala. dvakratna lanska podražitev vrtcev m 1 9 n.a Jezersko pokriva izgubo v svojem vrtcu, kar za lani znaša I ,^'lijona, ob vseh ostalih stroških, ki jih še mora obvladovati. Za •nski proračun, ki znaša okoli 75 milijonov, je to velik zalogaj. s0 v°^,cmatiko izgube v vrtcih sku 6hk°krat obravnavali, tudi trstyaj s Predstavniki minis-raže^ Za šolstvo in šport, a nju x **°kaj visokega poveča-našij0^; učink°vite rešitve niso ^'ček i Jezerskem Je v vrtcu n0rn .3 °trok, medtem koje niran odde-Sostl. °tr°k. Če vrtec ni poln, rta broški Jez, zanj zelo visoki, toda erskem ugotavljajo, da imajo izgubo tudi v polno zasedenih oddelkih preddvorskega vrtca. Oskrbna cena po zadnji podražitvi znaša 40.462 tolarjev, kar je med višjimi v skupini primerljivih vrtcev. Eden izmed ukrepov, s katerim bi omilili negativno poslovanje vrtca na Jezerskem, je povečanje števila otrok. Starše bodo povabili, naj otroke v čim večjem številu vpišejo v organi- zirano varstvo, občina pa naj bi po temeljiti analizi razmišljala o morebitnem znižanju plačila vrtca za en plačilni razred. Če bodo število otrok približali normativu za kombiniran oddelek, ki je 20 otrok, bodo stroški nemara bolj obvladljivi. Svetniki na Jezerskem so se strinjali, da je treba pred podražitvijo izrabiti druge notranje rezerve. Tako denimo veliko porabo kurilnega olja sedaj ves čas nadzorujejo. Skupaj z občino Preddvor in Osnovno šolo Matija Valjavca naj bi znova analizirali izgube. Pričakujejo čiste račune, narediti pa kaže tudi primerjavo s podobnim zavodom v manjših občinah, denimo v Gornjem ZRCALCE, ZRCALCE Uradni sedež varuje stavbo Že mnoge je zmotilo, zakaj se v glavi dopisov Občine Škofja Loka, ki domaje, kot je že znano večini občanov, v Žigonovi hiši na Mestnem trgu 75, pojavlja naslov Poljanska cesta 2, kar je naslov nekdanjega sedeža občine. Tam namreč že vse od ustanovitve novih občin in upravnih enot deluje Upravna enota Škofja Loka, občina pa uporablja le obe sejni sobi. Na zadnji redni seji občinskega sveta smo dočakali tudi odgovor: na vprašanje enega od svetnikov je župan Igor Draksler pojasnil, da na tak način opozarjajo na to, da je ta stavba občinska in ne državna, ko smo prosili za komentar načelnika upravne enote Braneta M urnika, pa se je ta le nasmehnil. Transparenta nista visela dolgo Tržič, 7. februarja - Tržiški župan Pavel Rupar je dal izobesiti nad cesto proti Ljubelju transparenta z napisom "Pozor Avstrija - Haider?!". Župan in državni poslanec Pavel Rupar iz Tržiča se je prejšnji teden odločil za nenavaden protest proti političnim razmeram v sosednji državi. Dal je izdelati dva transparenta z opozorilom pred bližino Avstrije in Haiderja. ki sta v petek zjutraj visela na ograjah nadvozov nad cesto proti mejnemu prehodu Ljubelj. Za tržiški protest je kmalu izvedela policija, ki je naročila delavcem kranjskega cestnega podjetja, naj odstranijo oba napisa. Transparenta so sneli sredi dopoldneva, vendar soju morali vrniti lastniku. Župan Rupar je namreč izjavil, daje transparente naročil in plačal sam. "Ker nihče iz naše uradne politike in diplomacije ni ukrenil ničesar, sem se odločil za tak protest. Slovenija ni izrazila nezadovoljstva zaradi vstopa neonacista Haiderja v vlado v sosednji Avstriji. Ogorčen sem zaradi sluzaste uradne slovenske politike, zato sem protest namenil naši in avstrijski vladi," je pojasnil svoje početje župan slovenske občine, ki na severu meji z Avstrijo. Pavel Rupar je kritičen tudi do ravnanja naše policije in cestnega podjetja. Čudi ga hiter poseg ob pojavu njegovih transparentov, drugačnih napisov na nadvozih nad ljubeljsko cesto pa nihče niti ne opazi niti ne odstrani. • S. Saje Krajani vztrajajo pri obvoznici Kranjska Gora, 8. februarja - V začetku februarja je v prostorih Ministrstva za promet in zveze potekala revizijska razprava na projekt ureditve regionalne ceste oziroma obvoznice v Gozd Martuljku. Razprava je temeljila na študiji Projektivnega podjetja Kranj in na pregledu idejnih študij severne in južne variante obvoznice Gozd Martuljka. Razprave so se udeležili tudi predstavniki iz Gozd Martuljka, ki so zagovarjali severno varianto, saj je bila večkrat potrjena na zborih krajanov. Kot so dejali predstavniki vaškega odbora Martuljek, je vsem variantam nasprotovala predstavnica Zavoda za naravno in kulturno dediščino Kranj in tako "pokopala" vse želje krajanov, ki si že 15 let želijo obvoznico. Krajani zamerijo zavodu, da ni ukrepal ob propadanju objektov in ne ob nenormalnem posegu gradbene operative v strugo Save, saj je nastala nepopravljiva škoda - za živalski in rastlinski svet in za naravni izgled vodotoka. Upajo le, da to mnenje o obvoznici ni dokončno, saj bo po dveh mesecih ponovna obravnava. Če ne bo nič, bodo krajani tako so zagotovili - ponovno začeli s protestnimi akcijami, kajti hrup je nemogoč, prometna varnost nikakršna, predvideva pa se še večji promet v Zgornjesavski dolini. • D.S. Gradu ali Solčavi. Sklical bodo tudi sestanek s starši, kjer jim bodo pojasnili težave v poslovanju vrtca. Škoda bi bilo ukiniti nerentabilni vrtec, saj bi ga tako lahko za vselej izgubili. Razmišljali pa so že o možnosti, da bi varstvo predšolskih otrok drugače organizirali, vendar jih omejuje zakonodaja. Tako jim ostane samo vzdrževanje sedanjega javnega vrtca. Od marca lani občina Jezersko redno pokriva izgubo v svojem vrtcu, poravnala pa je tudi izgubo celotnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca, in sicer v 20-odstotncm deležu, kolikor jim gre po ločitvi z občino Preddvor. • D. Z. Žlebir Podbrezje, 5. februarja * Osrednja prireditev pred slovenskim kulturnim praznikom vobčini Naklo je po vsebini presegla občinski pomen. Gost v Kulturnem domu Podbrezje je bil prof. Franc Drole iz kranjske študijske knjižnice. Opisat je poti Prešernovih poezij v svetovno slovstvo in najnovejše izdaje v tujih jezikih, pri katerih je sodeloval tudi prevajalec iz Podbrezij Viktor Jesenik. Slednji je predstavil svoje prevode Prešerna v francoščino. Vrbo pa so recitirali osnovnošolci, razen v slovenščini tudi v nemščini in angleščini. Ravnatelj OŠ Naklo Boris Černilec je o govoril o pomenu praznika in prvi objavi Zdravljice. To pesem so poleg drugih zapeti pevci Mešanega pevskega zbora Podbrezje, nastopil pa je tudi otroški pevski zbor iz domače šole. • S. Saje Cesta je hudo poškodovana Kranjska Gora, 8. februarja - Člani odbora vaške skupnosti Gozd Martuljek so opozorili člane sveta krajevne skupnosti Kranjska Gora, da je regionalna cesta Jesenice - Rateče močno poškodovana in na posameznih odsekih uničena. Že prej slabo cesto dodatno uničujejo tudi tovorna vozila ob prevozu gramoza iz struge Save v Martuljku in tudi iz Pišnice oziroma Jasne. Cesta je za turistično Kranjsko Goro in vso Zgornjesavsko dolino slaba popotnica, zato zahtevajo, da občina stori vse, da se cesta na posameznih odsekih obnovi. • D.S. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Podjetniki iz občine Naklo so obdarili predšolske in šolske otroke Televizor in igrače za vrtec, oblačila za plesalke Denar so zbrali na prvem srečanju pred novim letom, darila pa so izročili na prireditvi pred slovenskim kulturnim praznikom. Naklo, 8. februarja - Petkov večer v domu kulture so člani Združenja podjetnikov Naklo namenili prijetnemu druženju odraslih z najmlajšimi prebivalci občine. Prireditev so prepletli s kulturnimi nastopi in obdaritvijo otrok. Slednje so bili veseli v vrtcih Duplje in Rožle v Naklem ter plesni skupini Skokice. Člani Združenja podjetnikov Naklo so se v štirih letih delovanja ukvarjali predvsem z uveljavitvijo lastne organizacije v občini in načrti za razvoj podjetništva. Lansko jesen so sklenili popestriti svojo dejavnost tudi z družabnostjo. Pred novoletnimi prazniki so prvič pripravili srečanje, med katerim šo za razvedrilo poskrbeli tudi otroci. S plesom jih je razveselila skupina Skokice iz osnovne šole Naklo, v nakelskem vrtcu Rožle so sestavili vprašanja za kviz, v vrtcu Duplje pa so izdelali srečke za srečelov. S prodajo srečk so zbrali okrog 170 tisočakov, za ta denar pa so kupili darila za otroke iz vrtcev in šole, je povedal zbranim na petkovi prireditvi Janez Pivk, predsednik združenja. mmm___ ,_^..wmmm ... i-mmmm Alojz Gantar je izročil otrokom iz vrtca Duplje prvo darilo, nov televizor. Na oder so stopili tudi nekateri drugi člani združenja. Alojz Gantar, eden najstarejših podjetnikov iz Naklega, je v imenu vseh darovalcev izročil otrokom iz vrtca Duplje nov televizor. Robert Kuhar iz mlajše generacije podjetnikov je otrokom vrtca Rožle v Naklem predal igrače in knjige. Podpredsednik združenja Matej Bernard je za Skokice prinesel veliko škatlo, oblačila iz nje pa so bila prvič na ogled med nastopom mladih plesalk. Ples je v kulturnem sporedu dopolnila tudi pesem. Odrasle sta zastopala pevski zbor Dupljanke in učiteljski pevski zbor OŠ Naklo. Otroci iz obeh vrtcev so prikazali še nekaj recita-torskih in ritmičnih sposobnosti. Za posladek so odraslim nastopajočim otroci razdelili kozarce medu čebelarja, ki je na lanskem sejmu Sadje v Gornji Radgoni dobil najvišje priznanje za kvaliteto. Vsem zbranim, med katerimi je bil tudi župan Ivan Štular s soprogo, je bilo toplo pri srcu zaradi iskrenega srečanja mladih in starejših. Žal je vzdušje ohladil mraz v dvorani doma kulture v Naklem, • S. Saje Ob Kokri bi radi uredili avtokamp Visoko, 9. februarja - Odkar so iz Zormanovega mlina ob Kokri na Visokem "izgnali" Slovenko leta Mileno Močivnik z njenimi psi, je to zemljišče že drugič zamenjalo lastnika. Če je še prejšnja lastnica nameravala nadomestno graditi reprezentančno stavbo, pa je sedanji občino in krajevno skupnost obvestil o nameravani gradnji osmih novih hiš. Občina se ravnokar ukvarja s prostorskimi plani, tako da bo treba tudi te novosti vključiti vanje. Toda srž problema, o katerem so se skušali na pobudo svetnika Franca Logarja pogovoriti na zadnji seji občinskega sveta, ne tiči v tem. Pač pa so imeli Visočani v soseščini velike načrte. Poleg sedanjega rekreacijskega centra so želeli postaviti avtokamp, zato jim je bila misel o reprezentančni stavbi prejšnje lastnice Zormanovega mlina zelo všeč. Kako pa se bo na njihove zamisli o avtokampu odzval sedanji lastnik, ne vedo. Žal jim je, ker sami niso kupili tega 4500 kvadratnih metrov velikega zemljišča, na katerem bi lahko stal gostinsko-turistični objekt. Svoje interese na tem območju bi vendarle radi zaščitili. Vedo pa tudi, da je treba zavarovati tudi spomeniško zaščiten Zormanov mlin s spominsko ploščo, ki spominja na ustanovitev Kokrškc čete med drugo svetovno vojno. • D.Ž. Za kanalizacijo tri variante Šenčur, 9. februarja - Ob razpravi o osnutku proračuna so svetniki občine Šenčur slišali tudi informacijo o vlaganjih v kanalizacijo. Za ta namen naj bi v letu 2000 v proračunu rezervirali 32 milijonov. Natančnejših podatkov o tem, kdaj in kako naj bi nadaljevali z gradnjo kanalizacijskih vodov, pa župan Franc Kern še ni mogel dati, saj še ne vedo, katera od treh sedaj predlaganih variant naj bi obveljala. Obstajata severna in južna varianta in še ena, v katero je vključeno tudi letališče Brnik. Slednje se še odloča o priključitvi na kanalizacijo. Strokovne predloge je občina Šenčur prepustila javnemu podjetju Komunala Kranj. Na eni od prihodnjih sej bodo temu vprašanju namenili osrednjo pozornost. Pretehtali bodo vse tri možnosti in ugotovili, katera je po strokovni in tudi po finančni plati najbolj utemeljena. • D.Ž. Skupni strateški načrt razvoja in trženja v turizmu na Škofjeloškem Za počitnice na deželi Proučitev turizma na Škofjeloškem kaže na to, da ima ta prostor z veliko naravne in kulturne dediščine izredne turistične možnosti. Škofja Loka, 7. februarja - V organizaciji štirih občin na Škofjeloškem, Območne obrtne zbornice Škofja Loka in Gospodarske zbornice Slovenije - območne zbornice za Gorenjsko je bila nedavno v škofjeloškem centru srednjih šol odmevna predstavitev strateškega načrta razvoja in trženja celovite turistične ponudbe na zaokroženem območju štirih občin z izvedbenim projektom za utemeljitev pridobitve statusa turističnega območja in ustanovitve lokalne turistične organizacije. V petih letih naj bi po tem načrtu povečali število obiskovalcev za dobro tretjino, število nočitev pa naj bi skoraj podvojili. Največ je izletnikov Temeljita analiza komercialnih in nekomercialnih turističnih zmogljivosti, gostinskih in športnih objektov, galerij in muzejev, prireditvenih objektov, tematskih in planinskih poti, uveljavljenih turističnih prireditev in nenazadnje že pripravljenega turističnega propagandnega materiala, na eni strani, ter samih podatkov o obisku oz. izkoriščenosti vsega tega, na drugi strani, kaže na velik razkorak med možnostmi in izkoriščenostjo, pa čeprav je pri tem potrebno omeniti veliko nezanesljivost statističnih podatkov. Za razliko od mnogih turistično bolj razvitih centrov na Gorenjskem, kjer še niso uspeli doseči raven obiska izpred desetih let, je to na Škofjeloškem sicer preseženo, vendar prevladujejo le izletniki, uživalci zelenih in zimskih športov ter šolske skupine od katerih je iztržek znatno manjši, kot bi lahko bil. Območje neizkoriščenih možnosti Da so se sestavljavci strateškega razvoja turizma na Škofjeloškem v Hosting, d.o.o., Ptuj pod vodstvom direktorja te družbe Petra Vesenjaka, nekdanjega državnega sekretarja za turizem in soavtorja lani sprejetega zakona o pospeševanju turizma, resnično potrudili, kaže že obseg tega dokumenta, saj ima več kot 180 strani, za predstavitev pa so porabili več kot dve uri. Rdeča nit analize stanja turizma na Škofjeloškem je zagotovo ta, da ima ta prostor izredno bogato naravno in kulturno dediščino, sorazmerno dobro infrastrukturo, poleg tega pa še veliko turistično osveščenih ljudi organiziranih v številnih turističnih društvih. Po mnenju sestavaljavcev načrta je torej osnovni problem, da vse te številne možnosti niso dovolj izkoriščene, v organizaciji ljudi in ponudbe, pa čeprav postaje vedno bolj očitno, da je prav v turizmu možnost dodatnega dohodka, zaposlitev in celo ohranjanja poselitve tega prostora. Cilj: dve milijardi na leto Sestavljavci strateškega razvoja turizma na Škofjeloškem, ki jim je, kot smo slišali, v veliki meri pomagala tudi 21-članska delovna skupina, na pomoč in dobro sodelovanje pa so naleteli tudi v vseh štirih občinah, ugotavljajo, da Škofjeloško območje potrebuje zelo pospešen razvoj nastanitvenih zmogljivosti, načrtno graditev podobe ponudbe, koristi, ki jih prinaša, poudarek na posebnostih tega prostora, skupno zasnovo v oglaševalnem pristopu in skupen slogan. Kot cilje do leta 2005, v načrtu predlagajo povečanje števila obiskovalcev za skoraj 40 odstotkov in povečanje števila nočitev za skoraj 90 odstotkov. Če bi se potrošnja ob ustrezni ponudbi pri obiskovalcih povečala za četrtino in pri tistih, ki prenočujejo, za tretjino, bi v tem obdobju lahko dosegli cilj: 2 milijardi tolarjev dohodka iz turizma na leto. Največji porast si obetajo od uživalcev zimskih in zelenih športov ter med poznavalci, manj med izletniki in šolskimi skupinami. Organizator naj bo zavod Za dosego teh ciljev naj bi se turistično gospodarstvo na Škofjeloškem ob močni podpori vseh štirih občin organiziralo v lokalni turistični organizaciji Zavodu za pospeševanje turizma SORA, območje pa naj bi v skladu z določili zakona o pospeševanju turizma pridobilo tudi status turističnega območja in s tem možnost, da pridobi tudi pod ugodnejšimi pogoji državna sredstva. Za lokali'0 turistično organizacijo so pripr3' vili tudi shemo organiziranosti, način upravljanja ter celo osnutke finančnih načrtov pridobivanja ter porabe sredstev. Za uresničitev načrta naj bi v tufl' zem na Škofjeloškem v pet"1 letih vložili 70 milijonom maffr od tega nekaj manj kot četrtin0 iz javnih sredstev in skladov. Občine za turistično regijo Kljub obširnosti predstavit^ načrta, pa je sledila tudi obšim3 razprava, v kateri so bila kritic' no obravnavana predvse1*1 vprašanja organiziranosti lok* ne. turistične organizacije, °^ očitnem strahu, da se na ta» način ustvarijo možnosti rasj1 turistične birokracije. Sliša( smo vprašanje delitve pristojnosti in dela, bodoče vloge tuns' tičnih društev, vprašanje vzg°Je turističnih kadrov, opozorilo na izkušnje in dosežke iz preteklo8 ti ter na to, da vsaj na začetku ne kaže posebej poudarjati obvez no članstvo in članarin0' Vsekakor pa kaže posebej ome niti, daje že velik dosežek skuPj ni nastop in delo štirih občin.p tudi na tak način kažejo pravljenost za povezovanje vsebinsko opravičljivo Škoti loško regijo. Vsaka od štiri sodelujočih občin namreč ifflj nikakršnih možnosti, da izpolnila zakonsko predpisa11 pogoje za status turistični območja. • Š. Žargi Balonarski festival v Bohinju Uživali v zraku in na zemlji Izkušeni "balonarji" iz treh držav so uživali v dolgih preletih, vse tja do hrvaške meje in morja?, obiskovalci pa so ob hvalnici čudovitemu vremenu "uživali" le zemeljske radosti: opazovali z bal^ okrašeno nebo, pohlevne islandske konje, ponudbo izdelkov domače in umetne obrti... ko so jim razmere omogočale dolge prele- sabo že vsaj sto ur letenja in da so d°^ te, vse do hrvaške meje in do morja, opremljeni in tudi v primerni psihofizlC Čeprav se marsikomu pri opazovanju s kondiciji. j, trdnih tal zdi, daje letenje z balonom zelo Ob tem, ko sije letos festival v vseh preprosto, "balonarji" vsi po vrsti zatrjujejo, da je to početje v spremenljivih alpskih razmerah zelo zahtevno. To je tudi razlog, da prireditelji ne pustijo vseh na bohinjski festival, pogoj je, da imajo za Bohinjska Bistrica - Ko so pred osmimi leti v hotelu Zlatorog skupino italijanskih gostov presenetili z balonom in jih dvignili malo nad zemljo, se je porodila zamisel: kaj če bi v Bohinju priredili balonarski festival. Letos je bil že osmi po vrsti, udeležilo se ga je okoli dvajset balonarskih ekip iz Slovenije, Avstrije in s Hrvaške, prvič je trajal štiri dni, z lokacije med Kamnjami in Savico pa so ga preselili v bližino Bohinjske Bistrice, kjer so prireditev popestrili še z dogajanjem za obiskovalce. Balonarski festival sta tudi letos organizirala turistično podjetje Alpinum in podjetje Fly vvith US iz Ljubljane, denarno pa gaje iz sredstev zbrane turistične takse podprla tudi občina. Kot je povedal Janez Medja iz Alpinuma, so letos festival podaljšali na štiri dni, hkrati pa so ga obogatili z nekaterimi prireditvami za obiskovalce. Postavili so stojnice z izdelki domače in umetne obrti, Ranč Mrcina, ki ima sicer sedež v zgornji bohinjski dolini, je tokrat "izpostavo" z miroljubnimi islandskimi konji odprl nedaleč od balo-narskega vzletišča, obiskovalci so si lahko ogledali predstavo domačega gledališča. Na prizorišču sta ostala dva balona, ki sta, trdno zasidrana z vrvmi, dvigovala mlade in starejše deset, dvajset, trideset metrov visoko. Za atrakcijo so poskrbeli tudi patlalci, ki so skočili iz balonov in po vragolijah v zraku varno pristali na tleh. V petek in v soboto je bila v novi večnamenski dvorani Danica zabava z nastopi znanih glasbenikov, obiskovalci so si lahko nataknili*tekaške smuči in se podali po smučinah - in še bi lahko naštevali. Na balonarskem festivalu je po besedah Boruta Groegla iz podjetja Fly vvith US sodelovalo okoli dvajset balonarskih ekip iz Avstrije, s Hrvaške in največ iz Slovenije, kjer je približno 35 balonov in 82 ljudi, ki imajo za letenje z balonom potrebno licenco. V četrtek, ko naj bi bilo na sporedu preskušanje terena, se ni dogajalo ničesar, "balonarji" se zaradi spremenljivega vremena niso dvignili, zato pa so uživali v naslednjih treh dneh, ogledalo okoli tri tisoč ljudi, v Bohinju razmišljajo o prihodnjem. Radi bi ga °n nili v sedanji obliki, ga še bolje organih.( li in poskrbeli, da bi bil za obiskovali bolj zanimiv. • C. Zaplotnik SIMON - SIMtN FRANC KSAVf-K pRtStMN Spominska plošča Prešernovemu očetu in strici Vodice, S. februarja - V Vodicah, kjer se življenje pesnika dr. Franceta Prešerna P*? pleta z drugim velikim Slovencem Jernejem Kopitarjem, so v nedeljo še posebno s vesno proslavili slovenski kulturni praznik. Ob 200-letnici rojstva velikega slovens ga pesnika so na pokopališču na steni kapelice sv. Lazar/a odkrili spominsko pl°sJ* posvečeno očetu Franceta Prešerna Simonu Prešernu in pesnikovemu stricu Tran Ksavru Prešernu. J Prešernov oče Simon - Širnen Prešeren je zadnje mesece svojega življenja prež,v laj svojem bratu Francu Ksavru Prešernu, kije bil župnik v Skaručni. Pri njem ji'fie ^, časa živel tudi pesnik dr. France Prešeren. Tako oče kot stric pa sta pokopana net P° J pallšču v Vodicah. Ob otvoritvi in blagoslovitvi spominske plošče se je občini županu Antonu Kokalju za pobudo in odločitev, da se na ta način poklonijo sP("!!)rn pesnika in njegovih svojcev, zahvalil dr. Jože Kušar, predsednik upravnega °.}S-Prešernovega sklada za leto 1999, kije ploščo tudi odkril. Dogodek pa je z nay.!^t$ tjo in predstavitvijo svojega dela obogatil tudi letošnji Prešernov nagrajenec in pf'P župana Antona Kokal/a pater Marko Rupnik. • A. Žalar J. GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjalc__________ Tržiško podjetje ZLIT je po šestih letih doživelo stečaj v stečaju Premoženja malo, dolga in upnikov pa veliko Novi stečajni upravitelj Andrej Koželj je presekal agonijo v lesni tovarni, kjer se je z vsakim dnem proizvodnje izguba le povečevala. Tržič, 7. februarja - Zaradi nadaljevanja proizvodnje med stečajem je nastalo za najmanj 150 milijonov tolarjev izgube, prejšnje terjatve pa so se povečale skoraj na poldrugo milijardo tolarjev. Tovarno bodo skušali čimprej prodati po delih, vendar je nepremičninskega premoženja le za 350 do 400 milijonov to-•arjev. Kot ugotavlja Andrej Koželj, zato ni realnih možnosti za Poplačilo vseh upnikov. Konec oktobra lani ste zamešali prejšnjega stečajnega upravlja ZLIT in napovedali skorajšnjo ukinitev proizvodnje ter °dpust vseh delavcev, kar se je zgodilo konec prejšnjega mese-ca. Se je to steklo po načrtih? 'Na začetku smo ocenjevali, da bomo proizvodnjo končali 2ačetek januarja letos. Razlogov za to, da se je zavlekla do konca januarja, je več. Ko so klavci odhajali na zavod, so tudi drugi spoznavali, da se zadeva zaključuje. Delovna vne-^a je bistveno padla, zato so lrneli v proizvodnji težave. Poste smo vseeno končali. Za potrebe stečajnega postopka. Predvsem ureditev finančnih in kadrovskih zadev ter pripravo 2a prodajo, smo pogodbeno zadržali štiri ali pet ljudi do 15. 2000, od takrat naprej pa še dva za hrambo strojev in trovanje." Vaša ocena ob prihodu je bila, 1,8 se je stečajni postopek predol-80 vlekel. Kakšne so bile finanč-ne Posledice podaljševanja proiz- Mnje? Če bi lani vedel za težave iz Preteklosti, verjetno ne bi podaljševal proizvodnje. Sedaj u8otavljam, da seje vsak dan iz-8uba le povečevala. Poslovanje v šestih letih med stečajem ni Ponašalo pozitivnih rezultatov. Vem trenutku na podlagi revi-žlJe poslovanja ocenjujemo, da Je dodatne izgube za najmanj 150 milijonov tolarjev. Bolj toč-£° oceno bomo še pripravili, p želimo razčistiti, zakaj je do ega prišlo. Nadaljevanje proiz-. odnje v stečajnem postopku je ^redno zahtevna naloga. Mis-a- da je bila pri ocenjevanju Popolni prodaji premičnin, tudi izdelkov, ho kmalu sledila ponudba nepremičnin. Andrej Koželj, drugi stečajni upravitelj v podjetju ZLIT. pozitivnih učinkov poslovanja storjena napaka. Če bo za to kdo odgovarjal? Ko bodo znani točni podatki revizije, je možno, da se zgodi tudi kaj takega. Pritisk upnikov bo izredno velik, ker so izgledi za poplačilo slabi. Ob uvedbi stečaja so bile terjatve upnikov približno 400 milijonov tolarjev. Doslej so zrasle na 1 milijardo in 450 milijonov SIT." Pregledali ste tudi premoženjsko stanje podjetja. Koliko je vredno in kdo bo imel prednost pri poplačilu terjatev? "Naredili smo korekcijo prejšnje cenitve in ugotovili, daje nepremičninsko premoženje vredno med 350 in 400 milijoni tolarjev. Iz te osnove bomo začeli s prodajo premoženja, ki jo načrtujemo po delih. Samo zahtevek ločitvenega upnika, Gorenjske banke, ki je prvi pri po- plačilu, je skoraj 500 milijonov SIT. To pomeni, da ne bo dovolj denarja niti za stroške. Zgodil se je torej stečaj v stečaju." Prejšnji teden se je sestal upniški odbor. Verjetno ste obravnavali te težave. Kaj pa ste se dogovorili? "Člani upniškega odbora so bili presenečeni nad informacijo, ki smo jo podali. Gorenjsko banko smo že prej seznanili s podatki, druge pa smo razočarali v pričakovanjih o pozitivnem poslovanju. Glede na to, da sem predlagal takojšnjo prodajo premoženja, so to podprli. Najprej smo začeli s prodajo premičnin - strojev, zalog, polizdelkov in izdelkov. Tega denarja ne bo veliko. Vseeno bomo skušali poskrbeti za deblokado žiro računa. Intenzivno se pripravljamo tudi na prodajo nepremičnin. Le-te bomo razdelili na funkcionalne enote, da bi se čimbolj približali potencialnim kupcem. Za sodelovanje smo se dogovorili tudi z občino, ki bo morda spodbudila podjetnike pri iskanju poslovnih prostorov." Kdaj boste začeli s prodajo premoženju, imate morda že interesente? "Objavo ponudb bomo ob podpori sodišča izvedli v najkrajšem času. Interesentov je kar nekaj, vendar je vprašanje, koliko bo kupcev. Naša naloga je, da se čimbolj prilagodimo interesu za odkup delov tovarne, pa da jih skušamo čimprej spraviti v funkcijo. Možen je sicer tudi najem, vendar ne dolgoročno. Imam informacijo, da je med domačini interes za nadaljevanje dela proizvodnje, vendar je treba zelo hitro prijaviti te potrebe. Ko se bo začela prodaja, bo to težje." In kakšni so obeti za poplačila nekdanjih delavcev ZLIT? "Delavci so upniki v dveh vlogah, izpred začetka stečajnega postopka in med njim. Izplačani jim niso bili regresi, zato imajo tožbe. Menim, da jih bo treba plačati. V kolikšnem obsegu in na kakšen način bo to mogoče, je druga zadeva. Bojim se, da ne bo dovolj mase niti za poplačilo vseh, ki so postali upniki v obdobju stečajnega postopka. Kar zadeva terjatve pred letom 1993, gotovo ne bo nič! Vesel bi bil, če bi se izkazalo drugače, a trenutno je ocena taka." • Stojan Saje Ekološke naložbe v jeseniškem Acroniju Acroni ima državno podporo za ekološke naložbe Urjenje radioaktivnosti jeklenega odpadka in sevanja opravljajo le na Jesenicah in v elektrarni Krško. s^nice, 8. februarja - V obdobju preživetja podjetja ^roniJe- ft lc* je bilo skrb za okolje zanemarjeno, saj za čistilne napra 2 5 bil« denarja. Lani pa je bila po naročilu vlade izdelana Jud'ia o perspektivi Slovenskih železarn v okviru Evropske uni-£ ! kater' Je dobil Acroni pozitivno oceno in vso podporo za Predviden ie naložbe v ekologijo. b0?roni načrtuje projekte, ki n0i° s.sod°bno opremo in teh-Sod°pU° dolgoročno reševali t Clovanje in strpen dialog s ja Jevno skupnostjo Slovenski nov°rnik - Koroška Bela in obči-Jo ^esenice- V Acroniju meni-r>ez mora mti medsebojnega 10 aupanja med Acronijem in Pa ainoskuPn°stjo konec, vedo •Vn -*e za to potreben stalen v ^redek. na področju ekologije jej0CrPniJu. V Acroniju ocenjuje • SO že dosedanje investitor m u^reP' za izboljšanje tateJa Prinesli določene rezul- Vo^° So leta 1996 kupili napra-dili n razslruP'JanJe, lani so vgra-tiVrioai5ravo za merjenje radioak-dobji- jek,enega odpadka. Pri-rrierje ?°.tudi ročni aparat za Tako «Je iomz'raJ°čega sevanja, teriaij S?Vrstni nadzor nad ma-v Sloveniji izvaja le v jedr- ski elektrarni Krško in sedaj tudi v jeseniškem Acroniju. Da bi zmanjšali imisije prašnih usedlin zaradi deponiranja žlindre, predvsem rafinacijske žlindre, ki je prostorsko nestabilna in pri ohlajanju razpade v prah, so pred dvema letoma poskrbeli, da je bila zgrajena dodatna jama za povečanje zmogljivosti postopnega ohlajanja in omakanja žlindre. Ukinili so ves promet, ki je potekal po nasipu k ostalim obratom, ki so v bližini. Sam tehnološki postopek poteka glede Žito na sejmu konditorstva v Koelnu Žitove sladkarije manj sladke, bolj zdrave Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi novih izdelkov - bonbonov Me Fruit, inzulinske čokolade in inzulinskih riževih tablic. Kranj - Prejšnji teden se je v Koelnu končal tradicionalni sejem ISM, na katerem so se predstavljali proizvajalci s področja konditorstva. Med razstavljavci z vsega sveta je bilo tudi ljubljansko Žito kot edini predstavnik večjih slovenskih prehrambenih podjetij. Sejem ISM je najpomembnejši svetovni sejem s področja konditorstva, ki nudi pregled nad proizvajalci, izdelki in trendi v razvoju konditorske industrije. Na njem je letos sodelovalo 1430 razstavljavcev iz 72 držav, obiskalo pa ga je 18 tisoč obiskovalcev iz 120 držav. Žito se je sejma udeležil že 25-leto zapored, na najbolj opaznem sejemskem prostoru v hali A pa so predstavljali svoj kondi-torski program. Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi novih izdelkov - bonbonov Mc Fruit, inzulinske čokolade in inzulinskih riževih tablic. Gre za izdelke, ki so namenjeni kupcem s posebnimi zahtevami, saj vsebujejo 50 odstotkov sladkorja in so zato primerni tudi za diabetike. Sejem so v Žitu izkoristili tudi za srečanja z obstoječimi in potencialnimi novimi kupci. Jeseniški Acroni je dobil ugodno oceno o možnostih poslovanja v okviru Evropske unije in s tem tudi zeleno luč države, da podpira vse njegove investicije v ekologijo. na vremenske pogoje - kadar veter piha proti naselju, se tehnološki postopek ne opravlja. V suhih, predvsem poletnih obdobjih najmanj dvakrat dnevno polivajo vse območje s tekočo vodo zaradi večje omočenosti prahu. Lani je bila zgrajena in preizkušena pilotna naprava za granulacijo žlindre zato, da bi odpravili nastajanje prahu pri ohlajanju žlindre. Lani so postavili tudi dodatno čistilno napravo regeneracije HCI, ki poskusno obratuje že od decembra 1999. Interne meritve kažejo na dobre rezultate, kajti vse emisije so bistveno nižje od maksimalno dovoljenih po uredbah zakonodaje. Meritve je izvedla tudi pooblaščena institucija, vendar poročila še nimajo. Te meritve so tudi pogoj za dokončni prevzem naprave. Treba pa bo povečati učinkovitost in zanesljivost delovanja odpraševalne naprave v jeklarni. Z dejansko rekonstrukcijo naj bi začeli v prvi polovici leta 2001, vendar pa za zdaj še ni finančne konstrukcije projekta. • D. Sedej Žito z novo grafično podobo Žito je spremenil tudi svojo grajično podobo; nov zaščitni simbol je sestavljen iz slikovnega dela - žitnega zrna kot simbola življenja, rasti in napredka - ter iz gesla: Žito - okus po dobrem. Konditorstvo je eno izmed treh področij delovanja sistema Žito (poleg mlinarstva ter pekarstva in testeninarstva). Na tem področju delujejo z blagovnimi znamkami Žito (Zlate napolitanke, Bono), Šumi (Fru Fru, Visoki C, Herba), Imperial Krško (blagovnem znamke v sodelovanju z nemškim partnerjem Wal-ter Hischler, denimo Bali) in Gorenjka (čokolada Gorenjka, rezine in čokolade Mamm, Triglav pecivo). Kot pravijo v Žitu, jim konkurenca in trendi na področju konditorstva narekujejo vlaganja v posodobitev proizvodnje, sodobno tehnologijo in posodobitev embalaže svojih konditorskih izdelkov. Zasledujejo pa tudi trende razvoja bolj zdravih sladkarij, ki naj bi bile manj kalorične in probiotične. Takšne sladkarije jim omogočajo vstop v tržno nišo tudi na evropskem trgu; cilj sistema Žito je, da bi 30 odstotkov prihodkov konditorstva ustvarili z izvozom. • U. P. Slovenska podjetja na sejmu prehrane v Moskvi Kranj - V ponedeljek se bo v Moskvi začel letošnji prvi večji svetovni sejem prehrane Prodexpo. Udeležilo se ga bo šest slovenskih predstavnikov prehrambene industrije. Slovenska stojnica bo stala v prestižnem razstavnem paviljonu Forum, na 70 kvadratnih metrih pa se bodo predstavljali Droga Portorož, Fructal Ajdovščina, Šampionka Renče in Žito Ljubljana. Omenjena podjetja so v Rusiji že ustanovila podjetje Slovita, ki skrbi za prodajo njihovih izdelkov. Na slovenski stojnici pa se bosta predstavila tudi Kolinska in Mlinotest, ki tudi nista novinca na ruskem trgu. Nastop na sejmu organizira Gospodarska zbornica Slovenije letos prvič, finančno in organizacijsko pa ga je podprl tudi Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. • U. P. V Termu milijarda za naložbe Škofja Loka - Škofjeloški Termo je lani spet uspešno posloval, kažejo prvi, še nerevidirani podatki. Prodali so za 7,54 milijarde tolarjev izdelkov, od tega 71 odstotkov na tujem. Čisti dobiček je znašal 450 milijonov tolarjev (leto prej dobrih 300 milijonov). Termo je lani svoje poslovanje razširil na tuje, saj je (skupaj z avstrijskim Heraklitom, ki je 23-odstotni lastnik Terma) kupil lastninske deleže v hrvaški Termiki in slovaškem Izomatu. S tem si je zagotovil dobro izhodišče za prodor na vzhodne trge. Tako naj bi se tudi v letošnjem letu trendi rasti nadaljevali, prodaja Terma naj bi dosegla 8,1 milijarde tolarjev, prodaja Termike tri milijarde, Izomata pa pet milijard tolarjev. Imajo tudi velike načrte vlaganj, v širitev poslovanja in posodabljanje tehnologije v Škofji Loki naj bi letos namenili milijardo tolarjev. Zaradi tega do leta 2003 ne nameravajo deliti dividend. Peko na sejmu obutve v Italiji Tržič - Po nekajletnem premoru so se v tržiškem Peku spet začeli udeleževati tujih sejmov obutve. Tako so se letos že drugič udeležili sejma Expo Riva Schuh ob Gardskem jezeru v Italiji, ki je prva sejemska prireditev v letu in nekako začenja sezono sejmov. Sejem je bil namenjen predvsem kupcem iz zahodne Evrope, udeležili pa so se ga proizvajalci z vsega sveta. Na svojem razstavnem prostoru je Peko predstavil modele najnovejše kolecije za jesen in zimo 2000/2001. • U. P. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:0611741 632 • fax:061/741 612 Slovenski turizem se je predstavil na Irskem Irski turisti v Slovenijo zdaj z večjim letalom Število irskih turistov se iz leta v leto povečuje -Redna letalska povezava med Ljubljano in Dubli-nom od junija z večjim letalom Kranj - Slovenski turizem se je pred dnevi uspešno predstavil na Irskem. Center za promocijo turizma Slovenije, Adria Airways, Globtour, irska podružnica britanskega organizatorja potovanj Crvstal Holidavs ter britanski organizator potovanj Holidav Options so namreč v Dublinu pripravili skupno predstavitev na štiridnevni turistični borzi Holidav VVorld Experience. Slovenske železnice posodobile način prodaje vozovnic Kartonske železniške vozovnice se poslavljajo Novi sistem omogoča večjo hitrost izdajanja vozovnic, zmanjšale pa so se tudi možnosti napak pri izračunavanju cen - Mednarodne vozovnice nič več ročno, ampak prek računalnika Kranj - Slovenske železnice so posodobile prodajo vozovnic na enajstih železniških postajah ter jih opremile z najsodobnejšim sistemom za elektronsko prodajo vozovnic. IVI ed njimi sta tudi dve gorenjski železniški postaji, kranjska in jeseniška, kjer vozovnice za vožnjo z vlakom že izdajajo prek novega, hitrejšega in sodobnejšega računalniškega sistema. Nov zakon in nove takse Prvega februarja letos je začel veljati novi zakon o upravnih taksah, ki ureja plačevanje taks za spise in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih - to je pri organih državne uprave in lokalnih skupnosti ter pri podjetjih in drugih organizacijah in posameznikih, ki imajo za to javna pooblastila. Sestavni del zakona je tudi taksna tarifa, ki s točkami določa visino takse za posamezne spise in dejanja, pri tem pa je vrednost točke 15 tolarjev. Nekatere tarife zadevajo tudi kmetijstvo. Število točk V okviru predstavitve je Crvstal Holidavs izdal novo brošuro za poletje 2000 s turističnimi programi v Italiji, Avstriji in Sloveniji ter že prvi dan borze zabeležil deset individualnih rezervacij za Slovenijo. Slovenija se je irskem trgu odmevneje predstavila že lani, ko so našo državo predstavili kot novo, privlačno turistično destinacijo. Lani je Adria Airvvavs tudi vzpostavila letalsko povezavo med Ljubljano in Dublinom. Odzivi so bili dobri, zato bo Adria od junija letos v Dublin letela z večjim, 156-sedežnim letalom Airbus A 320. Od junija do oktobra bodo letala med obema prestolnicama letela enkrat tedensko. Kot pravijo na Centru za promocijo turizma, Slovenija postaja z uvedbo redne letalske povezave med Ljubljano in Dublinom na irskem trgu vse bolj zanimiva. Lani je v Sloveniji letovalo 2231 irskih gostov, kar je približno toliko kot leto prej, ki so skupno ustvarili 9059 prenočitev. To je za 14 odstotkov več kot v letu 1998. Samo primerjava lanskega decembra z enakim obdobjem leta 1998 pokaže, da je Slovenija privabila za 78 odstotkov več irskih turistov, ki so opravili 63 odstotkov več prenočitev. • U. P. Prodaja železniških vozovnic je na največjih postajah že doslej potekala elektronsko. Ker pa je bil sistem že zastarel, so se ga odločili zamenjati z novim. Na postajah so dobili sodobne računalnike, tiskalnike in programsko opremo, ki omogoča večjo hitrost izdaja- in Kranj, kjer so vozovnice že doslej prodajali elektronsko. Z novimi terminali pa so dodatno opremili še postaje Litija, Zagorje in Krško. Skupaj je bilo posodobljenih 24 blagajn. Na Slovenskih železnicah načrtujejo, da bodo z novimi računalniki in programi letos Sprevodnike bodo opremili z ročnimi terminali Slovenske železnice načrtujejo tudi nakup ročnih računalniških terminalov za manjše železniške postaje, pa tudi za sprevodnike na najbolj zasedenih lokacijah. Podobne terminale uporabljajo tudi nemški in avstrijski železničarji, njihova uporaba pa bo potnikom na vlakih prinesla hitrejši nakup vozovnic, ki bodo tudi bolj pregledne, saj jih sprevodniki ne bodo več izpolnjevali ročno. Minister za znanost pri bavarskem kolegu Kranj - Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Ma-rinček seje prejšnji teden na povabilo bavarskega ministra za znanost, raziskovanje in umetnost mudil na obisku v Muenchnu. Srečanje je bilo namenjeno okrepitvi sodelovanja na področju znanosti, minister Marinček pa je nemško stran seznanil z dvema večjima projektoma. Gostitelji so se še posebej zanimali za mednarodni center za trajnostni razvoj, ki ga ustanavljata ministrstvo za znanost ter OZN UN1DO. Center naj bi vključeval institucije s področja znanosti in tehnologije srednje- in vzhodnoevropskih držav ter skrbel za razvoj novih tehnologij. Minister Marinček je bavarskega ministra povabil k sodelovanju, gostitelj pa je tudi obljubil, da se bo udeležil mednarodne ministrske konference, ki jo v okviru Pakta stabilnosti Slovenija pripravlja maja letos na Bledu. Po končanih razgovorih si je minister Marinček ogledal Center za pospeševanje nevtronov in tehnično univerzo v Muenchnu. nja vozovnic, zmanjšale pa so se tudi možnosti napak pri izračunavanju cen. Pomembna novost je tudi ta, da novi način prodaje omogoča tudi prodajo mednarodnih vozovnic, ki jih blagajnikom odslej ne bo več treba izpolnjevati ročno. Za zdaj elektronska prodaja mednarodnih vozovnic zajema osnovne vozovnice za največje evropske države, v katere potuje večina potnikov. Krog sodelujočih držav pa se širi. V nov sistem je vključena tudi prodaja posebnih ponudb, kot so vozovnice InterRail, EuroDomi-no, SparPreis in podobno. Slovenske železnice so z novim sistemom opremile železniške postaje Ljubljana, Maribor, Celje, Zidani Most, Trbovlje, Sevnica ter Jesenice opremili še 22 blagajn po vsej Sloveniji, kjer še vedno prodajajo klasične kartonske vozovnice. S tem bo kar 70 odstotkov vseh vozovnic izdanih računalniško. Vse blagajne bodo povezane v mrežo, obstaja pa tudi možnost povezave z rezervacijskim sistemom EPA in s sistemom za informacije o voznih redih. • U. P. C radio retic Vrsta spisa ali dejanja Izdaja zdravstvenega spričevala za živali: * goveda, konje, mezge, mule * žrebeta, osle, teleta (do 200 kg) * prašiče do 50 kg, ovce in koze * prašiče * jagnjeta in kozlički do treh mesecev starosti * perutnino (kokoši, purane, race, noje in golobe) * enodnevne piščance * kunce, zajce in druge domače živali * pse in mačke * čebelje panje: do deset panjev za vsak nadaljnji panj * čebele matice: do deset matic za vsako nadaljnjo matico * ribe, race, školjke, želve, polže, žabe (za kilogram) * veliko divjad * srednjo divjad * malo divjad, kožuharje, sobne in druge eksotične ptice Izdaja potrdila o registraciji in cepljenju psa Veterinarsko sanitarne preiskave v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki (od litra mleka) 0,07 točke Obvezni veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju pošiljk živali za prevoz in odgonu kopitarjev ali parkljarjev na območje druge upravne enote 101 točka za pošiljko živali in še posebej °a vsake živali: * govedo, konj * žrebe in tele do 200 kg, velika divjad * žrebe in tele do 100 kg, srednja divjad in noj * prašič nad 50 kg * prašič do 50 kg, ovca in koza * jagnje, kozlič * pes in mačka * kunec in mala pernata divjad * perutnina * enodnevni piščanci * čebele matice * ribe, raki, školjke, polži, žabe, želve (za kilogram) * čebelji panj 63 točk 21 točk 7 točk 15 točk 12 točk 1,84 točke 0,007 točke 0,7 točke 37 točk 19 točk 3 točke 19 točk 3 točke 0,05 točke 20 točk 7 točk 0,7 točke 133 točk 15 točk 9 točk 8 točk 5 točk 4 točke 2 točk' 32 točk 0,4 točke 0,05 točke 0,003 točke 32 točk 0,4 točke 5 točk GORENJSKA ONLINE: www.media-art.sj Na podlagi Odloka o proračunu Občine Radovljica za leto 2000 (Uradni vestnik Gorenjske št. 11.1.2000) Občina Radovljica objavlja RAZPIS za dodelitev enkratne finančne pomoči pri izobraževanju v letu 2000 1 z dne 1. Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica za enkratno finančno pomoč pri izobraževanju v letu 2000 namenja 2.600.000,00 SIT. Razpis velja do porabe sredstev za te namene oz. do 31. 10. 2000. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli dijaki in študenti z boljšim učnim uspehom. 2. Predmet razpisa je dodelitev enkratne finančne pomoči: I. - dijakom in študentom, ki se dodatno izobražujejo v tujini in je to izobraževanje vezano na njihovo redno šolanje, - študentom, ki zaradi narave študija študirajo v tujini in plačujejo šolnino in druge stroške, - dijakom in študentom za udeležbo na strokovnih srečanjih v tujini, če sodelujejo s strokovnimi prispevki, - študentom podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat). II. - dijakom in študentom, ki se dodatno izobražujejo v Sloveniji in je to izobraževanje vezano na njihovo redno šolanje, - dijakom in študentom, v kolikor se ukvarjajo z raziskovalno, kulturno, športno ali drugo dejavnostjo, vezano na šolanje in imajo pri tem finančne stroške, ki jih morajo kriti sami, - dijakom in študentom za udeležbo na strokovnih srečanjih v Sloveniji, če sodelujejo s strokovnimi prispevki, - študentom zadnjega letnika visokošolskega študija pri udeležbi na študijskih ekskurzijah v tujini, - izrednim študentom v zadnjem letniku visokošolskega študija za pomoč pri plačilu šolnine. 3. V skladu z drugo točko se na razpis lahko prijavijo dijaki in študenti, ki imajo stalno bivališče v občini Radovljica in so slovenski državljani. 4. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo predložiti: - vlogo, v kateri morajo navesti višino zaprošene finančne pomoči in vse podatke o morebitnem sofinanciranju njihovega šolanja, dodatnega izobraževanja, študija oz. dejavnosti, o štipendiranju itd. -dokazila o šolanju, dokazilo in opis raziskovalne, kulturne, športne ali druge dejavnosti z dokazili o stroških, dokazilo o učnem uspehu, - program študijskega oz. strokovnega srečanja in prispevek, s katerim se nameravajo udeležiti srečanja z dokazilom o plačilu stroškov, - program študijske ekskurzije v tujini z dokazilom o plačilu stroškov, - dokazila o plačilu stroškov izobraževanja za izredni študij in za študij v tujini 5. Najvišja denarna pomoč pri izobraževanju v letu 2000 za posamezen namen po točko I. znaša do 300.000,00 SIT, pod točko II pa do 200.000,00 SIT. Vsi prejemniki finančne pomoči so dolžni komisiji oz. županu predložiti dokazila o tem, da so finančno pomoč porabili namensko in so dolžni predložiti poročilo o opravljenem študiju za tekoče leto, o ekskurziji, opravljeni raziskovalni nalogi ipd. 6. Kandidati, ki bodo sodelovali na razpisu, naj svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljejo na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica - razpis za izobraževanje 2000. 7. Vloge, ki ne bodo pravilno opremljene, ter vloge, ki ne bodo vsebovale vseh potrebnih dokumentov iz razpisa, se bodo lahko dopolnile v roku 8 dni, sicer bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 8. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi vloge v 15 dneh od dneva, ko je bila vloga odprta in obravnavana. Obravnave vlog bodo predvidoma vsake tri mesece. 9. Komisija, ki jo je imenoval župan, na osnovi prispelih vlog in na podlagi pravilnika o delu komisije pripravi predloge dodelitve enkratne finančne pomoči pri izobraževanju v letu 2000. Končne sklepe in pogodbe o sofinanciranju vlagateljem izda župan Občine Radovljica. Datum: 28.1.2000 Številka: 64000-5/00 Janko S. Stušek Župan Na podlagi Odloka o proračunu občine Radovljica za leto 2000 (Uradni vestnik Gorenjske št. 1 11.1.2000) Občina Radovljica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje preventivnih in razvojnih programov socialnega varstva v letu 2000 dne I. Predmet razpisa so "Preventivni in razvojni programi socialnega varstva" in sicer: 1. Programi preprečevanja, razreševanja in odpravljanja socialnih stisk, osamljenosti in izključenosti otrok in mladih; 2. Programi preprečevanja in reševanja socialne problematike povezane z uživanjem prepovedanih drog in alkohola; 3. Programi pomoči in samopomoči usmerjeni v zmanjšanje socialne izključenosti starejših, mladih brezposelnih in drugih marginalnih skupin prebivalstva; 4. Programi za pripravo na kvalitetno življenje mladih, humanizacijo odnosov v družini in družbi; 5. Programi za kvalitetnejše življenje družine in podporo družini; 6. Programi odkrivanja in preprečevanja zlorab mladih, preprečevanja nasilja med mladimi. Izbrani bodo programi, ki bodo vključevali samo populacijo občanov občine Radovljica. II. Orientacijska vrednost sredstev razpisa pod točko I. je 2.900.000,00 SIT. Ta razpis velja do 15. 3. 2000. III. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje socialno varstvene dejavnosti v RS, nevladne (neprofitne in prostovoljne) organizacije, ki so registrirane kot pravne osebe v RS in izpolnjujejo sledeče pogoje: - imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in materialne možnosti za izvajanje programa, - program izvajajo v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu, - imajo načrt izvajanja programa, ki vsebuje vse elemente zahtevane v razpisu, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov. IV. Kriteriji, merila za izbor posameznih programov in način sofinanciranja: - kvaliteta in realnost predloženega programa glede na načrtovano izvajanje in pričakovane učinke programa, - vključenost elementov samopomoči in samoorganizacije, - delež prostovoljnega dela, - usposobljenost izvajalcev in njihove reference, - delež sofinanciranja iz drugih virov, - inovativnost dela, - uspešnost izvajanja programa v preteklih letih. Programe bo presojala, izbirala in določila delež sofinanciranja posebna komisija, ki jo imenuje župan. št- Pri programih se bodo sofinancirani samo strošk' dela in materialni stroški brez investicijskih stroškov Končne sklepe o izboru programov bo izdajal župa'1' na osnovi teh pa bo z izbranimi izvajalci sklenjena ustrezna pogodba o sofinanciranju programov za le^ 2000. Sredstva bodo dodeljena v več zaporedni"1 obrokih. V. Ponudba programa mora obvezno vsebovati nas lednje podatke: -podatke o prijavitelju: točen naslov, matična davčna številka, št. žiro računa, pravnoorganizadJ^ ska oblika z registrsko številko, dokazilo o registra ciji, odgovorna oseba prijavitelja, reference; -podatke o izvajalcih programa: odgovorni nosile^ programa, njegova izobrazba, reference, ostali so delujoči v programu (izobrazba, reference), njiho vloga v programu; - podroben opis vsebine programa: trajanje in dina mika izvajanja programa, ciljna vsebina uporab kov, ki jim je program namenjen, način sodelo nja uporabnikov v programu in št. uporabnikov, bodo vključeni v izvajanje programa, cilji izve programa, pričakovani rezultati glede na ouS^e.^ stanje, strokovna izhodišča in metode dela, Pre, & den način evalviranja poteka programa in konc evalvacije; a - podrobno finančno konstrukcijo izvedbe čelom » programa z navedeno vrednostjo urnih postavk P sameznih sodelujočih v programu, navedba ost sofinanserjev in zneskov njihove soudeležbe. ,šlji{e Gvine s kmetijskimi Prl dr >H*i imi tzaelki med Sloven'J1 ^ lijo, je komisar svetova*- ^ Lava čimprej odpravi cd ^. :a zaščito tudi za P^^.M Eijske proizvode. S!ove»?g tem poudarila, da to n^ { lahko, ker pri nas kmetijstvo nima ta ■ proračunske podpore Evropi. • C.Z. kot v DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc Komunalni redar Andrej Čelik o redarskem delu Ko je ljudem vseeno, kje parkirajo Kva, a listek boš dal? Samo zatakni ga za brisalec, te bom tako na gobec...," me je nadrla mlada Punca, ki je avto parkirala na prepovedanem mestu. Ko je le sedla v avto in jezno zaloputnila vrata, je z roko pokazala značilno gesto, naj se j..., in odpeljala. Včasih imaš ves teden mir, včasih pa je v dveh, treh dneh obsedno stanje. Ja, tudi luna ima najbrž pri tem svojo moč. i/ ranj. "Kar na pločnik bom parkiral. Samo za 5 minut," pomisao ob nepravilnem parkiranju, na zelenici, pločniku, prehodu a Pešce, pod znakom prepovedano ustavljanje in parkiranje in rt-0 po opravkih. Ob povratku že od daleč vidimo moškega v eci bundi, kako zatika listek za brisalce. Komunalni redar, tisti enutek najbolj nezaželena oseba na svetu. Nič čudnega, tovrst-™° srečanje z njim stane 5.000 ali 10.000 tolarjev oziroma polovi-a ob plačilu v osmih dneh. "Stanje je vsako leto slabše, !e*rškov je vedno več," ugotavlja komunalni redar v IMO Kranj Lt,drej Čelik, ki je tako postal znan obraz s kranjskih ulic. Komunalno redarstvo v Kra-"JU obstaja že 20 let, danes seve-da v precej drugačni obliki in Or8aniziranosti, kot nekoč. Mo-Jerr>u tokratnemu sogovorniku, Andreju Čeliku je leta 1987 za Pfosto delovno mesto povedal "Je8ov znanec Srečo Lukman, je na redarstvu že od vsega Začetka. Andrej, strojnik po str°ki, je najprej nekoliko okle-Val a se na koncu le odločil, in !e še danes eden od štirih Vanjskih komunalnih redarjev. Le v preteklih letih tudi na obči-ni niso vedeli, "kam bi jih dali", Sedaj na vratih njihove pisarne v stavbi MO Kranj preberemo Komunalno nadzorstvo" in so akorekoč del županovega ura-p. V prihodnje naj bi se formira nova samostojna enota, kar vid kon. £ novo lokalno samoupravo ^edvsem pa novim prometnim ■ a?0iiom smo v zadnjih letih do-."' tudi širše pristojnosti. Pred ^ smo redarstvo in nadzorstvo zvijali na podlagi občinskih Večje lokalne skupnosti predla tudi novi prometni za- odlokov, kar je pomenilo, da smo kazni lahko pisali le za prekrške na z odlokom določenih področjih, to je v starem mestnem jedru, na Gregorčičevi ter Stritarjevi ulici, po novem pa smo v nadzoru nad mirujočim prometom na področju celotne občine v pristojnostih izenačeni s policijo," razmišlja Andrej Čelik. Poleg možnosti samostojne redarske službe je novost tudi ustanavljanje Zveze redarstev Slovenije, saj ima več kot 20 občin v Sloveniji že urejeno tako službo. "Imeli smo nekaj skupnih sestankov in se že dogovorili o enotnih uniformah za celo Slovenijo. Izbrali smo modro in rdečo, barvi prometnega znaka prepovedano parkiranje." Kot je dejal Andrej, je parkiranje v Kranju zelo pereč problem, ki ga doslej še nobeni občinski oblasti ni uspelo povsem razrešiti. Predlogov in poskusov je bilo veliko, a se doslej nobeden ni obnesel. Redarsko najbolj problematični deli mesta so na vpadnicah v mesto, Gregorčičeva, Zoisova, Bleiwei- sova ulica, okrog sodišča, parkirišč manjka ob trgovskem centru S par... "Lani smo uvedli tako imenovano modro cono, ob občini, okrog blagovnice Globus..., kjer je omejen čas parkiranja na 1 uro oziroma pol ure. Takih parkirnih mest je 120. Prodali in razdelili smo več kot 2000 parkirnih ur, dali veliko opozorilnih listkov, pa poglejte stanje danes. Če greva naokrog pogledat, koliko vozil ima parkirne ure, bi jih od 120 našla le 10," o zadnjem med poskusi trajnejše rešitve problema parkiranja razlaga Andrej Čelik, a hkrati ugotavlja, da sta kultura in odnos šoferjev vsako leto slabša. Kljub temu, da včasih dnevno med 7. in 20. uro komunalni redarji napišejo tudi po 200 kazni, letno pa več kot 14.000, od katerih jih ljudje plačajo približno 70 odstotkov (zaradi davčne izterjave poberejo več, kot v preteklosti), se stanje slabša. "Včasih se ti zares zdi za malo, ko stalnim prekrškarjem že ne vem katerič daješ listek, pa nobenega učinka." V negativnem odnosu do redarjev vse bolj izstopajo mladi ljudje, ki so še posebej vulgarni, kadar jim Andrej ali njegovi poklicni kolegi za brisalce zatikajo kazni. "Mladina ima avtomobile in pogosto manj obzira, kot starejši, čeprav ni pravila. Vsem si v napoto, nobeden te ni vesel, ko dobi listek. Vsak te lahko nadere, celo otroci," o manj prijetni plati redarstva pove Andrej Čelik. Redarji morajo stoično prenašati jezo šoferjev, v najhujših primerih pa lahko pokličejo policijo oziroma podajo prijavo k sodniku za prekrške. "Sicer pa ni ves smisel v kaznovanju," razmišlja Andrej: "Če me kdo vidi in prehiti, ne skačem za njim, pomembno je že to, da ga s svojo prisotnostjo vsaj opozoriš." In o znanih prekrškarjih? "Ni izjem, direktorji, televizijske osebnosti, igralci, politiki, tudi novinarji... Ne doglo tega je urednik znane revije svojega I lumine rja parkiral kar pod spomenikom na Slovenskem trgu. Seveda je dobil listek." • Igor K. 95 let Tončke Žbontar Najlepše je bilo ob cerkvenih praznikih ^jena zdravstvena knjižica je še prva in še ta je bolj prazna. "Kašlova s'm velik', letos pa še kašlam ne več," o svoji edini "bolezni" hudomušno pravi Tončka Žbontar. k >na Gorica jeva Toi tn^-^ajani, kolikor jih šteje Kamna Gorica, najstarejša. Ob rojs Pretekli petek je Tončka Žbontar, po domače cznarjeva Tončka praznovala častitljivih 95 let, ki je med okrog '^Itl ll " ' ----J"""--~J----—------,---h--------- ky,n ancvu so jo obiskali ter jo obdarili s šopkom in ji čestitali ^cev°8vrl*k' župan Joža Skalar' Minka Ldir iz društva upoko-^Par0' nko Bertoncelj, predsednik RK Kamna Gorica in Tone PoZ(jr.Ve.c' krajevni zgodovinar in kulturnik. Pri Tončki pa so nas JU Pa *V|,e tudi njene nečakinje Joži in dve Mariji. Ob praznovan-evcda ni manjkal tudi župnik, Tončkin osmi po vrsti. cerkvi je bilo vedno vse čisto, vedno je poskrbela, da so bile rože sveže. Največkrat je ponje hodila h kmetom v Lipnico, kamor je tudi vsak dan hodila po mleko. Kamnogoričani se jo spominjajo tudi, kako je s puš'-co pobirala "ofer", kako je po domovih raznašala Družino in Ognjišče. Predno je pred petnajstimi leti prišel sedanji župnik, je vsak dan trikrat zvonila, vsak večer pa je v "turn" hodila navijat uro. Zdaj je vse to na elektriko. Tudi dandanes še rada-zahaja na vas, a pozimi bolj poredko kot poleti. Prejšnji teden jo je bilo mogoče dvakrat videti, ko se je vračala nazaj po stopnicah, 118 jih je do mežnarije. Ponavadi gre po opravkih, v trgovino, pa na obisk k mlajšima prijateljicama Antonovi Minki in Kalanovi Tilki. "Zdaj je pa konc zime, ko je Tončka prišla na vas," ponavadi pravijo sokra-jani. Njena zdravstvena knjižica ni bila dostikrat uporabljena, kot je povedala, pa živi zmerno in v ničemer ne pretirava. Kave ne pije, vino le redko, ob kakšnem praznovanju. Še vedno si sama kuha, zjutraj in zvečer belo kavo in kruh, vsak dan si skuha govejo juho, za praznični dan je pripravila "gresov šmorn", obožuje pa v "roru" pečena jabolka. "Za nas nečake vsak teden iz 10 jajc naredi nudeljne," je povedala nečakinja Marija z Dobrega Polja, da zase še vedno sama skrbi, je povedala druga neča- kinja Jožica, da pa včasih potar-na, zakaj ne pridejo večkrat poklepetat. "Ni nikoli pravi prišel mimo?," o tem, zakaj se ni poročila, podrezam Tončko, ona pa kot iz topa: "Pa že ne." Koje v najlepših dekliških letih živela na Koroški Beli, jo je tamkaj župnikova sestra zelo "nazaj držala". S sedanjim župnikom Martinom Kočevarjem se kar dobro razume, čeprav ta ne računa preveč na njeno pomoč. Je le v letih. Nekoč je ona kidala sneg od župnišča do cerkve in mežnarije, letos pa je obratno župnik počistil sneg do nje. Vesela je, ker ji je drvarnico zgradil takoj za hišo, da ji ni treba daleč po kurjavo. Vsak večer se iz prostora v prvem nadstropju po strmih stopnicah spusti v nikoli ogrevano spalnico. "Nikoli nisem mislila, da jih bom doživela 95," pravi Tončka, ki ima danes 18 nečakov in nečakinj. Če sklepamo po njenem rodu, mati je živela 90 let, oče 86, tudi pokojni bratje in sestre so jih dopolnili po 80, potem bo tudi Tončka v prihodnjih letih še praznovala. Da bo le čila in zdrava, kot je danes. • Igor K. meznanji *kih ■.""rnno8°riške cerkve, v $cj ' dVesto let stari hiši, kjer n.' dru-?d. 95 leti rodila v števi!" ^bomZlni Franca in Frančiške Sov BHo je 10 otrok' Pet fcaj Jlri Pet deklet. Otroci so buhorn m°rali od hiše s lro" [H\ ^ Za kruhom in tako je 0(lš|t °nclrie Gorice. K stri- *uPnit u Žbontarju, ki je bil SeniCahni Koroški Beli pri Je- 1° Šli n' i dva brata in sestra Sni p esenice' saJ Je bila v K nil ,Gorici kovaška bolj sla-§°če dnKSenican Pa >e bilo mo-Str'cu l 111 cleI° v železarni. Pri Co do 2 ,"lku je hila za kuharj-se Pa Se • svetovne vojne, potem Snnrvrnila v župnišče v ar'ca °rico' kJer je kot ku-Vsa nn mcnjala sc 7 župnikov. >ni£°pVojna leta je skrbela za JoliCoenacJev, pokopališče in reč ejo r°nci", kot domači-ravnici nad vasjo. V Vsak je domov prinesel medaljo Radovljica - Slavko, Vesna, Franci in Simon so varovanci varstvenega delovnega centra v Radovljici. So odlični športniki in z večine tekmovanj v smučarskih tekih domov prinesejo vrsto medalj. Najuspešnejši med njimi je Slavko, ki je na nedavnih drugih avstrijskih igrah specialne olimpijade dosegel izvrstno tretje mesto v tekih na tri tisoč metrov. Na tisoč metrov dolgi progi pa je bil sedmi. Tekmovanje je potekalo v avstrijskem Lungauu, udeležilo pa se gaje 1200 tekmovalcev iz dvanajstih evropskih držav. Z odlično uvrstitvijo je Slavko postal eden od kandidatov za udeležbo na olimpiadi na Aljaski prihodnje leto. Prejšnji teden pa se je Slavko skupaj s še tremi prijatelji iz varstvenega delovnega centra - Vesno, Simonom in Francijem -udeležil tudi turnirja v klasičnih disciplinah v Črni na Koroškem. Vsi so bili zelo uspešni, saj so domov prinesli vsak svojo medaljo. • U. P. PIVOVARNA UNION ^^)>rijnt(lji! 25. marec, materinski oz. starševski dan Na Janievem vrhu Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam tudi v novem tisočletju ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nitje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene' Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GI^AS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Na morje z Integralom Odličen izletniški predlog tržiškega Integrala: naslednji četrtek, 17. februarja, vabljeni na nakupovalno rekreativni izlet po slovenski obali: v Izoli z degustacijo Delamarisovih izdelkov in možnostjo nakupa le-teh po krepko nižjih cenah. Zatem pa na kopanje v Portorož v Metropolov pokriti bazen z morsko vodo, večerja in krajši zabavni večer. Predvideni povrate k domov okrog 23. ure. Cena: 4.500 tolarjev (naročniki zgolj 3.300 SIT). Ptuj, Topolšica, Dobrna, Murska Sobota, Reka Na prisojnih legah že cvetijo prve trobentice, mimogrede bo Pust (7. marca). Ludi letos bo v predpustnih dneh vsepovsod veliko prireditev: tradicionalnih pustnih sprevodov in karnevalov, pustnih zabav, maska rad. Trije gorenjski organizatorji turističnih potovanj ponujajo šest pustnih ponudb: prvič že v soboto, 26. februarja, na Ptuj, saj se ptujske pustne prireditve začnejo že zadnje dni februarja. Z Integralovim avtobusom boste obiskali Ptujsko Goro, se sprostili v Termah Ptuj, kjer bo tudi pustna večerja in ples v maskah; v soboto, 4. marca v Toplice Dobrna z avtobusom podjetja B&B Kranj; v Dolenjske toplice z Integralom Tržič; v Mursko Soboto v Zvezdo - Diano z Meteorjem in v Terme Topolšica z Integralom Tržič. Nazadnje še v nedeljo, 5. marca, na Reko na enega od največjih karnevalov na svetu, z več kot J.000 nastopajočimi. Vsi štirje GIASOVI pustni izleti na soboto, 4. marca, imajo podobne programe ter popolnoma enake cene. Odhodi z Gorenjske (Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode oz. Vodice- Mengeš) sredi dopoldneva, do pustne večerje bo nekaj časa za nabiranje moči v termalni vodi bazenskih kompleksov navedenih treh naravnih zdravilišč oz. v termalnem centru Diana v Murski Soboti. Po pustni večerji pustno nadaljevanje: zabava s plesom v maskah in nagradni izbori najboljših maska/; itd. Ker se vesela pustovanja zavlečejo pozno v noč, bo povratek pri vseh sobotnih pustnih izletih bolj pozno in prihodi na Gorenjsko sredi noči. Cene za vse te izlete: 4.500 tolarjev (naročniki zgolj 3.500 SIT). Za nedeljski izlet 5. marca na Reko je cena nižja - 4.100 SIT (naročniki: 3.000 tolaijevj, ker bo povratek domov precej bolj zgodaj, do 20. ure. Materinski dan na Janievem vrhu Letošnji materinski dan 25. marec, ki mu marsikje rečejo kar 'starševski dan', lahko praznujete na prav posebej lep način: v soboto, 25. marca, Vas ljubljansko turistično in prevozniško podjetje NERED vabi na celodnevni praznični izlet v Zdravilišče Radenska. Po prijetnem dnevu v termah bo pozno kosilo in zabavni večer v prijetnem gostišču Janžev vrh. Naš predlog Gorenjcem.- podarite ta izlet mamicam, ženam, dekletom. In kajpak pojdite zraven, saj bodo potrebovale soplesalce. Neredov avtobus bo peljal po običajni relaciji Radovljica-Kranj- Škofja Loka- Vodice-Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je za udeleženke 5.400 tolarjev (za NAROČNICE Gorenjskega glasa samo 4.400 SIT). Za udeležence, torej spremljevalce, sta ceni malenkost višji: 5.600 oz. 4.600 tolarjev. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič = 064/563-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasa: 064/ 223 - 444 in 223 - III. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION h mmđelie! Ohranjanje lepe misli SREČANJE PEVCEV TREH DEŽEL V Kranju je bilo minulo soboto zvečer že 19. srečanje pevskih zborov Fiumicella, Ledine in Iskre Kranj Stalni gostje srečanja so pevci iz koroških Ledine Kranj, 8. februarja - Pred devetnajstimi leti je takratni zborovodja Mešanega pevskega zbora Tugo Vidmar Kranj Edo Ošabnik prvič uresničil misel srečanja zborov treh sosednjih dežel - Gorenjske, Koroške in Julijske krajine. Od takrat naprej pa se vrstijo srečanja vsako leto v drugi deželi. Minulo soboto je bilo devetnajsto v Kranju. Sobotno srečanje pevskih zborov treh dežel: zbora Lorenzo Perosi Fiumicello, Mešanega pevskega zbora Ledince in Mešanega pevskega zbora Iskra Kranj bi moralo biti že decembra lani v Kranju. Ob iskanju datuma, ki bi ustrezal vsem trem zborom, so se po naključju znašli v sobotnem, ko je bil v Stražišču jubilejni koncert APZ. Srečanje zborov treh dežel je ponovno potrdilo misli Eda Ošabnika izpred devetnajstih let. Srečanje je v polnih dvoranah občinske stavbe obogatilo kulturno praznovanje. "Vesel sem, da smo tokrat kot gostitelji pevcev iz sosednjih dežel še enkrat potrdili sporočilo sodelovanja na kulturnem področju, ki sta jo po Edu Ošabniku spodbujala Karel Makuc in Jože Ahačič," je zadovoljen z nastopom in obiskom ugotavljal predsednik Mešanega pevskega zbora Iskra Kranj Franc Perčič. Zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella pod vodstvom Itala Mon-tiglia, Mešani pevski zbor iz Ledine pod vodstvom Erwina Walkerja in Mešani pevski zbor Iskra Kranj pod vodstvom Anice Pajkič so tako tokrat v Kranju še enkrat poudarili in utrdili misel, da kdor poje, ne misli slabo. Idejo in tradicijo pa sta na koncertu pozdravila tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj in dr. Peter Vencelj, kot velik zagovornik tradicionalnih srečanj. Letošnje srečanje zborov treh dežel pod naslovom Alpe Adria bo v sosednji Italiji. • A. Žalar RAZSTAVA PREŠERNOVI NAGRAJENCI 1999 Kranj - V Galeriji Prešernove hiše so minuli četrtek zvečer odprli tradicionalno razstavo, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku prireja Gorenjski muzej Kranj. Kustodinja Beba Jenčič je pripravila razstavo o delu lanskih Prešernovih nagrajencev. Leti so, kot je dejala ravnateljica muzeja Barbara Ravnik Toman, na tej razstavi tik pred razglasitvijo novih, letošnjih laureatov še enkrat pod žarometi kulturne javnosti. Na ogled so dela Alojza Srebotnjaka in Tomaža Šalamuna, Prešernovih nagrajencev ter nagrajencev Prešernovega sklada: Zvonka Čoha, Milana I rita. Marka Finka in Nataše Valant, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Živka Marušiča, Janija Virka in Andreja Zdravica. Predstavitev je z glasbo popestril nastop mezzoso-pranistke Sabire Hajdarević, ki je ob klavirski spremljavi Petra Škrjanca zapela dve Prešernovi uglasbeni pesmi - Pod oknom in Slovo. • L. ML, foto: Tina Doki GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Novo v kinu ZAČETEK KONCA Na filmska platna prihaja eden od filmov, ki se ukvarjajo z večno bojaznijo človeštva - o koncu sveta. Film Začetek konca se ukvarja z apokalipso, govori o zlu, ki se vrača, čeprav ni zares nikoli izginilo. Glavno vlogo nekdanjega policista, zdaj strokovnjaka za varnost, ki naj bi človeštvo obvaroval pred začetkom konca, so zaupali Arnoldu Schvvarzene-ggerju. Mlada Robin Tunnev igra Christino, že ob rojstvu zaznamovano kot bitje zla, v bistvu predstavlja pa usodo človeštva. Ali je režiser Peter Hyams posnel tak akcijski triler, da bo občinstvu zares pognal pristen strah pred neznanim do kosti? Ali bo Christine izbrala usodo izbranke ali pa bo posegla v dogajanje, poslušala svoj notranji glas in preprečila prevlado zla? Med uglednimi filmskimi imeni v tem filmu je tudi oskarjevec Rod Steiger v vlogi duhovnika. Krst pri Savici v italijanščini PETA KNJIGA KRANJSKE ZBIRKE Kranj - V renesančni dvorani kranjske Mestne hiše so minuli ponedeljek predstavili slovensko italijansko dajo Prešernovega Krsta pri Savici, nove pesniške knjige v zbirki Prešernova pot v svet. ob najuspešnejših projektov, »J si jih je kranjska občina zadala ob pesnikovih jubilejih. J^3 predstavitvi je bii tudi kranjsk' župan Mohor Bogataj, ki P zatrdil, da ob koncu leta, ob 200-letnici pesnikove smrti lah' ko pričakujemo nov izid iz * serije prevodov - tokrat bo to slovensko-hrvaški prevod, ki $i pripravlja pesnik in prevajali Luko Paljetak. Prof. France Pibernik, ki sku paj s sourednikom prof. Fran* cem Drolcem skrbi za izb°! pesmi in kar gre še zraven v tej zbirki, je na predstavitvi dejal, da je vsekakor vesel nove knjige v zbirki. Manj pa se kot souS' tvurjalee programa za proslav'; tev pesnikovih jubilejev vesel drugih delov pred leti začrtan«' ga programa; v Kranju se ni us' tanovila založba, nič ni bilo z gradnjo Prešernove knjižmce/ "Bojim se, da za najnovejši it*"' janski prevod Krsta pri Saviciv sedanji kranjski knjižnici na V0" lici ni več prostora niti za tak" droben zvezek," je dejal France Pibernik ter ob kulturnem Pra/' niku opozoril na enega od r# večjih kranjskih problemov $ kulturnem področju. Tudi to knjigo, izšla je ob su"" venciji ministrstva za kulW0, so natisnili v Gorenjskem tisk11 Knjigo je oblikoval Pavel Ra^ vec, izšla pa je v tisoč izvodih-• Lea Mencinge' foto: Tina Dok' S prevodom Krsta pri Savici je izbor Prešernove poezije, preveden v italijanski jezik celovito zaokrožen. Kot je znano, so v zbirki, ki jo izdaja Mestna občina Kranj od leta 1998 Prešernova pot v svet, doslej izšle štiri knjige Prešernove poezije prevedene v nemški, angleški, francoski in italijanski jezik. Večina novih in sodobnih prevodov je bila tako dobro sprejeta, da bodo vse izdaje v kratkem pošle, zato izdajatelj že razmišlja o ponatisih. Ker je v lanski slovensko italijanski izdaji poezij izšel med drugimi pesmimi samo Uvod h Krstu pri Savici, seje uredniški odbor odločil, da lahko ta romantična epska pesnitev Krst pri Savici izide kot dodatek k drugemu zvezku te zbirke; v bistvu pa ta najaktualnejši prevod Prešerna lahko štejemo kot peto knjigo te kranjske zbirke. Na predstavitvi sta bila tako prevajalec pesnitve Giorgio De-pangher, ki mu je pri njegovem težkem delu s svojim obsežnim znanjem stala ob strani prof. dr. Marija Pirjevec s tržaške univerze. Pirjevčeva je tako kot že v prejšnji zbirki pesmi prevedenih v italijanščino tudi tokratni knjigi dodala spremno besedo. Prevajalčevo delo seveda ni bilo lahko, to je na predstavitvi knjige gospod Deprangher tudi sam zatrdil: "Prevajanje poezije je nemogoče opravilo. Zato pre- S predstavitve prevoda Krsta pri Savici v Mestni hiši Kranj. vod ne more biti dobeseden, je lahko le presaditev, prestavitev v drug jezik. Zato sem moral seveda prevod Prešernovega epa Krst pri Savici tudi poenostavljati. Zdaj, ko je delo v celoti opravljeno, vidim, da je bil Uvod h krstu pri Savici težji del prevoda. Me pa veseli, da nam je uspelo ob dragocenem sodelovanju dr. Pirjevčeve. Prešerna, enega od velikih evropskih pesnikov, predstaviti italijanskemu bralcu." Ali bodo italijanski sosedi zdaj kaj bolj poznali slovensko književnost, je vprašanje, ki si ga je zastavila tudi dr. Pirjevčeva, ko je govorila o prepozna- vanju našega največjega slovenskega pesnika v tujini. Morda se je nekaj več radovednosti pojavilo prav zdaj oziroma že lani, ko je izšel prevod pesmi v sodobnem italijanskem jeziku. Da se je ta projekt posrečil, kažejo tudi odmevi. Obenem pa seje osvetlila tudi pesnikova beseda, katere šibkost se lahko najbolj razkrije prav ob prevajanju. Ob tem, da so ob prevodih tudi pesmi v izvirnem jeziku, je po mnenju Pirjevčeve pesniški besedi priznana njena prvotna in bistvena vrednost. Izhajanje dvojezičnih Prešernovih pesmi v zbirki Prešernova pot v svet je vsekakor eden Prešernove nagrade 2000 PODELJENE IN NESPREJETE Ljubljana - V Cankarjevem domu so v ponedeljek zvečer, na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Svetlana Makarovič je nagrado zavrnila. Ob vznesenem in optimističnem nagovoru lanskoletnega Prešernovega nagrajenca za literaturo pesnika Tomaža Šalamuna so se pred slovensko javnostjo predstavili letošnji nagrajenci. Za življenjsko delo sta bila nagrajena: slikar Marko Rupnik za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater v Vatikanu, pesnica Svetlana Makarovič pa za svoj literarni opus. Nagrajenci Prešernovega sklada so: kipar Mirsad Bcgič za cikel Ohraniti sanje, skladatelj Jani Golob za Koncert za violino in orkester, violinist Miran Kolbl za koncertne izvedbe v preteklem letu, pisatelj Vinko Moderndorfer za prozno zbirko Nekatere ljubezni, igralka Saša Pavček za vlogo Estrelle v Calderonovi drami Življenje je sen, vlogo Varje v Češnjevem vrtu A. P. Čehova ter vlogo Luče v monokomediji Marjana Tomšiča Bužec on, bužca jaz. Režiser Vito Taufer pa je bil nagrajen za režijo Pike A. Lind-gren in Andreja Rozmana, Becketovega Konca igre, Linhartovega Matička in Molierovega Skopuha. Ni se prvikrat zgodilo, daje na podelitvi Prešernovih nagrad nagrajenec zavrnil nagrado. Tokrat je svojo pravico do takšne izbire uporabila pesnica Svetlana Makarovič. Potem ko se je zahvalila za vse čestitke bralcem, publiki, sodelavcem in predlagateljem, je izjavila, da nagrado zavrača, vsem, ki jim kulturni praznik kaj pomeni, pa je zaželela, naj jim bo lep.* L.M., foto: T. Doki Kranj - V prepolni cerkvi sv. Martina v Stražišču je minulo s boto Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj izvedel ju* lejni koncert ob 30-letnici svojega delovanja. V prvem delu ie zbor pod vodstvom dirigenta lomu/: Faganela in ob sodelovanju članov orkestra Slovenske filharmonije in solistov (Mar! Močnik, Barbara Koželj, Matjaž Stopinšek, Janko Volčanšek< Matjaž Bogataj, Primož Malavašič, Urška Križnik, Josip Mi"1^ Ičič) odlično izvedel Beethovnovo mašo v C-duru op. 86. Po P0' dravnem nagovoru župana Mohorja Bogataja je pevcem jubilajj tom podelil zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke predse nik Sklada ljubiteljske kulture, območna izpostava Kranj M^eJ^ Oman. Tri pesmi - Zdravljico, Voščilo in Pa se sliš' so skupaj sedanjimi zapeli tudi nekdanji apezejevci. Pevski program s zaključili Bernsteinovi Chichesterski psalmi. Prireditev je p°v^ zoval Marjan Paternoster. • L.M., foto: Tina Doki Nove knjige Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Lutkovno gledališče Maribori PEPELKA sobota, 12. februarja, ob 10. uri, v kinu STORŽIČ! |> MESTNA " OBČINA <3MDd K U A N J fiHH TELE-TV Kranj oortrN.P5KATrirvi/uA GLAS NOVA PRIČEVANJA KOROŠKIH SLOVENCEV Ljubljana - Pred nedavnim je pri Krščanski kulturni zveZ1 Celovcu v zbirki Tako smo živeli izšla sedma knjiga*^ -"—to? Prva knjiga iz zbirke, ki jo je zasnovala priznana slovenska e_ p loginja dr. Marija Makarovič, je izšla leta 1993, knjiga, ki je pred kratkim, pa je že sedma po vrsti. V vseh knjigah je bi'0 c sedaj na več kot 1400 straneh objavljenih 96 življenjepisov, &m v zadnji pa svojo življenjsko zgodbo predstavlja 9 ljudi, ki z\^c, od Zahomca na Zilji do Vogrč pri Piiberku. Po besedah uredfl^, dr. Marije Makarovič nekateri svoje življenjske zgodbe zap1^, sami, drugi jo povedo urednici ali njenim sodelavkam. Kot .1°J jala, si je že ob prvi izdaji pred sedmimi leti želela zbrati či'11 pričevanj ljudi, različnih starosti, poklicev, gmotnega stall^jv hkrati pa s tem tudi spodbuditi zanimanje za zapisovanji j Ijenjskih zgodb na slovenskem Koroškem. Vsa ta pričevanja U » ki so vsak zase enkratni in neponovljivi, pa povezuje rdeca $ namreč slikanje življenja zamejskih Slovencev, bodisi v veseh 3 žalostnih trenutkih njihove zgodovine. Leta 2002 naj bi z 10- J go praznovali okroglo obletnico izhajanja knjig iz te zbirk*' praviti pa nameravajo tudi geselnik o dosedanjih pričevanju^^ PREPOVEDANO ZA ODRASLE i Ureja: Helena Jelovćan Vaša šolska glasila Po Radovednežu še Vsevednež Radovednež je že ničkolikokrat nagrajeni časopis učencev razredne stopnje z Orehka, kije pred dnevi dobil še starejšega brata Vsevedneža. In o čem vse piše prvi Vsevednež? Prinaša šolske utrinke, "vroča tema" je Posvetovalnica za mlade in starše, ki se nadaljuje z Idino svetovalnico, odgovori na najstniške tegobe. Kar nekaj besed je namenjenih tudi temi Imava se rada z zadnjega otroškega parlamenta, gosta mladih novinarjev pa sta športnika, blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik, ki sta povedala marsikaj zanimivega. Za portret so si vsevedneži izbrali profesorja Marjana Bovho, med učenci priljubljenega učitelja zemljepisa, razrednika osmošolcev in glavnega disco-jockeya na vseh šolskih plesih, ki je prav te dni postal tudi urednik šolskega radia Orehova lu-pin'ca. Kako je bilo na taborjenju, v časopisu razkrivajo udeleženci, v zadnjem sklopu pa Vsevednež prinaša lahkot-nejše čtivo: modne in šolske zapovedi, horoskop, križanke ipd. Časopis je tudi oblikovno privlačen, kar daje slutiti že naslovnica s podpisoma blejskih veslačev. Le tako naprej! • H. J. ^ HlftP£ IN i^ftV*. SE Vsevednež je torej šolski časopis, v katerega pišejo, rišejo in slikajo učenci od Petega do osmega razreda, kovinarski krožek ustvarja °h ponedeljkih popoldne Pod vodstvom mentorice Nataše Marn, ki je hkrati Mentorica uredniškemu odboru Radovedneža in Vse- Vedneža. Mimogrede: Rado-Vednež je v tem šolskem letu Pobral že dve priznanji državnega značaja. In če bo Uidi Vsevednež tako dober *°t mlajši Radovednež - po Jrvi številki sodeč bo - potem Hdo nagrade na Orehek ^gotovo še deževale. Podlubniški planinci delavni tudi pozimi i z te t združen s sankanjem V osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki sc pri planinskem krožku dogaja marsikaj zanimivega. Planinci se ne prestrašimo niti zime in mraza. Sredi januarja so imeli planinski izlet, povezan s sankanjem. Pred šolo seje zbralo 31 mladih planincev, starši Brane, Aleš, Ivan in Andrej, pomočnik Matej ter vodnici Zofka in Ivanka. S seboj so pripeljali 24 sank. Svoje vtise o izletu so nam zaupali nekateri drugošolci. Janez Klemenčič: "Z avtobusom smo se peljali do Selc. Mentorica Zofka nas je opozorila na ledeno pot. Vsi smo pazili, kje hodimo. V Golici smo videli zelo velik kozolec. Podali smo se v gozd. V potočku smo opazovali zaledenele skale. Ko smo prišli do poledenele ceste, sta mentorici Ivanka in Zofka dali na planinske čevlje dereze. Zofka nas je slikala. V Dolenji vasi smo sedli na sanke in malicali. Po malici smo se zapodili po sankaški progi." Janez Bertoncelj: "Sanke so bile zelo hitre. Sankali smo se do enih, nakar je pripeljal avtobus. Peljali so se do šole. Imeli smo se zelo lepo." Andraž Bradeško: "Progra za dirkalno sankanje je bila ledena, dolga in strma. Če bi se spustil po njej, ne bi prišel cel do cilja." Matic Jezeršek: "Z Andražem sva vozila rejli. Janez je skočil pred naju in kmalu bi zavila v potok. Vendar sva se obdržala aa progi." Blaž Štremfelj: "Z bratom Nejcem sva norela kot motor." Lenart Miklavčič: "V Dolenji vasi smo jeli in se sankali. Velikokrat sem šele preveč v levo stran." Neža Drnovšek: Doma sem spala kot top." Pozimi so ptički lačni Dražgošani narediti ptičjo pogačo Tretješolka Katja Jelene sporoča, da so v ponedeljek v šoli naredili ptičjo pogačo. Prinesli so kuhano zelenjavo, Andrej pa še svinjsko mast. Zelenjavo so narezali na koščke. Kuharici je ostal riž, ki ga je pripravila za malico. Riž so zamešali med zelenjavo. Mast so stehtali, jo na štedilniku stopili in dodali zelenjavi. Ko so vse skupaj dobro premešali, so začeli maso nalivati v jogur-tove lončke. V vsakega so vtaknili vejico in ga dali v hladilnik. Naslednji dan je bila pogača strnjena. Jogurtove lončke so prerezali, da so pogačo dobili ven. Povaljali so jo v semenih. Pogače so učenci odneseli domov in jih dali v ptičje hišice ali obesili za vrvice. ririTfiViifTitiTTrriiiffiiTil NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 07,3 FM KLEPETALNICA Kako so se izkazali mladi igralci iz Bilčovsa in kaj vse dela njihovo društvo Bila, bomo povedali v kratkem prispevku. Tudi na Valentinovo ne bomo pozabili, če boste le upali povedati, koga imate radi. Začnite delati srčke, da boste pripravljeni na ta praznik. Srčke vam pošiljamo tudi • radijske klepetulje. MIRIN VRTILJAK Po običajnem jutranjem pozdravu vas bosta Miri in dedek tudi to nedeljo povabila k ogledu matineje, vas povabila k telefonom in med klepetom izpolnila kakšno glasbeno željo. BRBOTAVČEK V ponedeljek smo namesto Brbotavčka imeli bralni krožek. Ugotavljali smo, s kakšnim orodjem se morajo najprej obotožiti pisatelji in pesniki, če sploh hočejo pisati. Če ne drugega, morajo imeti vsaj svinčnik in kos papirja. Nekdo je celo rekel, da zadošča že dober spomin, s čimer smo se vsi strinjali. Toda tudi brez bralcev ne gre. Če ni nikogar, ki bi knjigo prebral, je to zelo žalostno. Veliko mojih vrstnikov ne mara brati, če komu omeniš Prešerna, pokaže jezik in zavije z očmi, pri Cankarju padajo v nezavest in pri kakšnem drugem rečejo samo, da je "zatežen" in "brez veze". Kako pisati, da bo napisano všeč tudi nam, mladim? Kdo ve odgovor na tako preprosto vprašanje? Pesniški pozdravček, • vaša Brbotavčka. PS: Na izlet gre Lidija Kuralt, Godešič 137. mšm RADIO SORA 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 UTČRAKNA 0£lAVNfCA UTC&AKNA ĐClAVNtCA IfTCRABNA VčtAVN/CA tiT€XA*NA »člAVNiCA Pisali sle nam: Darjan Borkovič, Tadej Šubic, Gaš/^er Uršič, Simon Krajnik, Tuka Slanic, Jernej Luznur, Jana Cankar, Tanja Resnik, Aljaž fbjntar, Matic Jezeršek, Jerica Žagar, Tina Oblak, Blaž Štremfelj, Nastja "obnan, Jan Bertoncelj, Marko Štir/i, Nejc Zupan, Andrej Šmid, Tina Kos, Simona Klemenčič, Eva Pretnar, Daša Logar, Veronika Vesel, UrŠa Ješe, rnež, Tina Dolenc, Maja Rezar, Petra Lušina, Katja Jelene, Nina . Primož Križ nar, Katja Jereb, Tina Kokelj. Špela Novak, Vesna Mdrčun ma •lun- , Suša Rakovec, drugošolčki iz Podlubnika. Tanja Resnik, Blaž ši(\ Dejan Zupan. Neža Po/da, A nja Osenčič, Miha Trojar, Maja Podtip-nik. Dejan Koren, Nina Beznik, Klemen Lah, Alenka Lukežič, Ana Potočnik, Aleksandra Repe, Aleš Kočmar, Anže Gaberšček, Matej Poklukar, Walter Terjek, Matej Zadnik, Alenka Zupanec, Simona Miklavčič, Žiga Koselj, Auja Zupan, Miha Marfinčič, Sebastjan Šivie, Rok Sinobad. Tokratna literarna delavnica je tokrat izjemoma drugačna; iz zajetnega kupa vaše pošte smo izbrskali same pesmi. Morda se med avtorji skriva tudi kakšen Prešernov naslednik? Z izletom smo nagradi/i L'ršino pesem Pravo prijateljstvo. Klicaj Kl ie a j je car, vseh ločil vladar. Kadar on zakriči, šipe pokajo, krave mukajo, tudi morje brž zamrzne, niti reka več ne trzne. ihče bolj glasen ni od njega, . vsi so tiha majhna bitja, ne znajo poklicati: "Mitja!" • Žiga Koselj, 5. a r. OŠ Žirovnica ****** Micaj ptce. l>"zlji,„. C* l>a Pismo piše. Popije poleg pivo prav pazljivo. Poštar počaka, pa policaj prikoraka. Pošlje pismo, pije pivo, pa prav pazljivo. •. Vesna Marčun, 6. c r. OŠ Naklo Zaljahljati brat /:'/', ali kdo ve, katero peca moj brat, ne vem, če bi povedal, zdi se mi, da ono, ki ima dolg vrat. Že po šoli se govori, da nekaj imata, upam, da za to ne zve moj ata. Danes domov je prišel čisto zmeden, takšen zaljubljenec ni bil še nobeden. Sem ga vpraša/a nekaj o ljubezni,. pa sem slišala samo nekaj o bolezni. Joj, joj, kaj bo z menoj, če zaljubljena postanem, ah, bom rajši Tina kot po starem. • Tina Kokelj, 7. a r. OŠ Žiri Muca Muca sivka nagajivka šest mladičkov je dobila. Ker je znana potepinka, jih takoj je zapustila. Mladi mucki zakričijo: Mami, lačni smo kot levi suhi. Vsak dan mora bit' kosilo, prazni naši so trebuhi. Mami se jih je usmilila, se takoj domov vrnila, mucke svoje nahranila. • Kaja Marc, 1. b r. OŠ Poljane Pravica Pravica je kot riba, ki se ti lahko v hipu izmuzne iz rok.-Je kot sreča, ki mora biti povsod. Je kot lučka, ki jo nežen piš upihne takoj. Pravica je pravičnu. Pravica enega je lahko za drugega krivična. Pravico si težko pridobiš, še lažje izgubiš. Kaj bi bilo z nami, če pravic ne bi imeli? Le kaj bi z nami brez pravic drugi počeli? Bi nas tepli ali erk/ja/i? Bi bili siti ali bi iz dneva v dan stradali? Če pravic ne bi bilo, bi na tem svetu živeli težko. Za pravice seje vredno boriti, ji/i tudi za sočloveka pridobiti. • Aljaž Čer ne, 7. b r. OŠ Gorje NAGRAJENA PESEM Pravo prijateljstvo Prijateljstvo pravo je kot žameten dotik in nikoli ošabni kritik. Prijateljstvo pravo je lepo, veselo, zato nikoli na samem ne bi bedelo. Prijateljstvo pravo skače, poje m se nikoli ne boji t je: "Pusti, to je moje!' Prijateljstvo pravo nikoli se dokončno ne skrega in ne pozabite, lahko pogleda tudi s sosednjega brega. • Urša Dubravica, 4. r. OŠ Simona Jenka, Gorice Ljubosen ljubezen me še ni zagrabila, te bolezni še nisem dobila. Lahko pa, da zaljubljena sem že. a tega vem še ne. • Nina Hafner, 3. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Tel.:326-995 Recept za zdravje Ker imajo mnogi že gripo, priporočani: Vse to pa poplaknite z zdravilnim čajem, ki mu boste dodali limono. Na zdravje! • Nina J are, 2. a r. OŠ Naklo Moda Torbice za pasom Poskusimo še mi Moda za mlade bi rekli vsem tem idejam, čeprav bi še kako prav prišla tudi odraslim, posebno pri nakupih, na potovanju. Torbico preprosto zave-žemo ali zapnemo čez pas. Tako so roke proste, torbica pa postane hkrati modni dodatek. K športnim oblačilom si jo boste nadele, pripravna pa je tudi za disko in druge podobne priložnosti, ko hočete imeti torbico pri sebi. Sešile jo boste iz enakega blaga kot krilo, hlače, ahko je seveda tudi imitacija usnja, platno, kar vam srce poželi. Če jo raje nosite čez rame, boste naredile le daljši roč. Praktično in poceni in modno. Dostikrat na hitro rešujemo kosila in večerje tako, da skuhamo eno jed, denimo enolončnico, zrezek na hitro z malo omake, tako ali drugačno mesno jed, zraven pa vsakemu ponudimo kruh, v najboljšem primeru na hitro skuhamo testenine. Za pripravo drugačne priloge se odločimo le, če je dovolj časa. Zato danes nekaj predlogov za priloge, ki jih lahko skuhamo na hitro ali pa pripravimo vnaprej, jih zamrznemo in potem, ko jih potrebujemo, le odmrznemo, pogrejemo v mikrovalovki ali na sopari ali pa preprosto prevremo in ponudimo. Včasih nam zado-stuejo tudi za samostojno jed. c Skutni svaljki 8 dag surovega masla ali masti, 3 jajca, 25 dag zdroba, 3/4 kg skute, sol; slan krop, 8 dag maščobe, 5 dag drobtin. Mast ali maslo penasto ume-šamo, pridenemo jajca, zdrob in pretlačeno skuto. Zmes malo solimo. Ko se zdrob napoji, napravimo svaljke in jih kuhamo nekaj minut v slanem kropu. Zabelimo jih s prepraženi-mi drobtinami. Žličniki iz polente 11/21 slanega kropa, 45 dag koruznega zdroba, 15 dag surovega masla, cimet in sladkor. Polentni zdrob zakuhamo v vrelo slano vodo in ga mešamo Sladico za danes Sadna pogača Testo: 28 dag moke, 15 dag surovega masla (ali 6 dag surovega masla in 5 dag masti) 5 dag sladkorja, 1 rumenjak, ščepec soli. Nadev: 1 kg jabolk, 5 dag drobtin, 6 dag rozin, cimet, 12 dag sladkorja, limonina lu-pinica, rumenjak za mazanje. Iz moke, maščobe, sladkorja, rumenjaka in soli napravimo krhko testo. Ko to pol ure počiva, ga prerežemo na dva neenaka dela. Večji del raz-valjamo za nožev hrbet na debelo, ga denemo v pekač tako, Testo da je najpr ob straneh rob malce dvignjen, ej potresemo z drobtinami, nato Še z jabolki, zrezanimi na rezine ali naribanimi, v katere smo zamešali rozine, sladkor, cimet in sesekljano limonino lupinico. Testo pokrijemo z mrežico iz preostanka testa, ki smo ga oblikovali v testene svaljke. Po vrhu pogačo namažemo z razlepenim rumenjakom in speče m o. Pečemo 50 minut pri 180 stopinjah C. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ljubosumnost (6) Sposobnost, da deluješ v ljubezni in z njo, da si nenasilen, širokosrčen in da spoštuješ pravice in potrebe drugih, izhaja iz tega, da sta ti bila v otroštvu naklonjena širokosrčna in nežna ljubezen ter spoštovanje. (R. Na kas h i mu ) Pri otroku, kije ljubosumen, je včasih velik uspeh že to, daje do mlajšega otroka pokroviteljski, češ saj je samo majhen dojenček, ki se mora še veliko naučiti. Dobro je, če nam uspe vzpostaviti takšen odnos prej, preden se začne dojenček samostojno gibati. Ko se bo začel mlajši vključevati v igro starejšega, mu jemati igrače in mu ves čas slediti, lahko postane življenje malo bolj naporno kot sicer. Treba je biti pravi mojster, da usklajujemo potrebe obeh otrok. Pazimo, da nismo preveč zaščitniški do starejšega, saj se lahko zgodi, da postane ljubosumen mlajši otrok. Nikar se ne sprašujmo, kaj moramo storiti, da bi se ime- li otroci med seboj radi. Čeprav se nam zdi, da je bratska ljubezen nekaj samoumevnega, otroci tega ne vidijo tako. Potrebujejo čas in veliko izkušenj, da ugotovijo, da imamo radi vsakega izmed njih. Dokler so otroci čustveno navezani na starše, toliko časa je prisotno malo ali veliko ljubosumnosti. Tekmovanje za starševsko pozornost je nekaj vsakdanjega, pojavlja se še potem, ko otroci odrastejo. Včasih je prisotno še potem, ko starši že umrejo. Kar spomnimo se na prepire, ob oporokah (tebe so imeli vedno rajši,...). Na splošno so otroci manj ljubosumni drug na drugega, kolikor bolje se razumejo s starši. Vsak otrok naj bi čutil, daje zaželjen takšen kot je in ne takšen, kot bi moral biti po pričakovanjih staršev in drugih ljudi. Pomembno je tudi, da se starši razumemo med seboj in da znamo poskrbeti tudi zase, za svoj prosti čas in čas, ki ga preživimo skupaj. Tako bomo otrokom na praktičen način po- kazali, da je vsak človek nekaj posebnega, da nas veselijo različne stvari in da moramo imeti radi tudi sami sebe. Nikar ne primerjajmo otrok med seboj. Vsak ima svoje dobre in slabe lastnosti. Vsak je dober. Nihče ni pametnejši, lepši, samo različni smo si med seboj. Že v družini se lahko otrok nauči sprejemati različnost in upoštevati svoje potrebe prav tako kot potrebe drugih. Na splošno velja, da naj bi se starši čim manj vtikali v prepire otrok. Iskati krivca v otroških prepirih in na veliko razreševati delitev igrač je mukotrpno delo, ki običajno ne prinese dobrih rezultatov. Vedno bo nekdo prizadet. Rajši svojo energijo usmerimo v to, da otroke naučimo, kako bodo sami razreševali konfliktne situacije. Ne kaznujmo, ampak učimo. Pokažimo, kaj je narobe. Pomagajmo iskati rešitve za nastale probleme. Otroci naj se naučijo sklepati kompromise in dogovore. Življenje je lepše s kompromisi. Priloge take in drugačne nenehno približno pol ure, da jajca z mlekom in soljo; s tem mrzlo vodo in odcejene dene- se loči od žlice in posode, polijemo kruh in ga pustimo, Nato izoblikujemo iz njega da se enakomerno napoji; nato žličnike. Zabelimo jih z primešamo temu še moko in vročim surovim maslom in po- sesekljan peteršilj ter naredimo tresemo s sladkorjem in cime- cmoke, kijih kuhamo v slanem Kruhovi cmoki tom. Damo jih s kompotom na mizo. Brez sladkorja in cimeta pa so priloga k solatam in omakam. Cmoki iz ovsenih kosmičev 1 liter slanega kropa, 3/4 I ovsenih kosmičev, 6 dag olja, čebula, zelen peteršilj, 1 jajce, 3 dag moke, prepražene drobtinice za zabelo. Ovsene kosmiče skuhamo v slanem kropu in jih potem primešamo še na masti ali maslu prepraženo sesekljano čebulo in zelen peteršulj, ko se malo ohlade, pa še jajce. Iz te zmesi napravimo s pomokanimi rokami srednje velike cmoke, ki jih kuhamo 10 minut v slanem kropu. Kuhane cmoke odcedi-mo in zabelimo z ocvirki ali s prepraženimi drobtinami. Kruhovi cmoki 50 dag kruha, 1 čebula, 10 dag olja ali 10 dag prekajene slanine, 4 dl mleka, 2 jajci, sol, zelen peteršilj, 10 dag moke, 10 dag olja ali žlico ocvirkov za zabelo. Kruh zrežemo na kocke, ki jih prepražimo s sesekljano čebulo na olju ali na slanini. Posebej razžvrkljamo v lončku Pet minut za lepši videz Oljna kopel za roke Zima nam zdela kožo na rokah; pusta, suha je, rada poka. Enkrat na teden privoščite rokam malo oljno kopel. V skodelico tople vode vlijte nekaj žlic olivnega ali mandeljevega olja, vanj pa brizgnite še nekaj kapelj limoninega soka. Roke nekaj minut kopljitc v tej kopeli, nato pa jih osušite s papirno brisačo. Roke bodo nežne, nohti pa elastični. kropu 10 minut. Kuhane cmoke s penovko poberemo, jih od-cedimo in zabelimo. Krompirjevi svaljki 2 kg krompirja, 8 dag olja, 3 jajca, 1/2 kg moke, sol, 10 dag margarine ali masla, 8 dag drobtin. Kuhan krompir olupimo in še vročega pretlačimo. Še toplemu primešamo olje, jajca, moko, sol in napravimo gladko testo. Iz testa izoblikujemo klobaso, jo razrežemo na enake koščke, kijih z roko posvalj-kamo v svaljke. Skuhamo jih v slanem kropu. Vro naj kakih 10 minut, nato jih poberemo iz posode s penovko, polijemo z mo v kozico, v kateri smo na maščobi zarumenili drobtine. Če hočemo svaljke še malo izboljšati, testu dodamo 5 dag zmletega parmezana. Krompirjevi žličniki 90 dag krompirja, 50 dag moke, 6 dag olja, 2 jajci, sol; 10 dag olja, 5 dag drobtin. Kuhan in olupljen krompir pretlačimo, še toplemu primešamo moko, jajci, olje in sol. Ugnetemo vse skupaj v gladko testo in naredimo iz njega žličnike, ki jih skuhamo v slanem kropu. Odcejene zabelimo s prepraženimi drobtinicami. Tudi te žličnike lahko izboljšamo s parmezanom. Ocvrti krompirjevi krapki Kuhano testo: 1/4 I vode, 5 dag surovega masla, 15 dag moke, 5 rumenjakov, I jajce, 35 dag kuhanega krompirji' sol, olje za cvrenje. Vodo in surovo maslo zavremo, pridenemo temu moko ii1 mešamo, da dobimo gosto, gladko testo, ki se loči od posode; nato ga predenemo v porcelanasto skledo. Še vročemu testu primešamo rumenjake, drugega za drugim, in jajce-Temu, ko se ohladi, Prl' mešamo še kuhan pretlačefl krompir in vse skupaj po okusu solimo. Zmes denemo v brizgo in brizgamo lepe krapk6 v razbeljeno olje, kjer ji& obračamo, da povsod lep0 zarumene. Ocvrte krapke dobro odcedimo in jih čimprej serviramo. Naredimo sami Res smo se že razvadili s papirnatimi servieti: praktični so, poceni, za enkratno uporabo. Toda za posebne priložnosti P*1 je lepo, če imamo pri roki prave serviete iz blaga. Modni so rtežno, pastelno obarvani. In zdajle, koje še zima in mraz i11 še malo vojje za kakšno ročno delo, bi lahko našim otrokom in vnukom pripravili malo veselje: vsakemu družinskemu članu bi na serviet izvezli njegovo ime. Saj veste, najprej bi P1* sane črke napisali s svinčnikom, nato pa to izvezli s prejic0. Do velike noči bo zagotovo narejeno, Če se bomo zdajle lotili- Pa še to: če nimamo pri roki barvnih damastov, bo čisto lepo, če bele serviete izvezemo z barvnimi nitmi - vsakemu s prejico barve, ki jo ima rad. Prav, je da veste Ko pridejo gripa, prehlad, angina... Ananasov sok z ingverjem, muškatom... Je vaše grlo presušeno, vneto, kašljate, grlo vas boli? Če Je tako, gre verjetno za laringitis, ugotavlja dr. Jim Duke 'z ZDA, strokovnjak za zdravilne rastline in svetuje: "Če bi ime laringitis, bi pil ananasov sok s ščepcem ingverja, muškatne' ga oreščka, rožmarina in poprove mete, vse to pa bi osladil Z malo sladke koreninice." Vse te sestavine uporablja ljudsko zdravilstvo, učinek pa je znanstveno potrjen. Dodali bi lahko še timijan in kardamom, ki sta tudi zdravilna. Če imate viso'c krvni pritisk, ne uporabljajte sladke koreninice. Francoski čebulni sirup proti kašljanju Nasekljajte šest belih čebul v lonec in dodajte 170 g med11. Počasi dve uri kuhajte nad paro in mešajte. Sirup uživajte topel in v rednih presledkih. S pečeno čebulo nad prehlad Pravijo, da je ameriški predsednik Georg Washington P^ prehladih prisegal na čebulo. "Če imam prehlad, se zdravi1*1 tako, da pojem vročo pečeno čebulo, tik preden ležem." Žvečite pekoči čili Dr. Ziment svetuje pekoče grižljaj, da si odmašimo nos jj dihalne poti ter odpravimo prehladne nevšečnosti, kot vneti sinusi, bronhitis in podobno: Kanite deset do dvajset kapljic tabaska v kozarec vode izpijte. Lahko tudi grgrate. Žvečite pekoči čili - pri nas so bolj v navadi feferoni. ,j Privoščite si začinjen mehiški obed. Če so težave z dm kronične, to naredite trikrat na teden. Priloga Gorenjskega glasa o vpisih v srednje, višje in visoke šole V mesecu dni se bo treba odločiti, kam naprej Prejšnji teden so osmošolci dobili v roke razpis za vpis v srednje šole, pred njimi so tudi dijaki zaključnih letnikov srednjih šol Prejeli razpisa za sprejem študentov višjih šol in za vpis študentov na obe univerzi ter ostale visokošolske zavode. Začenja se namreč vpisni postopek za šolsko in študijsko leto 2000/2001 ?ačetek februarja je že po tradiciji čas, ko se začenja vpisni maraton. °lske oblasti v razpisih ponudijo mesta v šolah, o njih jih obvestijo tudi j?a informativnih dnevih in v začetku marca mladi že oddajo prve prijave na Zelene šole. Prejšnji teden so osmošolci pisali tudi poskusno "malo Maturo", eksterno preverjanje znanja iz matematike in slovenščine. Pravi Poizkus bo kasneje, s šolskim spričevalom pa bo pripomogel k nabiranju I °ck, ki jih bodoči srednješolci potrebujejo za vpis na tiste srednje šole, ki °do iz različnih razlogov omejile vpis. ^a srednjih šolah bo letos novin- predmetih v drugem in tretjem letni-Cern na voljo 31.489 mest, menda naj- ku, spremembe so v predmetnikih. .ec doslej, v prve letnike ljubljanske Tako se denimo pri slovenskem jeziku ln mariborske univerze ter samostoj- velika pozornost (v povezavi z lat-lr> visokošolskih zavodov pa bodo inščino) namenja antični kulturi. ^Prejeli 21.823 študentov. Dodatnih Klasična gimnazija s poukom latin-4)0 vpisnih mest so ponudile tudi ščine omogoča širok spekter nadalnjih lsJe strokovne šole, tako da bo za študijev, pravi Marjan Luževič. Dijaki jpneracijo, ki letos končuje srednje se lahko odločajo za študij medicine, 0,e> za nadaljevanje študija na voljo prava, tujih jezikov, zgodovine, umetne kot 24 tisoč mest, od tega 15 tisoč nostne zgodovine... a redni in 8600 za izredni .. študij. ^eneracije mladih ljudi so sicer JSako leto manjše, zanje pa je vsako 'eto širša možnost izbire prihodnje p°klicne kariere. Vsem se kajpada ne Uresničijo prednostne želje, vsekakor Pa Je dovolj raznovrstnih možnosti, da bi mladi prišli do poklica. Vsako leto je kaj novega ^reža srednjih šol je po Sloveniji dobro razpredena. Ko se mladi °dločajo za šolanje, imajo zelo veliko Možnosti, da najdejo primerno v svo- ^ domačem ali bližnjem kraju. Na V°renjskem je na razpolago 15 sredn- ^ sol, s Kamnikom in Domžalami e tri več, od tega štiri gimnazije in ~8ta strokovnih šol. Tudi na gorenjskem je letos nekaj novosti, ki °. s'cer uveden v 29 slovenskih sred- Jir> šolah. Tako je denimo v okviru kalnega sistema prvikrat razpisan 0rjraževalni program prodajalec, in ^Cer na Gorenjskem na Srednji šoli ^0rnžale in na Srednji trgovski šoli b,!anJ- v nižjem poklicnem izo- n.j*ževanju je nov program pomoč- 3 v živilstvu, ki ga ima tudi Srednja S] ^arska in kmetijska šola Kranj, t,»u Ja Pa v programu poklicno lcnni-• Ekonomski tehniki se ločijo v tretjem letniku Prenovljen program ekonomski tehnik bo po novem združil različne profile, od upravnih tehnikov, ptt tehni- Dijaki Srednje elektro in strojne šole pri pouku... tom. Ob oddelku dualnega sistema za trgovce pa bodo v kranjski trgovski šoli bodo ohranili še tri oddelke šolskega izobraževanja. .in pri računalnikih. pr n'škega izobraževanja uvaja tudi je°gram vrtnarski tehnik. Vsebinsko te, prenovljen program ekonomski |v,ni. Program klasične gimnazi-Je v obsegu ur pri družboslovnih kov, računovodskih, komericalnih tehnikov. Saša Markovič, ravnateljica srednje šole v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik pojasnjuje, da sta prvi dve leti šolanja skupni, v tretjem in četrtem letniku pa se program lahko usmeri na naslednja področja: finančno-računovodsko, komercialno, poštno, poslovno in upravno področje. Slednje bodo izvajali tudi v kamniškem zavodu. V Srednji gostinski šoli Radovljica v novem šolskem letu pridobijo program turističnega tehnika. "Gostinstvo in turizem sta v vseh šolah na Slovenskem združena, tako se tudi v Radovljici program turističnega tehnika prenaša s tamkajšnje ekonomske šole na našo," je povedala šolska svetovalna delavka iz radovljiške gos-ztinske šole Mateja Šparovec. "Do te spremembe je pravzaprav prišlo najprej zaradi prostorske stiske, zaradi katere bi morala ekonomska šola posegati tudi po omejitvah vpisa. Pri nas pa prostorske možnosti so in zakaj bi mladim ne omogočili tovrstnega šolanja v Radovljici, saj bi nam sicer uhajali drugam!" Na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju so vsako leto bogatejši za kak nov program. V novem šolskem letu bo to program vrtnarskega tehnika v okviru poklicno tehniškega izobraževanja, kar pomeni, da se dijaki po končanem triletnem šolanju za vrtnarja in cvetličarja vključijo v ta program in jim je po dodatnih dveh letih šolanja priznana peta stopnja izobrazbe. Druga novost pa je program pomočnik v živilstvu, za katerega se mladi šolajo dve leti in pol, pravi pedagoginja na Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj Andreja Ahčin. V program, ki izobražuje za pomoč v živilstvu, se lahko vpišejo tudi učenci z nedokončano osnovno šolo ali tisti, ki končajo šolo s prilagojenim programom. Razpisali so po en oddelek, potem pa bodo razrede sestavili glede na število prijav. Sicer pa na tej šoli še dodajajo, da se prenavljajo tudi drugi programi: vrtnar, kmetijski in vrtnarski tehnik. Prodajalec v šoli in v trgovini V trgovske šole pa se spet vrača šolanje za prodajalca po dualnem sistemu. Preden je obveljalo usmerjeno izobraževanje, so na Srednji trgovski šoli v Kranju prodajalce šolali tako, da so polovico časa preživeli v šoli, polovico pa na praktičnem delu. Po novem dualnem sistemu se to razmerje še bolj obrača v proid prakse, pravi ravnateljica šole Jožica Bavdek. Splošnih izobraževalnih predmetov je manj, strokovnih predmetov in praktičnega pouka pa več. Kot sicer velja tudi za druge poklice, ki jih šolajo po dualnem načelu, bodo učenci sklepali učne pogodbe z delodajalci, pri katerih bodo opravljali praktični del šolanja. Poleg običajnega šolskega dela bodo več kot polovico svojega časa torej preživeli za prodajnim pul- Obsežna ponudba mest v šolah Gorenjska ponudba mest v srednjih šolah je kar bogata. Srednja gostin- s-ka šola Radovljica bo imela na voljo kar za deset oddelkov v triletnih in šptiriletnih programih za kuharje, natakarje (za oba poklica tudi v dualnem sistemu), gostinske in turistične tehnike. Na Srednji ekonomsko-turis-tični šoli Radovljica ostajata programa ekonomski tehnik (za finančno računovodsko področje) in ekonomska gimnazija, vsak bo sprejel za tri oddle-ke novincev. Srednja lesarska šola Škofja Loka razpisuje devet oddelkov, in sicer v programnih obdelovalec lesa, mizar in tapetnik, za poklica mizar in tapetnik šolajo tudi po dualnem sistemu, izobražujejo pa tudi lesarske tehnike. Šola za strojništvo Škofja Loka bo imela v svojih programih (obdelovalec kovin, strojni tehnik, več programov strojništva, v dualnem sistemu pa avtomehanik, avtoklepar in instalater strojnih naprav) osem oddelkov. Srednja šola Jesenice, ki šola vse od poslovnih tajnikov mimo poklicev v strojništvu do bolničarjev in medicinskih tehnikov, prav tako razpisuje osem oddelkov, po dva za poslovne tajnike in tehnike zdravstvene nege, za poklice v strojništvu pa po enega. Srednja trgovska šola Kranj ima za prodajalce na voljo štiri oddelke (enega dualnega), enega pa za ekonomske tehnike. Pet oddelkov napovedujejo za novo šolsko leto na Srednji gradbeni šoli Kranj, in sicer za tesarje opažev, gradbince, zidarje, tesarje, sli-kopleskarjc - črkopleskarje in pečarje. Srednja ekonomska in upravno-admin-istrativna šola Kranj bo sprejela za pet oddelkov ekonomskih tehnikov, za dva poslovnih tajnikov in napolnila štiri oddelke ekonomske gimnazije. Na Srednji elektro in strojni šoli Kranj bo 11 oddelkov na pokloicni in strokovni šoli, kjer šolajo za elektro in strojne poklice ter računalništvo, trije pa za tehniško gimnazijo. Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj pa ima vse manj tekstilnih poklicev: razpisane imajo štiri oddelke za konfekcionarje, šivilje, krojače in konfekcijske tehnike, za dva oddelka pa bo frizerjev, od tega eden v dualnem sistemu. Osem oddelkov bo na Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj, od vrtnarjev, cvetličarjev, kmetijskih thnikov, mlekarjev, živilskih in vrtnarskih tehnikov do pomočnikov gospodinje in pomočnikov v živilstvu. Poskrbljeno je tudi za dijake z drugačnimi potrebami, in sicer v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, kjer šolajo ekonomske tehnike in telefonos-te, ter v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, kjer ob ekonomskem tehniku izšolajo tudi več profilov za elektro stroko. Gimanzije bodo spet sprejele lepo število novincev: v Škofji Loki za šest oddelkov (jeseni bo ob športni in splošni gimnaziji še en oddelek klasične gimnazije), na Jesenicah za štiri, v Kranju za osem, v Kamniku štiri. Srednješolski center Rudolfa Maistra ima sicer predvidena tudi dva oddelka ekonomske gimnazije in tri oddelke ekonomskih tehnikov. Na višjo šolo, univerzo Začetek koledarskega leta je razen za osmošolce čas odločitev tudi za srednješolce, ki bi se radi po maturi ali zaključnem izpitu vpisali na višje šole, visoke šole ali fakultete. Tudi zanje sta januarja izšla razpisa. Medtem ko je letos ponudba višjih strokovnih šol na Slovenskem spet obogatena, pa na Gorenjskem ostajamo pri edini tovrstni šoli, Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled. V novem študijskem letu bodo na Bledu spet sprejeli sto študentov gostinstva in sto študentov turizma, in sicer pa 70 mladih in po 30 odraslih. Ko se odločajo za študij na visokih šolah in univerzi, pa imajo žal mladi Gorenjci bolj pičle možnosti šolanja v domačem kraju. Dnevno se kar lepo število študentov vozi na šolanje v Ljubljano. Nekaj je vpisanih tudi na fakultete mariborske univerze ali na visoke šole na obali. Najbližja domu pa je Fakulteta za organizacijske vede v Kranju Univerze v Mariboru, za katero iz leta v leto vlada večje zanimanje. Deloma mlade vleče bližina, privlačni pa so tudi programi. Za jesen 2000/2001 je fakulteta razpisala 730 študijskih mest, in sicer na visokošolskem programu organizacije in mana-gementa 590 (190 rednih in 400 izrednih študentov), na univerzitetnem programu organizacija dela pa 140. • D. Z. Žlebir, foto: T. Doki Srednja gradbena šola Včeraj Srednja gradbena šola Kranj uspešno nadaljuje bogato in dolgoletno tradicijo obrtno-poklicnega izobraževanja v Kranju, na Gorenjski in tudi v Sloveniji. Sami začetki obrtnega in poklicnega izobraževanja v Kranju segajo v prejšnje stoletje. Poslopje današnje šole je eno izmed najstarejših v Kranju, ki je bilo za šolske namene prezidano v letih 1809 do 1811. V začetku (od 1816 do 1833 leta) sta bili v tej stavbi združeni deška in dekliška ljudska šola. Kasneje je bila v tej stavbi nastanjena kranjska nižja gimnazija, ekonomska šola in predvsem poklicna, kije izobraževala čevljarje, puškarje, slikopleskarje ter druge profile. Današnja šola je svoje ime dobila leta 1983. Danes Srednja gradbena šola Kranj izobražuje dijake za področje obrt in gradbeništva. S svojimi programi izobraževanja zadovoljuje večino kadrovskih potreb gorenjskih gradbenih podjetij in obrtnikov, na področju slikopleskarstva pa tudi potrebe drugih regij. Dijaki se lahko izučijo za naslednje poklice: sliko-pleskar, črkoslikar, zidar, tesar, pečar, tesar opažev in gradbinec. Poleg tega šola izobražuje tudi odrasle. Šola ima visoko izobražen strokovni kader, ki svoje bogate strokovnoteoretične in praktične izkušnje prenaša na dijake. Temeljni cilji izobraževanja dijakov so usmerjeni v pridobivanje tistih strokovnoteo-retičnih in praktičnih znanj in veščin, ki so^rtujno potrebni za opravljanje izučenega poklica. Jutri? V prihodnje bo šola težila k nadaljevanju svoje bogate tradicije izobraževanja za potrebe obrti in gradbeništva, hkrati pa bo sledila vsem pozitivnim spremembam na področju šolske politike in se tudi odzivala. Osrednje torišče celokupnega dela na šoli v prihodnje bo skrb za dijaka in njegove potrebe za poklicno izobraževanje. Naše težnje na naprej smo strnili v naslednjo vizijo: "Najboljši mojstri so in bodo prihajali iz naše šole. " Srednja gradbena šola Programi in poklici - Zaključna gradbena dela - Gradbinec II - Gradbinec - Tesar opažev - Obvezne izbire vsebine So sestavni del predmetnika in se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja. Izbirne vsebine so za dijake možnost pridobivanja takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo njihove individualne želje in nagnjenja. Obvezne izbirne vsebine niso predmeti niti nadomestilo za pouk. - Obvezne izbirne vsebine za dijake Te vsebine so v navedenem obsegu obvezne za vse dijake, ki se izobražujejo po programih srednje poklicne šole. Šola jih izvede v 1., 2. in 3. letniku. Vsak dijak je dolžan vsako leto opraviti izbirne vsebine sicer ne more prejeti letnega spričevala (OIV se evidentirajo v letnem spričevalu opravil/ni opravil). ustanovitelj: Republika Slovenija sedež šole: Cankarjeva 2, 4000 Slovenija ravnatelj: Ivan Šambar tajnica: Marija Vobovnik računovodkinla: Marija Ahačič tajništvo: 064/221-621 in 064/221-631 ravnatelj: 041/708-564 064/362-051 Elektronska pošta: marija.ahacic@s-sgs.kr.mss.edus.si http://ro.zrss.si/nat-feb/sgskr/ Uradne ure Tajništvo vsak delavnik od 8. do 10. ure Knjižnica vsak delavnik od 12. do 14.30 ure GIMIiflZLffl RRflHJ 1810 - 2000 33 oddelkov, 988 dijakov Predmetnik Gimnazija Kranj je splošna gimnazija. Z lanskim šolskim letom smo zaceli delati po prenovljenem gimnazijskem programu z novim predmetnikom. Predmetnik se deli na tri pakete: splošni, naravoslovni in jezikovni. Ob vpisu se odločite za paket. Med paketi so minimalne razlike, ki omogočajo kasnejšo preusmeritev. Pakete smo uvedli zato, da dijake rahlo usmerimo po interesih in v posameznih skupinah intenzivneje obdelamo tisto, kar bodo potrebovali pri nadaljnjem delu. V četrtem letniku poteka priprava na maturo. Smo ena izmed redkih gimnazij, ki izvajamo priprave na maturo iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov. Krožki, projekti Dijaki lahko v okviru izbirnih vsebin potujejo po srednji Evropi in sodelujejo pri različnih kulturnih dejavnostih. Poleg pouka so dejavni v krožkih (dramski, novinarski, literarni krožek, pevski zbor ipd.), kjer tudi aktivno sodelujejo pri pripravah raznih proslav in drugih prireditev. Vključeni smo v šolsko improvizacijsko ligo (ŠILO). V okviru novinarsko-literarnega krožka dijaki izdajajo tudi svoje glasilo KRT, ki izide štirikrat na leto. V knjižnici so tudi prireditve, ki posegajo na zares različna tematska področja, povezana z življenjem in delom mlade generacije. Sodelujemo tudi v šolski košarkarski ligi (ŠKL). Matura in možnost nadaljnjega študija Ob zaključku šolskega leta 1998/99 je opravila maturo peta generacija gimnazijcev. Na naši šoli jo je uspešno opravilo 97,8 odstotka generacije. Po končani maturi jeseni so naši dijaki dosegli višje ocene od povprečja slovenskih gimnazij pri naslednjih predmetih: slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, kemiji, fiziki, matematiki, zgodovini, zgodovini umetnosti, geografiji in računalništvu. Povprečno uspešen maturant naše šole v spomladanskem roku seje lani lahko vpisal na 91 odstotkov vseh univerzitetnih in visoko strokovnih programov. Zaposleni Gimnazija Kranj spada med večje gimnazije v Sloveniji. Število zaposlenih se suče od 75 do 78. Večino strokovnih delavcev predstavljajo učitelji, 60. Vsi učitelji imajo ustrezno strokovno izobrazbo, 2 sta magistra, ostali profesorji. Med učitelji je 6 svetnikov, 15 svetovalcev, 26 pa je mentorjev. Imamo 3 asistente za tuje jezike: za nemščino, francoščino in angleščino (tuji državljani usposobljeni za poučevanje materinega jezika). Materialni pogoji Tri učilnice imamo opremljene z multimedijo (računalništvo, geografijo in kemijo), poleg tega imamo še eno prenosno multimedijo (LCD projektor, prenosni računalnik, in vizualizator). Imamo dve računalniški učilnici. V učilnicah slovenskega jezika in tujih jezikov so kasetofoni, v nekaterih pa tudi televizija in video-rekorder. Večina učilnic ima grafoskope. Imamo dobro opremljen fizikalni, kemijski in biološki laboratorij. Pouk izvajamo v 33 učilnicah in 3 telovadnicah. Dodatne dejavnosti Predlani smo dijakom ponudili dve novi dejavnosti. Dijaki prvih letnikov so se lahko udeležili tridnevnega tečaja UČENJE ZA UČENJE, dijaki drugih letnikov pa so se udeležili ŠPORTNO-RAZISKOVALNEGA TABORA. Novih oblik dela seje udeležila večina dijakov obeh letnikov. Prav tako se večina dijakov vsako leto vključi v TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV, ki ga že več let organiziramo za tretje letnike. Uspehi naših dijakov Dijaki naše šole sodelujejo na tekmovanjih iz znanja, športnih tekmovanjih in srečanjih mladih raziskovalcev. Uspešni smo na vseh področjih, pohvalimo se lahko tako z Zlatim Cankarjevim priznanjem kot z uvrstitvijo na kemijsko olimpiado. Posebej omenjamo Gregorja Jeršeta, ki se je v lanskem letu uvrstil na skoraj vsa državna tekmovanja v znanju, bil vedno med najus-pejšnejšimi, svoje uspehe pa je kronal z vsemi točkami na maturi. Srednja elektro in strojna šola Kranj Kidričeva c. 55, tel.: 064/380-400 Internet: http://www.s-sess.kr.e*dus.si STROKOVNA GIMNAZIJA - tehniška gimnazija (4 leta) STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA Srednje strokovno izobraževanje (4 leta) - elektrotehnik elektronik energetik računalniški tehnik - strojni tehnik Srednje poklicno izobraževanje (3 leta) - elektrikar elektronik energetik Pouk poteka v moderno opremljenih učilnicah. V šoli je 32 specializiranih učilnic, 16 delavnic, sodoben izobraževalni računalniški center, pouk telesne vzgoje pa poteka v moderni športni dvorani. Dijaki tehniške gimnazije imajo pouk samo dopoldne, dijaki ostalih programov pa v tedenskih izmenah. Na šoli že več let deluje učbeniški sklad, tako da dijaki dobijo komplet učbenikov v šoli in plačajo le obrabnino. Poleg rednega pouka dijaki lahko izbirajo med pestro ponudbo različnih krožkov in interesnih dejavnosti. V šoli je za dijake organizirana prehrana. Tehniška gimnazija tako kot druge strokovne in splošne gimnazije ne izobražuje za poklic. Po uspešno opravljeni maturi imajo dijaki možnost vpisa v katerikoli univerzitetni ali visokošolski strokovni študij. Dijak v drugem letniku poleg splošnih predmetov izbere še enega izmed strokovnih predmetov. Izbira med elektrotehniko, strojništvom in računalništvom. Poleg glavnega predmeta obiskuje še laboratorijske vaje s tega področja in si v tretjem letniku izbere še drug strokovni predmet. - strojništvo strojni mehanik oblikovalec kovin finomehanik Nižje poklicno izobraževanje (2,5 let) - obdelovalec kovin Poklicno tehniško izobraževanje (2 leti) - elektrotehnik elektronik energetik Na strokovni in poklicni šoli dijaki lahko izb1 rajo med področji: - elektrotehniko, področjem, ki ga ne morefl1^ spregledati, saj nas že zjutraj pozdravi s prije tflO glasbo iz glasbenega stolpa, nas ves dan dr^J budne s klici preko GSM in nas zvečer sprem' posteljo, ko odvzamemo žarnici električno ensf gijo; - računalništvom in informatiko omreženo ilil ternetom; - strojništvom, ki se ukvarja z načrtovanjem ^ snovanjem, z izdelavo in preizkušanjem ixdelK za vsa področja življenja, za delo in zabavo. S' na strojništva je vidna v vozilih, gospodinjs* aparatih, ogrevalni tehniki, športnih rekviz1* Prisotno je praktično povsod v vsakdanjem z ljenju. Povezano je z elektrotehniko, grad ništvom, metalurgijo, medicino... Njegova šir> se kaže tudi v zelo dobrem izhodišču za drl inženirske in ekonomske vede. Strojništvo Je novano na dolgoletnih izkušnjah in znanju polnjujc ga razvoj sodobnih materialov, upo računalnikov in ustvarjalnost vsakega posfl nika. oŠ' rapn Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj Smledniška 3, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: 00386 064 380 570 Fax: 064 380 57 18 Zbornica: 064 325 971 Izobraževanje odrasl ih: 064 380 57 20 Šolsko posestvo: tel.&fax: +386 064 741 706 Šola, ki nauči preživeti Poklici 1. Kmetijska usmeritev: ❖ vrtnar - 3-letni program ❖ cvetličar - 3-letni program ❖ vrtnarski tehnik - 4-letni program ❖ kmetijski tehnik - 1-letni program ❖ vrtnarski tehnik - 2-letno poklicno tehniško izobraževanje, nadaljevalni program za cvetličarje in vrtnarje. 2. Živilska usmeritev ❖ pomočnik v živalstvu - 2,5-letni program ❖ mlekar - 3-letni program ❖ živilski tehnik -1-letni program ❖ živilski tehnik - 2-letne poklicne tehniške izobraževanje, nadaljevalni program za mlekarje, mesarje, peke, slaščičarje. Z dopolnitvijo živilskih vsebin je možen vpis tudi za kuharje, natakarje... 3. Gospodinjska usmeritev ❖ pomočnik-ca gospodinje/oskrbnice - 2,5-letni program Na šolskem posestvu v Strahinju so opremljene učne delavnice za vse naše Poklice. Vabimo Vas na informativni dan v petek, 11. 2., ob 9. uri in 15. uri in v soboto, 12. 2., ob 9. uri. Možen bo tudi ogled šolskega posestva. Vse dodatne informacije dobite pri gospe Andreji Ahčin na tel. št. 064/326 286 ali 380 57 24. SREDNJA GOSTINSKA SOLA RADOVLJICA RADOVLJICA, Kranjska c. 24 telefon: 700-060, fax; 700-0654 snimanje za izobraževalne programe gostinstva in turizma je vsako leto zelo veliko. To je v VeIiki meri posledica dejstva, da sta to dve panogi, ki sta v naši državi zelo perspektivni, po-'e9 tega pa imajo dijaki, ki šolanje končajo, dobre možnosti tako za zaposlitev kot tudi za n3daljevanje izobraževanja. v novi stavbi v bližini avtobusne in železniške postaje so od šolskega leta 1996/97 dalje Postori Srednje gostinske šole Radovljica. Imamo 17 dobro opremljenih učilnic za splošne Medmete, računalnico, 9 strokovnih učilnic za pouk kuharstva in strežbe, predavalnico, Riznico z medioteko, športno dvorano, trim kabinet, garderobe z omaricami, šolsko kuhinjo in večnamenski prostor s prostorno jedilnico. ^'Jaki, ki se zaradi prevelike oddaljenosti ne bi mogli vsak dan voziti v šolo in nazaj, imajo Možnost bivanja v dijaškem domu na Bledu. V šolskem letu 2000/01 je predvidenih 10 Prostih mest za novince. v šolskem letu 2000/01 bomo izvajali tri izobraževalne programe: 1- Program GOSTINSKA DELA. To je program, pri katerem traja šolanje tri leta in se za-•%či z zaključnim izpitom. Dijaki se lahko izobražujejo za tri poklice: kuhar, natakar in kuhar * natakar. Dijaki, ki uspešno končajo šolanje, lahko nadaljujejo izobraževanje v poklicno-tenniških programih; ti se po dveh letih končajo s poklicno maturo. • Program GOSTINSKI TEHNIK. Izobraževanje traja štiri leta in se zaključi s poklicno ^turo. Po uspešno opravljeni poklicni maturi imajo dijaki možnost nadaljevati študij na W\ in visokih strokovnih šoiah. • Program TURISTIČNI TEHNIK. Ta program se bo v šolskem letu 2000/01 prvič začel ,2vajati na naši šoli. Izobraževanje traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Dijaki se D°tem lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo izobraževanje na višji strokovni šoli ali v vi- košolskem strokovnem študiju. Podrobnejše informacije v zvezi z izobraževanjem za gostinske in turistične poklice na Srednji gostinski šoli v Radovljici bodo dijaki in njihovi starši lahko dobili na informativnem dnevu, 11. februarja oziroma 12. februarja 2000. Informativna dneva V petek, 11. februarja, bodo srednje šole odprle vrata, ob 9. in 15. uri, v soboto, 12. februarja, pa ob 9. uri. Srednja ekonomska in upravno-adminis-trativna šola v Kranju bo informativni dan v petek dopoldne in popoldne priredila v dvorani kina Center, v soboto dopoldne pa v zgornji avli šole na Ko-menskega 4 v Kranju. Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj ob informativnih dneh pripravlja tudi ogled posestva v Strahinju. Tudi na fakultetah, visokih in višjih šolah bosta informativna dneva v petek in soboto, 11. in 12. februarja, le da dopoldne ob 10. uri. Petek je namenjen kandidatom za redni, sobota pa onim za izredni študij. Nekateri visokošolski zavodi bodo organizirali več informativnih dni. Tako bodo denimo na Visoki šoli za management v Kopru informativne dneve izvedli tudi v aprilu in maju, in sicer v več krajih, med drugim tudi v Škofji Loki, kjer je prav tako organiziran njihov študij. Informativni dan v Škofji Loki bo v četrtek, 20. aprila, ob 17. uri. "Mala matura" maja in junija Prve dni februarja so v osmih razredih osnovnih šol poskusno že pisali "malo maturo". Tako bodo osmošolci videli, kaj jih čaka ob resničnem preverjanju znanja iz slovenskega jezika in matematike. Prvi rok bo 23. maja (slovenski jezik) in 24. maja (matematika). Učenci, ki se prvega roka ne bodo udeležili in tisti, ki bodo želeli svoj dosežek točk s prvega roka izboljšati, bodo lahko preizkus znanja opravljali 6. in 7. junija. Seštevek točk z "male mature" bodo potrebovali tisti, ki bodo kandidirali na šolah z omejitvami vpisa. Učna mesta za bodoče vajence Odkar smo v Sloveniji spet uvedli dualni sistem šolanja /a nekatere poklice, imajo boljše možnosti za izbiro svoje življenjske kariere zlasti praktiki. Na ta način učenci del šolanja prebijejo v šoli, del pa pri delodajalcu, kjer se uči praktičnega dela svojega bodočega poklica. Letos je med poklici, za katere je potrebna učna pogodba z mojstrom, nov poklic prodajalca. V razpisu za srednje šole sp razpisana tudi učna mesta za izobraževanje v dualnem sistemu, in sicer po območnih obrtnih zbornicah, da se čimbolj približa bodočim vajencem. Tako ima denimo Območna obrtna zbornica Domžale razpisanih 78 učnih mest, Kamnik 19, Jesenice 11, Kranj 79, Radovljica 22, Škofja Loka 42 in Tržič 6. Učna mesta pa razpisujejo tudi območne gospodarske zbornice: gorenjska ima denimo na voljo sto mest. Izbor poklicev, za katere razpisujejo učna mesta, je zelo pester, od avtomahanika do kuharja, natakarja, pečarja in zidarja. Le na Gorenjskem je torej razpisanih več kot tristo učnih mest. Ali bodo vsa zasedena, je seveda že druga zgodba, saj se tudi tu križajo interesi mladih, ki izbirajo poklic, s potrebami delodajalcev. ISBBB Srednja tekstilna, BIl|B ; obutvena in gumarska šola BBBBfl I Kranj JtifiiJ Cesta Staneta Žagarja 33 nudi osnovnošolcem tehniško izobraževanje s poklicno maturo, programe srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja. Podrobnejše informacije dobite po tel.: 064/241-574. Učenci, VABLJENI! DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM KRANJ, Kidričeva 53, 4000 KRANJ nudi bivanje, prehrano in oskrbo dijakom kranjskih srednjih šol in študentom FOV po ugodni ceni. Omogočene so brezplačne instrukcije in pomoč pri učenju, s pestro možnostjo interesnega udejstvovanja v domu in izven njega. Nudimo kosila tudi za zunanje abonente; dijake in študente, ki ne bivajo v domu. Možnost bivanja tudi samo v zimskih mesecih. Vse informacije dobite na tel. št.: (064) 225 560, fax: 226 806. SOLA TUJIH JEZIKOV • ENGLISH • DEUTBCH • ITAUAHO ■ FRANCAIS tel. 745-880, GSM 041/208-655, faks 745-88L E-mail: bredav@stol.net vpisuje v tečaje ANGLEŠKEGA NEMŠKEGA, FRANCOSKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA TER PRIPRAVE NA MATURO. Prijave sprejemamo do 15.2. 2000. IZOBRAŽUJEMO V PROGRAMIH: • OSNOVNA ŠOLA • PRODAJALEC • EKONOMSKI TEHNIK Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Ljudsko univerzo Radovljica organizira izredni visokošolski strokovni študij JAVNE UPRAVE. JEZIKOVNI IN LJUBITELJSKI TEČAJI ŠTUDIJSKI KROŽKI INFORMACIJE: 700-240 VISOKA STROKOVNA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO Vpisujemo študij podjetništva Redni študij v Portorožu Izredni študij v Ljubljani in Slovenskih Konjicah Informativni dnevi 11.2. in 12.2. 2000 Visoka strokovna šola za podjetništvo, Senčna pot 10f 6320 Portorož, tel.: 066/747 351, 747 352, faks: 066/747 353 GEA College, Dunajska 156,1000 Ljubljana tel.: 061/1687 002, 1687 301, faks: 061/1688 213 Poslovna stavba Konusa, Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice tel.: 063/7592 540, faks: 063/7592 541 .j Informativni dnevi so ob 12.00 Prijava za vpis Kandidati, ki se želijo vpisati v srednje šole, morajo svoje prijave oddati do 6. marca na svojih osnovnih šolah. Obrazec DZS 1,20 za prijavo dobijo v knjigarnah. Po končanem prijavnem roku bo šolsko ministrstvo zbir prijav objavilo 13. marca in ga posredovala šolam. Če bodo mladi svojo prvotno namero želeli spremeniti, bodo lahko prijavo do 27. marca vzeli in jo prenesli na drugo srednjo šolo ali na drug program. Po tem roku prijav ne bo več mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo omejitev vpisa, ne bo končan. To bo 23. junija 2000. O morebitnih omejitvah vpisa na posameznih šolah bodo učenci obveščeni do 21. aprila. Omejitev vpisa Na šolah, kjer bo vpis omejen, bodo učenci izbrani takole: srednje šole bodo v prvem krogu izbrale učence za 90 odstotkov razpisanih mest; o rezultatih izbire bodo učence obvestile do 20. junija; v drugem krogu bodo učenci, ki ne bodo izbrani, kandidirali na 10 odstotkov prostih mest v vseh srednjih šolah, ki bodo vpis omejile, in še na vsa prosta mesta na drugih šolah; o tem bodo obveščeni do 23. junija. In končno vpis Dokumente za vpis bodo učenci, prijavljeni na srednji šoli, ki ne bo omejila vpisa, predložili od 15. do 19. junija in se takrat tudi vpisali. Na šolah, kjer bo vpis omejen, bodo učenci v enakem času predložili dokumente in če bodo v prvem krogu izbrani, se bodo 20. junija tudi lahko vpisali. Drugi pa bodo tega dne seznanjeni s prostimi vpisanimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. Učenci bodo po vrstnem redu našteli 10 šol, na katere bi se želeli vpisati, ter svoje namere do 21. junija oddali na srednji šoli, na kateri so prijavljeni. O razvrstitvi na katero od želenih šol bodo obveščeni do 23. junija. Takrat se bodo na šoli vpisali ali pa dvignili svoje dokumente in jih od 23. do 30. junija odnesli na srednjo šolo, kamor bodo razvrščeni, in se takrat tudi vpisali. Učenci, ki v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol in tisti, ki se do tedaj ne bodo prijavili še nikamor, se bodo lahko prijavili od 1. do 20. julija na tiste srednje šole, kjer bo še prostor. Te šole bodo sprejemale prijave, dokler bo še kaj prostora, a najdlje do 20. julija, ko se bodo učenci tudi vpisovali. Učenci s popravnimi ali drugimi izpiti, se bodo vpisali najkasneje 31. avgusta. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Tržaška 36, 6230 Postojna ' } tel.: 067 25 440 fax: 067 22 220 Pri nas se bodoči gozdarji, ki naj bi v prihodnosti skrbeli za naravno dediščino gozdov in sonaravno gospodarjenje z njimi, šolajo ob lesarjih, ki bodo skrbeli za plemenitenje lesa v izdelkih za vsakdanjo rabo ali v umetniških stvaritvah. IZOBRAŽUJEMO ZA POKLICE: - gozdarski tehnik - gozdar - lesarski tehnik - mizar - obdelovalec lesa Odraslim ponujamo izobraževanje za iste poklice kot mladim, pri nas si lahko pridobijo drugi poklic ali obiščejo katerega od tečajev za gozdarske delavce. Posebna izobraževanja namenjamo tudi lastnikom gozdov. Če uživate v gozdu ali če vas privlači toplina lesa, vas vabimo, da se nam pridružite. Veseli bomo, če nas boste za podrobnejše informacije poklicali po telefonu ali nas obiskali osebno. UNIVERZUM Center i& dopisno izobraževanje V CDI Univerzum se zavedamo, da postaja znanje vrednota, ki jo sodobni človek vedno bolj potrebuje in ceni. Že več kot 40 let razvijamo v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki metode daljinskega izobraževanja, ki omogočajo pristop do znanja in formalne izobrazbe tudi tistim, ki se po redni poti ne morejo šolati. Naša osnovna metoda je dopisno konzultativna, zato posvečamo veliko skrb učbenikom za samostojno učenje. V pomoč udeležencem izobraževanja pa so seminarji in konzultacije, kjer se srečajo z mentorji in se skupaj lotijo problemov, ki jiim sami niso bili kos. Moderni informacijski sistemi jim omogočajo povezave z mentorji prek telefona in elektronske pošte. Trudimo pa se, da bi v izobraževalne metode vključili čim več sodobnih učnih pripomočkov, ki bi jim olajšali in popestrili poti do znanja. Vsi naši programi formalnega izobraževanja so verificirani in zanje izdajamo javno veljavne listine - spričevala Taka metoda nam omogočajo, da ponudimo možnost izobraževanja tudi tistim, ki ne živijo v velikih izobraževalnih centrih, so zaposleni, so si že ustvarili družino in mislijo, da jim je zaradi teh ovir zaprta pot do izobrazbe. Že vrsto let smo s študijskimi središči prisotni tudi na Gorenjskem. Povezujemo se z ljudskimi univerzami, ki nam pomagajo pri organizaciji in izvedbi izobraževalnih programov. Seminarje in konzultacije vodijo lokalni strokovnjaki, ki se povezujejo z mentorji v CDI Univerzum. Udeleženci izobraževanja opravljajo v študijskih središčih tudi izpite in zaključne izpite. V študijskih središčih na Gorenjskem izvajamo naslednje izobraževalne programe: pri LU Škofja Loka programa ekonomski tehnik in upravni tehnik pri LU Kranj programe ekonomski tehnik, strojni tehnik, trgovec - poklic prodajalec pri LU Tržič programa ekonomski tehnik, trgovec - poklic prodajalec pri LU Jesenice pa programe gostinski tehnik, ekonomski tehnik, elektrotehnik - energetik, elektrotehnik elektronik in trgovec - poklic prodajalec. GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik lb, 4220 Škofja Loka http://www.s-gimsl.kr.edus.si gimnazija @s-gimsl.kr.edus.si Gimnazija Škofja Loka vabi v šolskem letu 2000/2001 učenke in učence K vpisu v gimnazijske programe izobraževanja: A - splošna gimnazija; vpis v štiri oddelek 1. letnika B - športni oddelek splošne gimnazije; vpis v en oddelek 1. letnika C - klasična gimnazija; vpis v en oddelek 1. letnika Dijaki, ki se bodo vpisali v oddelke splošne gimnazije (A), bodo lahko izbrali med: - oddelki s poudarkom na naravoslovnih predmetih - oddelkom s poudarkom na družboslovju - oddelkom s tremi tujimi jeziki V športni oddelek (B) se bodo lahko vpisali dijaki, ki se tekmovalno ukvarjajo s športom in ob tem želijo končati gimnazijo. Klasična gimnazija (C) je namenjena dijakom, ki si želijo v srednji šoli pri' dobiti več humanističnega znanja in se učiti latinskega jezika. Dijaki vseh oddelkov bodo lahko pred vpisom v 4. letnik izbrali med 11 izbranimi predmeti za maturo. V minulih letih so maturantje škofjeloške gimnazije pri vseh predmetih mature dosegali dobre rezultate. Ob pouku se na šoli izvaja bogat program izbirnih vsebin za dijake -strokovne ekskurzije, obiski gledaliških predstav in koncertov, priprave na tekmovanja v znanju, tečaji tujih jezikov, športne dejavnosti, programi socialne pomoči ipd. Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi za dijake pa so prilagojeni urniku. Smo Srednja frizerska šola v Ljubljani, kjer dijaki pridobivajo po nacionalno predpisanem triletnem programu FRIZER osnovna znanja za njihov bodoči poklic. ZNANJE JE PREDPOGOJ ZA USPEŠNO DELO Danes vemo, daje frizerstvo ustvarjalen poklic, v katerem lahko uspejo le listi posamezniki, ki se zavedajo, da je predpogoj uspeha predvsem Širina znanja. Tega se zavedamo tudi na naši soli. zato skušamo nuditi dijakom tiste temelje, s pomočjo katerih bodo lahko sledili razvoju v njihovem bodočem poklicu. Znanje pridobivajo pri splošno-izo-braževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih v devetih najsodobnejše opremljenih namenskih učilnicah, medtem ko praktični pouk frizerstva poteka v kabinetu za lasničarstvo ter v sedmih moderno urejenih frizerskih učnih salonih na šoli. V triletnem programu frizer smo vsebine splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov povezali z vsebinami frizerstva. Tako naši dijaki sproti dobijo informacijo, kje bodo določena znanja potrebovali pri svojem delu. Praktični del frizerstva poučujejo frizerji. To so strokovnjaki, ki svoje znanje izpopolnjujejo na vseh strokovno organiziranih seminarjih in prireditvah s Področja frizerstva. Svoje bogate izkušnje in strokovno znanje prenašajo na dijake s pedagoško in metodično izdelanimi pripravami. FRIZER DANAŠNJEGA ČASA Napredek frizerstva je odvisen od razvoja tehnike, tehnologije, ekologije pa tudi medicinskih spoznanj. Poleg tega pa mora sodoben frizer dobro poznati zakonitosti umetnosti in oblikovanja, da bo lahko uspešno sledil novim tokovom na področju kreiranja in oblikovanja pričesk. Zato mora imeti frizer tudi izreden občutek za sodoben utrip življenja in s tem za nove vsebine, ki nam jih življenje prinaša, saj so namenska, stilna ali modna oblika pričeske tudi odraz časa, v katerem živimo. ŠOLSKE DEJAVNOSTI N Tem izzivom smo na naši šoli prisluhnili s t.i. nadgradnjo standardnega pro- grama. Medsebojna prepletenost vedenj naših učiteljev daje takemu programu tisto končno vsebino znanj, ki bo frizerju v naši hitro razvijajoči se družbi potrebna že jutri. Našim dijakom skušamo nuditi tudi tista znanja, ki jih redni program ne vključuje, a menimo da so nujna, če želi biti frizer do konca svojega dela (t.j. 40 let) uspešen in tudi konkurenčen pri svojem delu. FRIZERSKE UČNE DELAVNICE Dijaki se seznanjajo z osnovami namenskega, modnega in stilnega kreiranja in oblikovanja pričesk v skladju z dekorativnim ličenjem obraza za različne priložnosti (dnevni, večerni make-up) ter ličenje oziroma maskerstvo v gledališču, filmu, TV, na modnih revijah, tekmovanjih, ob praznikih (pust) etc... Rezultat takega dela so revialni prikazi pričesk in različna tekmovanja. ODPRTOST ŠOLE NAVZVEN TEKMOVANJA - Pod vodstvom mentorjev, to je naših učiteljev praktičnega pouka, dijaki dosegajo vidna mesta tako doma in v mednarodni konkurenci. Žlahtnost teh dosežkov se preliva od brona do zlata. REVIALNI PRIKAZI PRIČESK -Pohvale s strani strokovne javnosti dosegajo tudi naši revialni prikazi pričesk, katerih končna oblika je rezultat ustvarjalnega procesa, ki pelje od idejnega snovanja in izbire kreacije pričeske do končnega oblikovanja las v pomensko celoto. PROJEKTNO DELO - Vsako leto pripravimo večji projekt na določeno temo. ^ V mednarodnem prostoru sodelujemo s Švedi, Belgijci, Madžari in Škoti, kjer razvijamo nov pristop k oblikovanju dolgih las. Na to temo sta izšli že dve knjigi. OBISKI - Naša šola tudi sicer sodeluje z različnimi mojstri s področja frizer- stva in modnega sveta, ki so priznani tako doma kot tudi v tujini. Obiskalo nas je že kar nekaj svetovno znanih imen kot so Guy Kremer, nekdanji direktor akademije Vidal Sassoon v Londonu g. Michael Cohen, predstavniki akademije Tony&Guy, vodilni tim frizerjev iz akademije Vida! Sassoon v Londonu - Bruce Masefield, Debbie Glynane in Tony Le Beau, so nas obiskali v novembru leta 1999 MUZEJSKA ZBIRKA - Na naši šoli zbiramo aparate in pripomočke, ki so jih nekdaj uporabljali v frizerstvu. Oblikujemo namreč stalno muzejsko zbirko, ki bo, med prvimi te vrste v Sloveniji. Z njo skušamo prikazati vpliv razvoja tehnike na frizerski poklic v 19. in 20. stoletju pri nas. ČASOPISI, REVIJE, TV - Vsi pomembnejši revialni prikazi pričesk, projektna dela, in večje prireditve, katerih idejni vodja in organizator je naša šola so bili doslej tudi medijsko spremljani in odmevni. Življenje in delo naše šole je bilo predstavljeno v člankih in intervjujih, ki Da bi oživeli Sradbeni poklici V prostorih nekdanjega Intexa so učenci Srednje gradbene šole iz Kranja prejšnji teden v pečarski delavnici predstavili svoje delo in pokazali izdelke. Pečarska delavnica je privabila veliko število obiskovalcev, pričakujejo pa jih tudi v petek in soboto, ko bodo osmošolci prišli po informacije o svojem bodočem šolanju. Jože Verbič. učitelj praktičnega pouka na Srednji gradbeni šoli Kranj, ki vodi to delavnico, je prepričan, da bodo nekateri poklici izginili, če jih mladim ne bomo bolj priljubili in jih zanje navdušili. Pečarska delavnica je že eden takih poskusov. Nekateri tradicionalni poklici že izginjajo: sedlarje, kovače in rezbarje že težko najdemo, bati pa se je tudi, da bodo po njihovi sledi šli tudi drugi poklici, za katere med mladimi ni dovolj zanimanja. Tudi z gradbenimi poklici je na žalost tako, pravi Jože Verbič. so jih objavili različni časopisi in revije.V specializiranih revijah za frizerstvo - Fashion in Salon pa smo prisotni tudi s strokovnimi članki na temo tehničnega, tehnološkega in strokovnega razvoja frizerstva. SPOŠTOVANA OSMOŠOLKA IN OSMOŠOLEC! Vabimo te na informativni dan šole, kjer ti bomo pokazali ustvarjalnost poklica, za katerega se odločaš. Natančneje te bomo seznanili z vpisnimi pogoji, z vsebinami našega rednega programa in z dejavnostmi, ki potekajo na šoli. VESELIMO SE SREČANJA S TEBOJ IN S TVOJIMI STARŠI! "Ti poklici bodo morali biti deležni drugačnega odnosa, da se bodo mladi spet ogreli zanje. V nekaterih gradbenih poklicih, kjer gre za težka dela v neugodnih delovnih pogojih, bi lahko zaposlenim omogočili beneficiran delovni staž, vštevanje učne dobe v pokojninsko dobo, pa tudi bolj človeški odnos do delavcev," je prepričan Jože Verbič. "Temelj uspeha v vsakem poklicu pa je pogoj, da svoje delo rad opravljaš. Tudi s pečar-skimi delavnicami, ki jih zadnja štiri leta prirejamo v Srednji gradbeni šoli v Kranju, skušamo mladim zbuditi veselje do tega poklica. Kaj vse znajo narediti učenci naše šole, smo obiskovalcem pokazali v četrtek, ko smo dopoldne in popoldne povabili na ogled starše dijakov, pred- stavnike naših sponzorjev in druge, ki jih zanima poklic pečarja in pečarski izdelki. Več pomoči pa bi pričakovali od države, saj gre vendar za spodbujanje mladih pri njihovih poklicnih namerah." • D.Ž. DNJA ZDRAVSTVENA SOLA POLJANSKA CESTA 61, LJUBLJANA VIZIJA ŠOLE ^a Soli bomo izobrazili zdravstvene tehnike, tehnike Nravstvene nege in bolničarje negovalce, ki bodo sPosobni samostojno, odgovorno in samozavestno TTejeti delovne naloge svojega poklica. ^Posobnim in ambicioznim dijakom, ki bodo nadalje-v,a'i šolanje, bomo zagotovili tisto kakovost znanja, ki J'm bo to omogočila. 0r>udili jim bomo dejavnosti, ki jih bodo osebnostno °gati|e ter jim omogočile njihovo lastno izražanje, kakovostno strokovno znanje pridobi vajo dijaki P°xtoporna, najprej v šolskih strokovnih učilnicah pri tokovnih predmetih, nato v različnih zdravstvenih in jalnih zavodih. . e»nik zdravstvene nege je zdravstveni delavec, ki te usposobljen za vrsto strokovnih del v okviru vpravstvene nege zdravih in bolnih ljudi v vseh ,v,jenjskih obdobjih in okoljih. Je član negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre izvade postopkov in posegov v procesu zdravstvene aege. ^d°je strokovno izobraževanje traja štiri leta in se ^ključi s poklicno maturo, ki maturantom omogoča ojšno zaposlitev v zdravstvenih in socialnih ^vodih ali pa vpis na Visoko šolo za zdravstvo oziro-na na nekatere druge visoke šole. oiničar - negovalec je usposobljen za nuđenje r'UoČi stanovalcem in oskrbovancem v splošnih in (^eDnih socialno varstvenih zavodih, za pomoč in in 7° na domu ter pri gibanju onemoglih in ^alidnih oskrbovancev, ednje poklicno izobraževanje traja tri leta ins e ključi z zaključnim izpitom, ki omogoča takojšnjo Poslitev v splošnih in posebnih socialno-varstvenih v°dih oziroma pomoč oskrbovancem na domu. . POSTOPEK VPISA ;rUava: na vo prijavo za vpsi v prvi letnik izpolnite vsi, ki se letn°?aVate V Solskem letu 2000/2001 vpisati v prvi b>k srednjega izobraževanja, in sicer na obrazcu eno I;20, ki ga kuPite v km'igarni- Izpolnite lahko le bij P.rijavo za vpis in jo oddate na svoji osnovni šoli javi!!0' ki so med letom opustili šolanje, se lahko pričo - —. ..u niču IdUlll UJIU.MIU '1<"«"JVI ---- ■ '"Jo na drugo srednjo šolo, in sicer oddajo prijavni-knn^P°sredno na srednjo šolo, kamor se želijo vpisati. I VeU"a za učence, ki prihajajo iz tujine. *Y nJavi za vpis ni potrebno dodajati drugih dokazil ^Polnjevanju pogojev, prosimo pa, da priložite dve zna mSki ovoJnici z natančnim domačim naslovom in mkama (zaradi obveščanja). Datumi, na katere morate biti pozorni: 6. 3. 2000 - sprejemanje prijav učencev 8. razredov za vpis v šolsko leto 2000/2001 27. 3. 2000 - rok za prenos prijave na drugo srednjo šolo ali v drug program 21.4. 2000 - javna objava omejitev vpisa (dnevni tisk, Internet) 9. 6. 2000 - sprejemanje prijav: * neuspešnih dijakov 1. letnika, ki se želijo preusmeriti * učencev, ki končujejo dveletni program * učencev iz tujine 19.6. 2000 - prinašanje dokumentov na srednje šole in vpis 4. 7. 2000 - javna objava prostih mest po izbirnem postopku Dokumenti: Dokumetni, ki so potrebni za vpis, so za našo šolo enaki kot za druge srednje šole. Dodatno je potrebno prinesti zdravniško potrdilo, da je učenec zdravstveno sposoben opravljati poklic tehnika zdravstvene nege ali bolničarja - negovalca. Potrdilo izda šolski zdravnik. Vpis V dijaški dom: Postopek vpisa je objavljen v Razpisu za vpis v srednje šole KJE SE ZAPOSLUJEJO? Bolničarji - negovalci: - v domovih starejših občanov - v drugih socialno-varstvenih ustanovah Tehniki zdravstvene nege: - v bolnišnicah - v zdravstvenih domovih - v socialnih ustanovah S poklicno maturo je vpis možen na: Visoko šolo za zdravstvo: - zdravstvena nega, - fizioterapija, - porodniško-ginekološka smer - radiologija - sanitarno inženirstvo - ortopedska tehnika Visoko šolo za socialno delo; ostale visoke šole Direktni vpis na fakultete ni mogoč. To omogoča enoletni maturitetni tečaj, ki pripravlja kandidate na maturo in ga organizirajo gimnazije. SREDNJA ŠOLA TISKA IN PAPIRJA LJUBLJANA «, <*/««»« '—) —>■ 1 . Naša šoli stoji v Mostah, ob robu mestnega vrveža. Do nje vodi kar precejšnje število avtobusnih prog. Tudi do dijaških domov, ni daleč, ravno prav, da "nepričakovano" srečate sošolca ali sošolko. V našo šolo prihajajo dijaki tudi iz najbolj oddaljenih krajev, tako da smo prava "Slovenija v malem". Smo namreč edina šola v državi, ki izobražuje v naslednjih programih: - papirničar (3-letni program) - grafičar (3-letni program) - grafični tehnik (4-letni program) - grafični tehnik (2-letni program po zaključku programa grafičar) - medijski tehnik (4-letni program) Vsebinska posebnost programov: Dijaki že ob vpisu v program grafičar izbirajo med naslednjimi področji: stavljenje, reprografi-ja, tisk, knjigoveštvo in kartonažerstvo. Dijaki se v programu grafični tehnik odločajo po končanem prvem letniku med izbirnima področjema tisk in dodelava. Novost za vse osmošolce in osmošolke pa prinaša šolsko leto 2000/2001 z novim programom medijski tehnik. Z njim sledimo novim tehnološkim dosežkom in potrebam po širjenju informacij s tiskano besedo in drugimi mediji, kot so internet, televizija, gibljiva slika. V program se bodo vključili vsi, ki jih zanima delo z računalnikom, radi rišejo in oblikujejo in so pri tem delu natančni in ustvarjalni, vsi tisti, ki imajo veliko idej in jih zanima videotehnika. Za vse programe je potrebno ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo. Možnosti zaposlitve: Papirničarji - poklic je primeren za fante - bodo našli delo v papirnicah, kjer žc čutijo pomanjkanje tovrstnih strokovnjakov, grafičarji in grafični tehniki pa se bodo lahko zaposlili v velikih tiskarnah, v papirno predelovalni industriji in manjših zasebnih tiskarnah. Medijski tehniki in tehni- ce pa bodo našli svoje mesto še v založbah, uredništvih revij in časopisov, oglaševalskih agencijah, oblikovalskih in multimedijskih studiih, na televiziji ali v tiskarnah. S pomočjo osnovnega znanja podjetništva pa bodo tako grafični kot medijski tehniki lahko delali v samostojnem poklicu. Možnosti nadaljnjega šolanja: Grafičarji bodo svoje znanje izpolnili v dveletnem diferencialnem programu s pridobitvijo naziva grafični tehnik ali tehnica. Grafični in medijski tehniki pa bodo svoje znanje nadgradili z nadaljnjim študijem na Visoki šoli za grafično tehniko v Ljubljani. Potek pouka: Pouk imamo enoinpolizmenski. To pomeni, da večina pouka poteka dopoldne, strokovni del in praktični pouk pa občasno tudi popoldne. Pouk se zjutraj prične ob 7.30. preskrbijo malico v šolski Prehrana: Dijaki si lahko okrepčevalnici. Interesne dejavnosti: Življenje v šoli je lahko nadvse zanimivo. Nekateri dijaki se uspešno vključujejo v raziskovalno delo in dosegajo vidne rezultate na tekmovanjih v okviru gibanja Zaupajno v lastno ustvarjalnost. Drugi sami oblikujejo in tiskajo svoje glasilo, obiskujejo tečaj nemškega jezika, tipografije in fotokrožek, potujejo na strokovne ekskurzije v tujino, sodelujejo na kulturnih prireditvah, kjer se predstavijo kot odlični plesalci plesnih točk ali glasbeniki inpevci glasbenih skupin in počno še marsikaj zanimivega. Izobraževanje ob delu: Šola nudi možnost vpisa v vse programe. Za posamezne predmete organiziramo tudi predavanja. Vse potrebne informacije posreduje ga. Anamarija Jerovšek, univ.dipl.inž., tel.: 140-46-67. TUDI TEŽAVE Z VIDOM SO PREMOSTLJIVE PRI IZBIRI POKLICA INFORMACIJA O MOŽNOSTIH IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V SREDNJI ŠOLI CENTRA SLEPIH IN SLABOVIDNIH V ŠKOFJI LOKI 1. VRSTE PROGRAMOV 1. Program EKONOMSKI TEHNIK, V. stopnja, prilagojen za učence z motnjami vida, trajanje 5 let Pogoji za vključitev: osnovna šola ter mnenje komisije za razvrščanje ali druge invalidske komisije. Program je podaljšan za eno leto zaradi didaktično metodične prilagoditve pouka dijakom z motnjami vida. Pri splošnih vsebinah je poudarek na jezikoslovnih in družboslovnih znanjih (informatika, pravo, družboslovje ipd.). Pri osvajanju splošnih in aplikativnih znanj v veliki meri vključujemo uporabo prilagojene računalniške tehnologije za slepe in slabovidne dijake (elektronski čitalnik, različne povečave na računalniku, povečan izpis, Braillova vrstica). Ob koncu izobraževanja dijaki opravljajo poklicno maturo. S pridobljenim poklicem se lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo študij na visokih strokovnih šolah. Poklic ekonomskega tehnika je danes nepogrešljiv, saj so strokovnjaki tega poklicnega profila potrebni na poslovnem in upravnem področju, pa tudi na računovodskem, komercialnem, bančnem in poštnem. 9. Program: TELEFONIST IV. stopnja, prilagojen za učence z motnjami vida, trajanje: 3 leta Pogoji za vključitev: osnovna šola ter mnenje komisije za razvrščanje ali druge invalidske komisije. Program je prilagojen vsebinsko, metodično in časovno. Dijaki se v programu usposobijo za vzpostavljanje dohodnih in odhodnih telefonskih zvez na različnih tipih telefonskih central, za ravnanje Tudi dijakom s težavami vida je dostopen računalnik s telekomunikacijskimi napravami, dajanje informacij, sprejemanje in oddajanje krajših sporočil, vodenje evidence o opravljenih pogovorih, zaračunavanje pogovorov in drugo. 3. Program: USPOSABLJANJE Z DELOM Usposabljanje poteka po individualnem programu v skladu s preostalimi sposobnostmi posameznika, njegovimi željami in možnostmi za zaposlitev. Posamezniki se usposabljajo na različnih enostavnih opravilih, ki se opravljajo ročno in strojno. Ob tem si razvijajo poleg osnovnih spretnosti in znanj za opravljanje konkretnega dela še delovne navade, vestnost, vztrajnost, pozitiven odnos do dela in delovnega okolja. Trajanje usposabljanja je odvisno od stopnje prizadetosti oziroma uspešnosti posameznika. Običajno traja eno do dve leti. 4. DRUGE MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA Poleg navedenih programov nudimo dijakom z motnjami vida še namestitev z možnostjo integracije v redne srednje ali višje šole ter visokošolske in univerzitetne programe. II. VPISNI POSTOPEK Vpisni postopek je enak kot velja za vse druge srednje šole v Sloveniji. Na podlagi razpisa za vpis za naslednje šolsko leto, ki običajno izide v mesecu februarju, kandidati pošljejo na naš naslov: - prijavo za vpis - izvid komisije za razvrščanje ali odločbo druge invalidske komisije. Strokovna skupina na podlagi prijav povabi kandidate na strokovno obravnavo, nato jih pisno obvesti o sprejemu ter navede, kaj je še potrebno urediti pred začetkom šolskega leta zaradi kritja stroškov za bivanje v dijaškem domu ali drugih stroškov usposabljanja. Vsi dijaki, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, imajo možnost nastanitve v dijaškem domu. Ob koncu tedna gojenci odhajajo domov vsak vikend, v zimskem času pa je dijaški dom odprt tudi vsak drugi vikend. V prostem času so organizirane različne interesne dejavnosti, kot so: abonma v gledališču in obiskovanje drugih kulturnih prireditev, ustvarjalne dejavnosti, šport, radioamaterstvo, družabno življenje, planinstvo in podobno. Gojenci se v te aktivnosti vključujejo po svojih željah in zmožnostih. Zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč posameznikom zagotavlja višja medicinska sestra ob sodelovanju z ambulanto Centra slepih in Zdravstvenim domom Škofja Loka, kamor dijaki običajno prenesejo pooblastilo za začasno zdravljenje. Redno mesečno v dijaški dom prihaja zdravnik pediater in okulist, tako da imajo dijaki s tem možnost osnovne zdravstvene oskrbe. VI PREDNOSTI ŠOLANJA V CENTRU SLEPIH ŠKOFJA LOKA 1. Bližina - šola in dijaški dom sta na isti lokaciji, v isti^ stavbi. 2. Nastanitvene stroške za vse invalidne dijake krije MŠŠ. 3. Zagotavljamo strokovno pomoč pri nabavi ustreznih tehničnih pripomočkov. 4. Seznanjanje s socialno-varstvenimi pravicami, ki izhajajo iz invalidnosti posameznika. 5. Možnost vsakodnevne pomoči pri učenju. 6. Povezovanje z zunanjim okoljem ob pomoči vrstnikov - prostovoljcev 7. Možnost vključevanja v interesne dejavnosti, ki so prilagojene dijakom z motnjami vida. Center slepih in slabovidnih Škofja loka SREDNJA ŠOLA Stara Loka 31 4220 ŠKOFJA LOKA HTTP://WWW.CSS-SL.SI EI. pošta: CSS@CSS-SL.SI SOLA Z VEC KOT 110-LETNO TRADICIJO NA KRANJSKEM ŠOLA ZA STROJNIŠTVO ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, TeL: (064) 622 762 Šola za strojništvo Škofja Loka, (bivša Srednja kovinarska in eestnoprometna šola Škofja Loka), je v preteklem letu praznovala UO-letnico delovanja. Začetek organiziranega izobraževanja sega v leto 1889, ko je bila ustanovljena Obrtna nadaljevalna šola, v kateri je potekalo tudi usposab-Ijunje za mehanično tehnično obrt. S šolskimi reformami se je ta oblika izobraževanja spreminjala, ukinjala, pa spet na novo zaživela. V letošnjem šolskem letu je v programe na naši šoli vpisanih 618 dijakov. Razdeljeni so v 26 oddelkov in sicer imamo sedem prvih, sedem drugih, sedem tretjih, tri četrte in dva peta letnika. Ljudje smo si različni. Eni so bolj sposobni oz. spretni, drugi manj in zato naša šola ponuja programe različnih zahtevnosti: od manj zahtevnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja do zahtevnejših programov srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Naj jih na kratko predstavimo. Na prvem mestu bi omenili srednje strokovno izobraževanje, ki je namenjeno tako pridobivanju znanja za opravljanje poklica kot tudi znanja za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. Poklic se imenuje "strojni tehnik". Večina dijakov naše šole se izobražuje in usposablja za poklice po programih srednjega poklicnega izobraževanja. Namenjeni so tistim, ki želijo postati dobri praktiki v industriji in obrti, saj jc poudarek na pridobivanju strokovnega znanja in praktičnih izkušenj. Dijaki in vajenci lahko pridejo do poklica na dva načina: eno je šolsko organizirano izobraževanje, drugo pa je dualni sistem izobraževanja. Pri nas se dijaki v okviru šolsko organiziranega izobraževanja usposobijo za poklice: - oblikovalec kovin (orodjar, strugar), - strojni mehanik - monter in upravljalec energetskih naprav ter - mehanik vozil in voznih sredstev. Po dualnem sistemu pa izobražujemo za poklice: - avtomehanik, - avtoklepar in - instalater strojnih inštalacij. Vsak dijak, ki uspešno zaključi kateregakoli od naštetih programov srednjega poklicnega izobraževanja, lahko svoje šolanje na naši šoli nadaljuje v dveletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja in si pridobi poklic "strojni tehnik". Uspešen zaključek programa dijakom odpira pot na višješolske in visokošolske strokovne študijske programe. Tistim učencem, ki izpolnijo osnovnošolsko obveznost in uspešno končajo najmanj šest razredov, pa je namenjen program nižjega poklicnega izobraževanja. Poklic, za katerega se usposobijo, se imenuje "obdelovalec kovin". Šolski prostori so tako rekoč novi, ker pa jih delimo še z dvema srednjima šolama in Ljudsko univerzo, je učilnic premalo, da bi lahko pouk v celoti izpeljali v dopoldanski izmeni. Nekateri oddelki 1. in 2. letnika, v katerih so predvsem dijaki iz Škofje Loke in bližnje okolice, imajo zato pouk v popoldanski izmeni. Izjema so strojni tehniki ter dijaki dveletne nižje poklicne šole, ki imajo pouk samo dopoldne. Dijaki iz oddaljenih krajev (Bohinj, Jesenice, Radovljica, Žiri, Železniki, Ljubljana) lahko koristijo direktne avtobusne prevoze, dijaki, ki so najbolj oddaljeni pa lahko bivajo v Domu učencev Škofja Loka, kije neposredno ob šoli. V njihovi jedilnici je za dijake šole organizirana tudi šolska malica. Naše delavnice, namenske učilnice in laboratoriji za pouk strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka so sodobno opremljeni, kar omogoča kvalitetno izvajanje izobraževanja. Praktični pouk v šolskih delavnicah izvajamo za vse oddelke izmenično dopoldne in popoldne. Razvijamo tudi strokovno knjižnico s čitalnico, kjer se dijaki lahko učijo, delajo domače naloge, skratka koristno preživijo čas do začetka pouka ali do odhoda domov. V okolici šole so številni športno-rekreacuski objekti: Športna dvorana ter nogometno in teniško igrišče, kijih aktivno vključujemo v izvajanje svojega vzgojno-izobraževalnega programa. ŠKOFJA LOKA V okviru interesnih dejavnosti dijaki sodelujejo v zimski in letni šoli v naravi ter si ogledujejo pomembnejše sejemske prireditve v Sloveniji, v okviru strokovnih ekskurzij pa aktivno sledijo novostim v stroki. V sklopu teh vsebin lahko opravijo tudi tečaj cestno-prometnih predpisov in vozniški izpit za vse kategorije. Imamo učitelje z ustreznim znanjem in željo ustvarjati skupaj z dijaki in vajenci sodobno in zanimivo šolo. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v dvig kakovosti tako na vzgojno-izobraževalnem področju kot tudi na področju obšolskih dejavnosti. Naši dijaki dosegajo lepe rezultate na medšolskih tekmovanjih v stroki in športu. Poleg rednega strokovnega izobraževanja mladih po končani osnovni šoli, izvaja šola tudi izobraževanje odraslih. V oddelku za izobraževanje odraslih sc vsako leto izobražuje okoli 300 kandidatov za pridobitev poklica, dokvalifikacijo in prekvalifikacijo v druge poklice. Izobražujemo in usposabljamo: - strojne tehnike, - strojne tehnike (PTI), - oblikovalce kovin, - preoblikovalce in spajalce kovin -avtokleparje, - strojne mehanike, - monterje in upravljalce energetskih naprav, - mehanike vozil in voznih sredstev, - obdelovalce kovin. V sodelovanju z Višjo strokovno šolo 'z Novega mesta izvajamo predavanja za študente višješolskega študijskega programa - strojništvo. V okviru izobraževanja odraslih deluje tudi avto šola, kjcf lahko zainteresirani opravijo vozniške izpite za vse kategorije-Praktični del poteka na sodobnih vozilih pod budnim očesofl* prijaznih in strokovno usposobljenih inštruktorjev. Ponujamo veliko raznovrstnega znanja. Koliko se dijaki, vajet** ci oz. odrasli udeleženci izobraževanja naučijo in kako dobro se usposobijo za izbrani poklic, pa je v največji meri odvisno od vsakega posameznika, od njegovega zanimanja in od truda, kf ga je v to pripravljen vložiti. Ne obljubljamo lahkega dela, W" med šolanje, niti kasneje. Ponujamo pa človeško oporo, znai\)c in izkušenost ter pomoč pri vstopu na življenjsko pot, na kate« se bodo vsi, v pridobljeno znanje vloženi napori, gotovo povrnili. Razpis tudi za dijaške domove Z razpisom za vpis v srednje šole je šolsko ministrstvo objavilo tudi prosta mesta v dijaških domovih. Na Gorenjskem so le trije, od tega največji Dijaški in študentski dom v Kranju. V novem šolskem letu bo sprejel 160 novih stanovalcev, in sicer 100 fantov in 60 deklet. V Dijaškem domu v Škofji Loki je 60 prostih mest, v domu Srednje gostinske šole Radovljica pa 10, in sicer 7 za dekleta in 3 za fante. Dijaki Srednje elektro in strojne šole pri zbranem učenju. SREDNJA LESARSKA ŠOLA KIDRIČEVA C. 59 4220 ŠKOFJA LOKA TEL.: 064/634-488 FAX: 064/631-567 Srednja lesarska šola Škofja Loka vpisuje mladino in odrasle za poklice: ❖ obdelovalec lesa ❖ mizar ❖ tapetnik ❖ lesarski tehnik Teoretični pouk poteka v dopoldanskem času, praktični pouk pa izvajamo dopoldne in popoldne v moderno opremljenih šolskih delavnicah. Dobri učitelji in mojstri vas bodo usposobili za izbrani poklic. Lesarska in tapetniška industrija in obrt imata v Sloveniji bogato tradicijo in nudita dobre možnosti za zaposlitev. Prometne zveze (vlak, avtobus) so ugodne. Zato se nam pridruži tudi ti! Podlubnik 1 A, 4220 Škofja Loka OPIS LOKACIJE DD: Dijaški dom Škofja Loka se nahaja na robu mesta Škofja Loka ob cesti, ki vodi v Selško dolino. Poleg Dijaškega doma se na tem delu mesta nahajajo tudi srednje šole in športna dvorana. Dijaki, ki bivajo pri nas, obiskujejo srednjo lesarsko in srednjo kovinarsko cestno-prometno šolo. Naša lokacija je odmaknjena od mestnega vrveža in je v mirnem zelenem okolišu mesta. NAMEMBNOST DD: Naše kapacitete so namenjene srednješolcem iz vse Slovenije, ki obiskujejo srednje šole v Škofji Loki in okolici. Dijakom poleg osnovnih bivalnih pogojev nudimo organizirano pripravo na pouk in kakovostno izrabo prostega časa. DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU: Naša želje ja, da dijaki svoj prosti čas osmislijo, zato jim vsako leto ponudimo interesne dejavnosti, ki jih vodi vzgojitelj - mentor. Najbolj obiskane so: športne, šah, fotoreportaže, likovna in glasbena dejavnost, video klub, in občasne delavnice na pobudo dijakov. ŠOLANJE OB DELU V ŠKOFJI LOKI Pomembno področje izobraževanja odraslih zavzemajo programi za pridobitev javnoveljavne izobrazbe. Na Ljudski univerzi Škofja Loka vsako leto poskušajo ponuditi čimveč tovrstnih programov. V letu 2000 vpisujejo v programe visokih strokovnih šol, programe srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja. Vsem, ki se želite izobraževati, bodo z veseljem predstavili izobraževalne programe in vam na podlagi izkušenj svetovali pri odločitvi za vpis. Informacije po telefonih: 656-136, 656-137 in 656-138. VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU -ŠTUDIJSKA ENOTA ŠKOFJA LOKA Visoka šola za management (VŠM) izvaja študijski program Management na Ljudski univerzi Škofja Loka že tretje leto. Vpis na študijsko enoto je vsako leto večji, kar je za študente prednost, ker to v praksi pomeni, da lahko vse obveznosti opravijo v Škofji Loki. Visoka šola za management v Kopru je samostojen visokošolski zavod z državno koncesijo. Šolo so leta 1995 ustanovile tri obalne občine (Koper, Izola, Piran) in Gospodarska zbornica Slovenije - OE Koper. Prve študente so vpisali v študijskem letu 1996/97, v študijskem letu 1999/2000 ima šola 436 rednih in 855 izrednih študentov ter 62 zaposlenih, med temi 51 učiteljev in asistentov. Program VŠM je sodobno zasnovan in izrazito aplikativno usmerjen. Poleg ozkih strokovnih znanj (marketing, finance, kadri,...) pridobijo študenti interdisciplinarna znanja s področja poslovodenja, prava in humanističnih ved, ki so izjemno pomembna za vodenje pridobitnih in nepridobitnih organizacij. Novembra lani so pospremili na pot prve diplomante dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa, ki so pridobili strokovni naslov diplomirana ekonomistka oz. diplomirani ekonomist in kot prvi v Sloveniji prejeli tudi Prilogo k diplomi. Najkasneje ob vstopu v Evropsko skupnost bodo tako prilogo, ki opisuje študijski program, dolžne izdajati vse visokošolske organizacije. Ker gre za visokošolski strokovni študijski program, traja študij ob delu štiri leta. V prvi letnik se lahko vpišejo vsi z uspešno zaključenim katerimkoli štiriletnim srednješolskim programom. Diplomanti vseh višjih šol (razen tistih, ki so nastale po letu 1993) se lahko vpišejo v tretji letnik. Do zaključka študija morajo opraviti diferencialni program, ki obsega največ 5 diferencialnih izpitov. Program je zanje izveden v skupno dveh letih. Predavanja potekajo na Ljudski univerzi Škofja Loka ob petkih popoldne (16.00 - 20.00 ure) in sobotah dopoldne (8.00 - 12.00 ure) dva do štiri zaporedne vikende, potem pa je približno en mesec do začetka predavanj iz naslednjega predmeta. V tem času je prvi izpitni rok, drugi izpitni rok pa je ponavadi štiri tedne za prvim. Kot vidite, je način izvedbe študija časovno povsem prilagojen zaposlenim odraslim. VŠM ima tudi lastno založbo in dobro opremljeno knjižnico s specializirano literaturo ter domačimi in tujimi strokovnimi revijami s področja managementa. V okviru založbe je bilo v zadnjih letih izdanih večina učbenikov in gradiv za vaje za predmete študijskega programa ter priročnik za pisanje seminarskih nalog. Ob začetku študijskega leta prejmejo vsi študenti Študijski vodnik, ki vključuje vse pomembne informacije o organiziranosti rednega in izrednega študija v tekočem študijskem letu, vključno z nekaterimi za študente pomembnimi akti in pravilniki VŠM ter navodili za študij. Informativni dan Visoke šole za management bo v četrtek, 20. 4. 2000, na Ljudski univerzi Škofja Loka. VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljudska univerza Škofja Loka sodeluje z Visoko upravno šolo pri organizaciji izrednega študija v študijskem centru v Škofji Loki že od leta 1986. V letošnjem študijskem letu je vpisanih 158 izrednih študentov, ki poslušajo predavanja L, 2. in 3. letnika. Visoka upravna šola izvaja visokošolski strokovni študijski program Javna uprava. Študentje pridobijo znanja z upravnega, pravnega in ekonomskega področja, organizacijsko-informacijskega področja ter druga znanja in spretnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela na delovnih mestih v upravi, javnem in tudi v zasebnem sektorju. Pogoj za vpis v 1. letnik je zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali matura. Izredni študij poteka v obliki seminarjev, ki so razporejeni tako, da se trije letniki izvedejo v štirih letih. Pri posameznem predmetu so predavanja v obliki seminarja praviloma v obsegu ene tretjine ur, ki se izvajajo pri rednem študiju. Predavanja so ob petkih popoldne med 15.30 in 19.30 uro in ob sobotah dopoldne od 8.00 do 12.30 ure. Po končanih predavanjih določenega predmeta je tri do štiri tedne časa za pripravo na izpit, nato šele sledijo predavanja iz naslednjega predmeta. V študijskem letu so organizirana predavanja iz šestih predmetov. Študij je v prvih dveh letnikih enoten, v 3. letniku (v četrtem letu izrednega študija) pa študentje izbirajo med tremi moduli, in sicer med finančno-davčnim, upravno-pravnim ter organizacijsko- informacijskim. Predavanja ter prvi in drugi izpitni rok so organizirana v prostorih Ljudske univerze v Škofji Loki. Skrajni rok za oddajo Prve prijave za vpis v 1. letnik je tudi za izredni študij 8. marec 2000. Zaradi velikega zanimanja za izredni študij je v lanskem študijskem letu Visoka upravna šola sprejela sklep o omejitvi vpisa. V letošnjem študijskem letu je sicer razpisano večje število vpisnih mest, vendar opozarjamo kandidate, da morajo skladno z Razpisom za vpis v študijskem letu 2000/2001 Prvo prijavo za vpis v 1. letnik ter pri notarju overjene fotokopije spričevala 3. in 4. letnika ter spričevala o zaključnem izpitu poslati do 8. marca 2000. Brezplačne obrazce Prve prijave za vpis v I. letnik ter navodila lahko dobite na Ljudski univerzi Škofja Loka, v pisarni 161 v I. nadstropju Šolskega centra, Podlubnik lb, Škofja Loka. TRGOVEC, EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK, UPRAVNI TEHNIK Programi so namenjeni kandidatom, ki niso nadaljevali šolanja po osnovni šoli oz. so šolanje prekinili, kot tudi vsem, ki že imajo poklicno ali srednjo šolo, pa si želijo pridobiti nov poklic. Kandidati s končano osnovno šolo se lahko vpišejo v 1. letnik, izbirajo pa lahko med programi: - trgovec, - kuhar ali natakar (v sodelovanju s CDI Univerzum iz Ljubljane) - ekonomsko komercialni tehnik (v sodelovanju s CDI Univerzum iz Ljubljane), - upravni tehnik (v sodelovanju s CDI Univerzum iz Ljubljane) Predavanja potekajo tri- do štirikrat tedensko v popoldanskem času od 16.30 do 19.30 ure. Vzporedno potekajo predavanja iz največ štirih predmetov. Šele ko se posamezen predmet zaključi, se začnejo predavanja za naslednji predmet. Izpiti za vsak predmet so po končanih predavanjih posameznega predmeta, dodatni roki se razpisujejo glede na potrebe. Dovoljeno je večkratno opravljanje izpitov, napredovanje po programu brez opravljenih vseh obveznosti letnika in opravljanje izpitov za višji letnik. Obveznosti za posamezne letnike je potrebno opraviti do pristopa k zaključnemu izpitu. Če razmišljate o nadaljevanju prekinjenega šolanja, prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji, vam bodo na Ljudski univerzi Škofja Loka /, veseljem posredovali možnosti in pogoje za vklučitev v posamezne programe, vsak dan od 9. do 15. ure, ob ponedeljkih do 17. ure. Kandidati, ki niso zaključili poklicne ali srednje šole, se lahko na podlagi dokumentov vpišejo v 2., 3. oz. 4. letnik zgoraj navedenih programov. Iz predhodnega izobraževanja se priznajo vsi pozitivno ocenjeni predmeti (iz programov na isti oz. višji ravni zahtevnosti), ki so primerljivi s predmeti v programu, v katerega se želijo vpisati. Podobno, kot je opisano zgoraj, potekajo tudi programi prekvalifikacije in programi poklicno tehniškega izobraževanja (PTI), ki so namenjeni osebam s končano poklicno ali srednjo šolo. Tem se priznajo tudi primerljivi predmeti zaključnega izpita, če je bil opravljen na isti ali višji ravni zahtevnosti. Izbirajo pa lahko med naslednjimi programi: - trgovec - prodajalec (prekvalifikacija) - ekonomsko komercialni tehnik (program PTI, v sodelovanju z CDI Univerzum) - upravni tehnik (program PTI, v sodelovanju z CDI Univerzum ) Poklic prodajalca lahko pridobijo v osmih mesecih, če imajo zaključeno katerokoli poklicno ali srednjo šolo. Opraviti je potrebno 6 do 9 izpitov, odvisno od predhodne izobrazbe. Za vsak predmet so organizirana predavanja, ki potekajo dvakrat tedensko v obdobju od oktobra do maja. Dveletni program poklicno-tehniškega izobraževanja ekonomsko komercialni tehnik je namenjen kandidatom, ki so končali šolo za poklic prodajalec. Po opravljenem zaključnem izpitu pridobijo poklic ekonomski tehnik, s katerim lahko opravljajo tudi dela trgovskega poslovodje. Administratorjem z dvo- ali triletno poklicno šolo pa je namenjen dveletni program upravni tehnik. Po zaključku pridobijo poklic upravni tehnik in s tem večje zaposlitvene možnosti, ali pa se odločijo za nadaljevanje šolanja na višji oz visoki stopnji. Predavanja se začnejo v drugi polovici septembra 2000, vendar pa je vpis možen tudi med šolskim letom (razen za kandidate prvih letnikov). Udeleženci lahko plačajo šolnino v enem ali v 10 zaporednih mesečnih obrokih. USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV POKLICA KOMERCIALIST Program je verificiralo Ministrstvo za šolstvo in šport, kar pomeni, da udeleženci po uspešno zaključenem usposabljanju prejmejo javno veljavno spričevalo za poklic komercialist. Ljudska univerza Škofja Loka je preteklo jesen, kot edina izobraževalna ustanova na Gorenjskem, začela z usposabljanjem že četrte skupine, vpis nove generacije pa že poteka. Z usposabljanjem bo začela letos jeseni. Program traja 15 mesecev, predavajo pa strokovnjaki iz prakse. To je bilo, sodeč po odgovorih v zaključnih anketah, udeležencem prejšnjih skupin med potekom usposabljanja tudi najbolj všeč. Všeč jim je bil tudi način izvedbe programa (dvakrat tedensko po štiri šolske ure popoldne, vsakemu predmetu sledi izpit in potem šele naslednji predmet), kakor tudi predmetnik. Povsem je namreč prilagojen odraslim ljudem z izkušnjami in zato vsebuje v praksi uporabne predmete: Gospodarsko poslovanje, Pravo gospodarskih poslov, Poslovno sporazumevanje, Sodobni marketing. Poslovne finance, Osnove zunanjetrgovinskega poslovanja, Devizno poslovanje, Transport in transportno zavarovanje ter Carinsko poslovanje, V program se lahko vpišete vsi, ki ste uspešno zaključili katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsekakor vam uspešno zaključen tovrstni program bistveno izboljša zaposlitvene možnosti, zato ste vabljeni na Ljudsko univerzo Škofja Loka. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Osnovna šola za odrasle je namenjena vsem, ki imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost, nimajo pa končane osnovne šole. Pouk je organiziran petkrat tedensko v popoldanskem času. S poukom v 8. razredu bomo začeli februarja 2000 ter zaključili junija 2000. Udeleženci osnovne šole za odrasle se prijavijo in vpišejo v srednje šole pod enakimi pogoji kot učenci rednih osnovnih šol. Šolanje je brezplačno. Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel: 064/656 130 fax: 064 / 620 888 40 let se učimo učiti mmmmmmmmm i. U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Mli;1 i i i 11 i h X _ T ' T -f/1 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN +li-rtl- 5>reaa, y. februarja zuuu Nissan znižuje cene! Za avtomobile letnika proizvodnje 1999 V naših salonih vas čakajo: -Micra, Almera, Primera Popusti do 240.000 SIT Pooblaščeni trgovec zastopnika za Slovenijo NISSAN ADRIA d.o.o.: AVTO MOČNIK, Britaf 162, Kranj, tel. 064 242 277 NISSAN Spremenjeni Hvundai Atos Navihanec se imenuje Urban Južnokorejski Hyundai po uspešno prebrođeni azijski gospodarski krizi ne miruje. Za letos je napovedanih kar pet novosti, prva med njimi pa je spremenjeni malček atos. Slovenski zastopnik Hvundai Avto Trade je za navihanega malčka določil domače slovensko ime urban, srca pa bo lomil predvsem ženski vozniški populaciji in mlajšim ljudem. Tovarna je sicer predvidela, da bi se avtomobil imenoval atos prime, vendar jim v nekaterih državah ta oznaka ni bila Servis Trilttf m 0 Nova FORD FIESTA že od 1.508.000 SIT dalje! Bralce vabimo v novi prodajni salon, kjer vam nudimo pestro izbiro modelov FORD iz novega programa Servis Trilar Viktor Trilar Ljubljanska c. 31 A, 4000 Kranj Tel./fax: 064/332-711 Delovni čas: Pon. - pet. od 8 od 13. - 17. ure Sob. od 8. - 12. ure 12. ure in Ugodnosti za prve kupce, ki veljajo še v meseca februar jal všeč, zato so ga po svoje poimenovali tako na Nizozemskem in v Italiji kot tudi pri nas. V primerjavi z že znanim atosom je novinec za dobrih pet centimetrov nižji, najbolj pa izstopa njegov položnejši zadek. Z novo obliko prtljažnih vrat so se spremenile tudi zadnje luči, za nameček pa so urbanu na njihov vrh namestili še športni stabilizator zraka. Tudi gleda urban nekoliko drugače, masko hladilnika so oblikovalci odeli v kromirano obrobo, za boljše "dihanje" pa je v odbijaču še zajetna reža za dovod zraka v motorni prostor. Vse drugo, vključno z notranjostjo je ostalo nespremenjeno. Sicer je res, da ima urban za kakšen liter manjši prtljažnik, vendar to ne vpliva na prevoz večjih kosov prtljage. Za pogon skrbi že znani 1,0-litrski bencinski štirivaljnik s 55 konjskimi močmi, ki malčka požene do najvišje hitrosti 142 kilometrov na uro, v povprečju pa porabi 6,3 litra neosvinčene-ga bencina na 100 kilometrov. Osnovna različica atosa in ato-sa urbana z oznako GL je naprodaj za 1,4 milijona tolarjev, medtem ko si je postopno mogoče "naložiti" opremo do naj- Hyundai za letošnje leto poleg atosa urbana napoveduje še pet novosti: najprej luksuzni enoprostorec trajet, ki mu bo sledil nekakšen mešanec santa te, jeseni pa prideta še prenovljena lantra in veliki terenec z imenom highlander. Sicer pa bo Hyundai z dirkalnim accentom WRC letos vstopil v svetovno prvenstvo v rallyju, medtem ko bo korejska tovarna tudi pokrovitelj evropskega prvenstva v nogometu, ki mu bo leta 2002 sledil "mondial" v Južni Koreji in na Japonskem. dražjega GLS/TOP K za 1,79 milijona tolarjev, pri čemer je avtomobil opremljen tudi z obema čelnima varnostnima vrečama, klimatsko napravo in aluminijastimi platišči. Pri Hyundai Avto Tradeu so prepričani, da bo nekoliko bolj uglajena urbanova zunanjost bolj po okusu ženskega dela vozniškega občinstva in mlajših ljudi. Ko je bil atos na voljo samo v "prvotni" obliki so jih prvo leto prodali 115, lani že 252, letos pa jih nameravajo 350. • M.G. ® G0>P01>Ar*>*(A Spremembe pri Volksvvagnu Osamosvojitev za dostavnike Pri podjetju Porsche Slovenija so pred kratkim spremenili strategijo pri znamki Volksvvagen. Zaradi izboljšanja sistema prodaje in doseganje večnega tržnega deleža so osamosvojili prodajo dostavnikov, kar je botrovalo nastanku samostojne blagovne znamke Volksvvagen gospodarska vozila. Pri Volksvvagnu imajo sicer že kar "železni program" gospodarskih vozil. Paleto začenja najmanjši caddy, ki velja za trpežno in gospodarno vozilo, sledi mu najbolj priljubljeni transporter, katerega prvo generacijo je Volksvvagen izdelal že leta 1950, že nekaj časa pa se Volksvvagen uveljavlja tudi v težji kategoriji med 2,8 in 5,6 ton nosilnosti, kjer jih zastopajo vozila LT. Z novo strategijo prodaje pri Porsche Slovenija želijo bolje poskrbeti za informiranost njihovih kupcev in dvigniti raven prodajnih in poprodajnih stori- tev. Gospodarska vozila sicer prodajajo v celotni Volksvvag-novi trgovski mreži. Volksvvagen se bo z dostavniki pojavil tudi na prvi razstavi gospodarskih vozil, ki bo na sejmišču v Celju od 15. do 19. marca. • M.G., foto: VVV ©®3M1S!MJ©II3IGLAS mali oglasi: 223444 fax 222-917 d.d. KRANJ Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 064/215-240, 064/215-238 Fax: 064/215-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Lada Samara 1500 Lada Samara 1300 Renault 21 GTI VVV Golf JXD Seat Ibiza 1,5 clx BMW 735 I Renault Clio RN 1,2 Opel Sentor 3,0 24V CD Toyota Hiace 2,4 D Opel Astra 1,6 Peugeot 306 XT Mazda 626 2,0 I Renault Megane RT 1,6 Ford Mondeo 1,8 TD kar. Renault Megane coupe 1,6 WV Passat 1,9 tdt Opel Ornega 2,0 kar Opel Ornega 2,0 kar VW Caravella 2,4 D Volvo 850 2,5 20v Letnik in barva 1991 rdeč 1995 met. siva 1991 bela 1989 bela 1993 bela 1987 met. siva 1994 rdeča 1991 bela 1993 bela 1996 modra 1995 zelena 1994 met. rdeča 1995 met. rdeča 1996 met. zelena 1998 met. modra 1995 modra 1996 bela 1996 viola 1994 bela 1996 rdeča Cena v SIT Cena v DEM 277. 390. 580. 590. 490. 850. 750. 999 1.181 1.210. 1.260 1.393 1.560. 1.950 1.999 000 000 000 000 000 000 000 .915 250 000 000 000 000 000 200 2.131.800 2.131.800 2.340.000 2.530.000 2.690.000 2.720 4.640 5.690 5.780 4.800 8.330 7.350 9.800 11.580 11.860 12.350 13.660 15.360 19.120 19.600 20.900 20.900 22.940 24.800 26.370 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit brez pologa z obrestno mero T+4,25 %• Kranj, 7. 2. 2000 AJ|AMJ|J%|}M| Prodajno servisni in pneumatic center Kranj B*HHHbJK§KH Kor°ška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.:064/367 460 http://vvww.panadria.si VABI NA DNEVE ODPRTIH VRAT OD 7. D011 FEBRUARJA »T>1 ^Vk»T*l LanOS ratio Že za 1. 749.000 SIT *leasing za študente MOTOR *polog z rabljenim vozilom *odplačevanje s položnico *avto takoj, prvi obrok čez pol leta Nad dolino šentflorjansko se je spustil mraz. Zunaj je mrzlo. Zelo mrzlo. Kljub radiatorjem je v šoli mrzlo. Neverjetno mrzlo. A prsti, pisala in možgani naših gimnazijcev ustvarjajo naprej. Še pred počitnicami, konec februarja, grozi izid novega KRT-a. KRT je vsestranski šolski časopis za mlade, manj mlade in še malo manj mlade. Če si kupite KRT, greste lahko z njim uživat na vrt. Nekaterim zgodbam pa je kljub mrazu uspelo pobegniti z njegovih strani in pribežati na stran Gorenjskega glasa (ker so na begu izgubile nekaj črk, so napisane v skrajšani obliki). Lahko preberete, kako so potekala zadnja kola ŠKL-ja, kako smo bili veseli srečanj v naši knjižnici Hojla X*! (najprej z Nino Kokalj, nato še z Vesno Slapar in Urošem Smolejem). Prav posebno pozornost si zasluži razstava črno -belihfotografij dijaka 3. letnika Gregorja Šemrla v šolski knjižnici. Razstavo si lahko ogledate do 13. marca, intervju s samim avtorjem pa vam predstavlja Urša. Za zaključek še povabilo vsem bodočim gimnazijcem oz. tistim, ki to nameravajo postati. Informativna dneva bosta 11. in 12. februarja. Obljubljamo vam, da vas nihče ne bo pojedel ali celo pohrustal. Zatorej lahko pridete brez strahu in si ogledate ta hram učenosti! Špela Camlek CO" 73 CD m •2 Cd Oh I '£ o CD CD o "O S * »—i *-i S o CD CD g h| t* H hI 6 Bilje lep sončen dan. Sredi knjižnice so se na rjavih premičnih stenah bohotile črno-bele fotografije in zbujale veliko zanimanje prisotnih gimnazijcev. Stopila sem bliže in podobe so me v hipu potegnile v neki drug svet, čudoviti svet fotografije. Ko sem tako občudovala novopostavljeno razstavo, se mi je nenadoma približal sam avtor le-te. Da, bil je on, bil je Grega Semrl. Svojih silnih čustev nisem mogla več zadrževati, iz mene se je vsul plaz vprašanj in nastal je tale intervju. Si ti Grega Semrl? Da. Ti lahko postavim nekaj vprašanj? Da. Kdaj si se začel ukvarjati s fotografijo? Si obiskoval kakšen tečaj? S fotografijo sem se začel ukvarjati pred približno dvema letoma, ko sem se dokončno odločil za nakup fotoaparata. Opravil nisem nobenega fotografskega tečaja,- moje znanje v bistvu izvira iz knjig in izkušenj. Kdo te je navdušil, kakšen je bil povod za resnejše ukvarjanje s fotografijo? Fotografija me je zanimala že dalj časa, konkretno pa me je za nakup prvega fotoaparata opogumilo dekle, ki se je s tem že ukvarjalo. Kako si se sploh odločil za postavitev razstave? Pobuda je bila pravzaprav Tinina. V šali sem jo vprašal, kdaj bomo naredili razstavo in saj poznate Tino že čez nekaj mesecev je v knjižnici viselo 20 mojih črno-belih fotografij. Po kasnem kriteriju si izbiral fotografije? Ti je kakšna od njih še posebej pri srcu? Samo izbiranje fotografij mi je povzročalo kar nekaj preglavic, saj sem moral narediti selekcijo med tisoči negativi. Na koncu mi je le nekako uspelo izbrati dvajset fotografij, ki so se mi zdele najboljše, najbolj zanimive. Reči moram, daje zame prav vsaka izmed njih nekaj posebnega in mi zato veliko pomenijo. Kakšni so občutki ob tvoji prvi razstavi? So gimnazijci kritična publika? Na začetku nisem bil prepričan, kako bo vse skupaj izgledalo. S sošolko sva razstavo kljub majhnemu številu fotografij postavljala cele štiri ure. Ko je bilo končno vse na svojem mestu, sem si pošteno oddahnil, saj je celotna podoba dajala precej pozitiven vtis. Se vedno je bilo seveda prisotnega nekaj strahu pred morebitnimi negativnimi kritiki, ki pa se je izkazal za nepotrebnega. Odzivi so bili, tudi po knjigi obiskovalcev sodeč, zelo dobri. Razstavljene fotografije so vse črno bele. Je to tvoja najljubša tehnika? Črno - bele fotografije so mi res ljubše kot barvne, ker imajo večjo moč izraza. Všeč pa so mi tudi diapozitivi, na katere je mogoče posebej lepo ujeti podobe pokrajin. Si kdaj že sodeloval na kakšnem natečaju? Udeležil sem se natečaja za neko razstavo v Begunjah in eden mojih diapozitivov je bil nato predstavljen na otvoritvi. Katere motive najraje ujameš na film? Naključne dogodke. Ali sam razvijaš fotografije, imaš ustrezne pogoje za to? Večinoma fotografije razvijam sam, saj imam to srečo, da sem od strica v dar dobil temnico. On je namreč arhitekt in jo je imel že prej doma. Kaj ti pomeni fotografiranje? V prvi vrsti mi pomeni sprostitev. Fotografija mi je všeč zaradi spopada kompozicije (postavitev predmetov v prostoru) s svetlobo. Nameravaš fotografiranje tudi poklicno nadaljevati? Ne, zaenkrat je to le moj hobi. in to je vse. Ah, no, en zaključek pa mora biti. OK, no, pa dajmo. Odšla sem naprej v sončen dan. • Urša Poljanšek 8 SREČANJE Z IGRALCEMA Vesno Slapar in Urošem Smolejem V sredo, 19. januarja 2000, smo v knjižnici Gimnazije Kranj zopet pripravili srečanje, že tretje v tem šolskem letu. Tokrat smo povabili igralca Prešernovega gledališča iz Kranja. Vesno Slapar in Uroša Smoleja. V knjižnico je takoj po pouku prihrumela nepregledna množica gimnazijcev in ostalih, ki so hoteli izvedeti kaj novega o igralcih in gledališču nasploh - kako poteka šolanje na AGRFT, priprava na predstavo... Oba gosta sta bila izredno simpatična in zgovorna, tako da se tudi število gledalcev do konca srečanja ni zmanjševalo. Srečanje, ki naj bi trajalo eno šolsko uro se je kar precej zavleklo. Po srečanju smo se lahko vsi posladkali z odličnimi krofki Tvojih pet minut ter se odžejali s sokom. Lahko rečem, da je bilo srečanje nepozabno doživetje. • Martin Žibert &Kl«lurMUN J C« z Nino Kokelj V sredo, 9. decembra 1999 se je zgodilo novo literarno srečanje. Tokrat je bilo nekaj posebnega gostili smo namreč zelo zanimivo in izjemno žensko, mlado pisateljico Nino Kokelj, nagrajenko za najboljši lanski prvenec leta. Z njo sva se bolj ali manj uspešno pogovarjala Toni in Špela. Nina je marca lani izdala pri založbi Beletrina (ŠOU Študentska založba) svoj prvi roman z naslovom Milovanje in / njim postala že enajsta dobitnica nagrade za najboljši. Njena knjiga je navdušila tako literarno kot kritiško srenjo in verjamem, da mnogi že težko čakajo na njene nove literarne podvige. Njen najnovejši podvig je pisanje novega in, sama pravi, tudi lažje razumljivega romana Sviloprcjka, ki je zasnovan na potovanju v Makedonijo. Najprej nam je Nina pripravila zanimivo predstavitev / makedonsko glasbo in nam prebrala odlomek iz Sviloprejke, nato pa smo zastavili še nekaj zanimivih vprašanj. Nekje na sredini smo se še enkrat vrnili k njenim odlomkom in na koncu še malo poklepetali. V slabi uri nam je povedala, kako nastajajo njena dela, kakšni so njeni načrti za prihodnost, kje dobi navdih, razložila nam je tudi svoj performans. Zares karizmatična osebnost, tale Nina. V stilu vene - vidi - vici ona "pride-impresionira-zasvoji". Po končanem srečanju smo z mlado pisateljico, katere novega romana se že neutrudno veselimo, še malo poklepetali, se nabasali s krofki, ki nam jih je priskrbelo podjetje Tvojih Pet Minut, ter se odžejali in se seveda podpisali še v knjigo vtisov. Zadnja notica v mojem dnevniku tisti večer: "... skratka, bilo je čudovito!" • Špela Pangeršlč Šolska košarkarska liga SŠ POSTOJNA : GIMNAZIJA KRANJ Dekleta: 51 : 31 (25 : 6) Fantje: 56 : 46 (28 : 15) V četrtek, 13. 1. 2000, smo gostovali v Postojni. Kot je v navadi, smo na parket najprej stopila dekleta. Prvi polčas smo odigrale zelo slabo, na kar kaže rezultat. Trener Tomo Orešnik in pomočnik Tin Vodopivec sta poskušala tudi z menjavami. V drugem polčasu je nervoza popustila in dekleta so zaigrala veliko bolje. V izredno mrzli dvorani sta se od naših deklet najbolje ogreli Sandra in Vesna, ki sta bili tudi najboljši strelki v naši vrsti. Naše igralke so skoraj vse točke dosegle v zadnjem delu tekme, koje bila igra zelo izenačena, vendar je bila razlika previsoka. Po dekliški tekmi so nastopili še fantje, ki so po pričakovanjih odigrali veliko bolje od deklet, vendar so bili Postojnčani pretrd oreh tudi zanje. Prvi polčas so odigrali povprečno, v drugem pa so celo ogrozili zmago domače ekipe in znova prebudili gledalce (in gledalke) na tribuni. Pri Postojni seje najbolj izkazal Modic, ki je bil tudi prvi strelec na tekmi, sledil pa mu je naš Boris Krejič z 19 točkami. GIMNAZIJA KRANJ : GIMNAZIJA BEŽIGRAD Dekleta: 27 : 56 (9 : 31) Fantje: 39:62 (17:27) Dekleta smo tekmo spet začela slabo, kljub temu, da je Bežigrad prišel s slabšo ekipo in le šestimi igralkami. Pomanjkanje resnih treningov, neuigra-nost in poškodbe oz. bolezni so razlogi za slabo igro. Trenerje tokrat ves čas igral z močnejšo postavo, tako da mlajše igralke niso dobile priložnosti, da bi se dokazale. V drugem polčasu smo se spet ujele in zaigrale bolje. Najboljše strelke so bile Mojca Campa 15 in Urška Stunf 14 za gostje ter Sandra Piršič 9 in Barbara Todorovič 10 za domače. Tudi fantje so tekmo po pričakovanju izgubili proti oslabljenim Bežigrajčanom, ki so zaigrali brez Zagorca in Antonijeviča. Domači so začeli s trojko Toma Orešnika, vendar so favorizirani Ljubljančani kmalu povedli. Rezultat ob polčasu (17 : 27) je že kazal na končni izid. Drugi polčas so prav tako dobili Bežigrajčani in na koncu tudi zmagali, vendar so domači igrali zelo dobro. Najboljša strelca sta bila Tomo Orešnik 9 in Boris Krejič 14, Primož Hostnik seje izkazal s trojko in zelo borbeno igro v obrambi. Toni Cahunek pa s petimi osebnimi napakami. GIMNAZIJA KRANJ : SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA SEŽANA Dekleta: 14 : 31 (7 : 9) Fantje: 45 : 47 (24 : 22) Zadnja tekma deklet ni postregla s presenečenjem, čeprav smo si vse želele prvo zmago. Po pogovoru s trenerjem Tinom smo motivirane stopile na igrišče in rezultat prvega polčasa je bil 7 : 9. Nizek rezultat pomeni tudi dobro igro v obrambi, v napadu pa je bilo še vedno malce preveč napak. Je pa borbena igra za nekaj časa prikrila našo neuigra-nost. Po dolgem času je tudi naša ekipa nastopila v popolni postavi. V drugem polčasu smo spet napadle, vendar je bilo zbrane igre konec, ko si je Petra Burger zvila gleženj. Igra brez nje je bila mnogo slabša, še vedno pa je končni rezultat najbrž eden najnižjih v zgodovini Šolske košarskarske lige nasploh. Fantje so spet nastopili po pričakovanjih in celo tekmo držali korak s Sežančani. Na koncu jim je zmanjkalo sreče in zmaga je odšla v Sežano. Pri domačih je najbolj izstopal Boris Krejič s 25 točkami, od tega je zadel kar štiri trojke. Finiš tekme je bil po pričakovanju še vedno neodločen. Tekma je bila odločena v zadnjih sekundah, gledalci pa so videli kakovostno igro na obeh straneh. ro.FN.^r.A«.^ «m,AN GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS i • ™» GORENJSKI GLAS • 24. STRAN______________________________ ____________________ Sreda, 9. februarja 2000 ^1 OSNOVNA ŠOLA MATIJE ČOPA UL_-i'I 4000 KRANJ, Tuga Vidmarja 1 razpisuje prosto delovno mesto - DIPLOMIRANEGA SOCIALNEGA DELAVCA - za nedoločen čas (lahko tudi specialni pedagog ali psiholog) Začetek dela 1. marca 2000. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izboru bomo kandidate obvestili v zakonitem roku. Verjemite ali ne... -m- RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina 104,5 91.2 105.9 91.2 TOKA ( več kot plesna aola") V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in doore plesalce _* 064/415-000 AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA februarja 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Medvoški muzikantje Ansambel Medvoški muzikantje na prireditvi Veselo v novo leto v Medvodah. Na prireditvi Veselo v novo leto v Medvodah smo se prvič srečali z ansamblom Medvoški muzikantje. Takrat smo se tudi prepričali, da ansambel pravzaprav v zgornjem delu Gorenjske bolj malo poznamo. Zato smo se odločili, da ansambel Medvoški muzikantje malo bolj predstavimo. Začetki ansambla segajo že kakšnih deset let nazaj, v sedanji sestavi pa ansambel nastopa zadnja tri leta in pol. Njihov vodja Zdravko Blažič, ki igra baskitaro, včasih je igral pri ansamblu Manual, poznan tudi na Gorenjskem, kasneje pa je igral pri Dvanajstem nadstropju, razlaga, da ansambel Medvoški muzikantje nekako bolj poznajo ljubitelji na-rodnozabavne glasbe v tako imenovanem medvoškem bazenu. "Seveda pa si želimo, da nas spoznajo tudi drugje. Morda se nam bo to zdaj zgodilo, ko bomo v Gorenjskem glasu. Sicer pa se bomo udeležili tudi nekaterih nastopov, ki jih pripravljate v letošnjem letu." Sedanjih sestav ansambla Medvoški muzikantje je, da temu tako rečemo, predvsem medvoški oziroma iz okolice Medvode. Zdravko Blažič, ki je tudi tako imenovani kontakt ansambla (tel.: 061/627-151) je iz Valburge. Pevka, smo izvedeli, je Velenjčanka, živi pa v Ljubljani. Kitarist je iz Go-ričan pri Medvodah, basist iz Zgornjih Pirnič, harmonikar pa iz Šmarce pri Kamniku. Zanimivo. Trio s pevcem in pevko, kar je za narodnozabavni ansambel pravzaprav tradicionalna sestava. Sicer pa imajo Medvoški muzikantje v svojem repertoarju tudi zabavno glasbo. Njihovi načrti so trenutno podrejeni, kot pravijo, nastopom in pripravi zgoščenke. Imajo že nekaj svojih narodno-zabavnih skladb. GLASBENIKI MESECA - KUPON Napišite, kdaj ste prvič slišali za ansambel Medvoški muzikantje Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:__ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: Nesreča Že nekaj časa prebiram vašo rubriko. Ker sem sama v zelo velikih težavah, se s tem pismom tudi jaz obračam na vas. Že sedmo leto sem brez zaposlitve in z velikimi težavami končujem šolanje ob delu. Brez zaposlitve pa sta tudi mož in sin. Naše življenje je eno samo trpljenje. Prosim, ali mi lahko nakažete pot iz te naše velike zagate. Nikoli se nisem znala postaviti sama zase, sedaj pa, ko sem brez službe, je to še težje. Za vsako stvar se jočem, tako da sem včasih jezna že sama nase. Kaj me oz. nas čaka v letu 2000. Že vnaprej se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. DOLORES Iz vaših rojstnih podatkov izhaja, da ste izredno čustveni, predani družini in tradicionalnim vrednotam, da vedno bolj živite ter se razdajate za druge kot zase, zato ni čudno, da ostajate včasih notranje prazni. Vsak od vas treh je po svoje v težkem položaju, še posebej pa je teža bremen na vaših ramenih, ker se po svoji osnovni naravi preveč obremenjujete. April in maj bosta meseca, ko boste pri svojem učenju napredovali z večjo lahkoto in naredili tudi velik korak naprej. Končano izobraževanje ob delu vam bo odprlo vrata za zaposlitev, do konca junija imate nadpovprečne možnosti za pridobitev dela, kar vam omogoča planet Jupiter. Včasih so mu dejali tudi mala sreča in zadnji čas je, da posije tudi na vas. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS. p.p. 124. 40001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOG I NJA GORDANA nudi svetovanje tu odpravo blokad § 090 42-66 » z OSEBNO, PISNO inf. =j g 041/404 935 ASTROLOGIJA PREROKOVANJE v PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, £ § SVETUJE VAM DOLORES N0N-ST0P 5 % 041/519-265 I DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC - Prodajalna obutve Fastcoop, Pod srnjakom 24, Rakek, 061 701 410 Vprašanje: Kaj so to "solni"? Nagrada: darilni bon - 3.000 SIT - Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Ena tretjina od 297 je? Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 12. 2. 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 23.1.2000: - Optika Prime, Kranj: Kern Brigita, Tržič - Časopis 99, Logatec: Jože Bizjak, Golnik Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad -Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O <§> □ o 0 ° 0 ®> "Z^ D CMlLMlzz Logatec • Trlalka I48 • tel.:06 W74l 632 • fax:06l/74l 6I2 TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška oddaja ... s pestro vsebino... ... turistična popotovanja.. ... spoznavanje skritih kotičkov sveta... ... zanimivosti domačih krajev... ... v druzhi zanimivih popotnikov ... ob glasbi in klepetu ... ... vsak četrtek od 17. ■ 18. ure...na frekvenci 88.9Mhz... Sapovednik oddaje lahko najdete vsak torek v Gorenjskem glasu in mesečno v popot. Mesečniku Sivt & ljudje potnica in /c z< 'Ka ali krajšem Pišite no iS 4, 42% Tri "Vsaka dogod Prisluhnte Rranetu Dohariu iz Vrbenj pri Radovljici predvsem njegovim spominom iz enomesečnega popotovanja s terencem po Italiji ■ Siciliji • Tunisu ■ Alžiriji - Sahari -Maroku ■ Španiji ■ Andori - Franciji v četrtek 10. 2. 20Q0. .1. 2. 2000 smo v studiu gostili trenutno najboljši plesni par Slovenije, zmagovalca svetovnega pokala v akrobatskem ročk and milu... Melanijo Kogoj in Jureta Markič iz Tržiča ter njuno trenerko Anico Vihtetič. Spominski nagradi plesnega para pa sta si prislužila Cvetka iz Tržiča in Rožo iz Bistrice pri Tržiču. Popot niski pozdav Janja fludič in T.rvin Povulej LESTVICA IN NOVOSTI ODDAJE NEW POVVER 1. Move Your Body - EIFFEL 65 2. Back In My Life - ALICE DEEJAV 3. I More Time - DC 2000 4. Luv U More - ROLLERGIR 5. Alla Fiera Dell'Est (Fair Song) - ETHNICS BEATS NOVOSTI 1. Heaven - ROLAND BRANT 2. B Side Of The Moon - SECRET SOUND feat. NATURE 3. Breakin' Records Ep Vol 3 (Alice Deejay Rmx) - VENGABOYS Lepo vas znova in še enkrat več pozdravljava Tom ST" SS^S in Denis. Upava, da naju niste preveč pogrešali. S _ mSm Sicer pa se vračava nazaj pred mikrofon in gramo-RADIO ŠORA fone polna energije in pripravljena na nove izzive - L1,,'"'!,*;''"li,!!"*!!'3 samo za vas! VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tc!.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 2'V p.p. 4863, 1210 Ljubljana • Šentvid PREDLOGI YA 14.02.2000 Popevke: '• Ne obupaj - Jaka Svoljšak 2. Kaj mi bo življenje brez tebe Dadi Daz 3. Južni otok - Neca Falk Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Dokler zvezdice bodo sijale - Hervin 2. Ajznpon - Slapovi Nz - viže 1 Zaljubljena - Simona Svoljšak 2. ljubezen nikoli ne umre - Boris Kopitar 3. Le ti - Nataša Madjar VAŠA PESEM ■<■ * GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na valovih Radia Gorenc - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvenci 88.9 in 95.0stereo. Šesta obletnica je za nami. Skupaj smo bili torej več kot tristokrat. Hvala za zaupanje in potrpljenje. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali pri nastajanju oddaje. Da pa bodo oddaje še bolj po vašem okusu, nam pišite, kateri ansambel, oziroma skladbo bi radi slišali. Seveda vas bomo za vaš trud nagradili. V naslednjem tednu pa bomo začeli izbirati tudi ansambel meseca, seveda po vašem izboru. Vabimo pa tudi ansamble, ki bi se radi predstavili v oddaji Kolovrat domačih, naj se oglasijo. Izpolnjene kupone pošljite na naš naslov: Radio Gorenc, Balos 4, Tržič, s pripisom za Kolovrat domačih. Hvala za sodelovanje, lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni, voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Ansambel-- Moj naslov ._„ Skladba C,a. rodi srci GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE 2LDTI ZUDKi Kosovelova 29,1410 Zagorja, talefon/fuc (0601) 71-300 Vsako •rado ob 13. uri na Radiu Ognjišče Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všče, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: - Loredana Cergol, Škocjan 32a, 6000 Koper - Marija Kračun, Škapinova 6, 3000 Celje - Luana Klobas, Polje 33, 6310 Izola Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 6 1. ans. STOPAR - Vsak ne more biti muzikant 2. PREROD - Še ptica sameva 3. skupina AURORA - Poglej me še zadnjikrat v oči 4. ans. GOLIČNIK - Atijev Abraham 5 MLADE FRAJLE - Če te srček boli BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon.sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. terned. od 10. - 20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 9. Dan slovenske košarke slabše obiskan, a vseeno upravičil pričakovanja HLADNIK PO MILIČEVEM VZORU Najboljši igralec AH Starš 2000 je bil Marko Milic, drugi Kranjčan Jaka Hladnik pa je najbolje zabijal - Tudi Triglavan Veljko Petranovič v ekipi Tujcev, ki je z 80:109 izgubila proti Domačim ATLETIKA HbHBHHhI j Ljubljana, 9. februarja - Minulo soboto se je prvič dosedaj zgodilo, da Dan slovenske košarke, letos v deveti izvedbi, ni napolnil ljubljanske športne dvorane Tivoli. K temu je bržkone pripomoglo tudi lepo vreme, ki je številne ljubitelje košarke privabilo v naravo. Vseeno je celodnevna prireditev (odigralo se je osem tekem) uspela, nekoliko je razočarala le zadnja tekma med najboljšimi slovenskimi košarkarji, ki igrajo v ligi Kolinska, in tujimi košarkarji, ki služijo košarkarski kruh v Sloveniji. Pa ne zaradi igre, ampak visoke prednosti domačih košarkarjev, ki ni omogočila vsaj kolikor toliko zanimivega boja do zadnjega piska sirene. Še pred vrhuncem dneva so se Olimpijine legende (proslavili so 30. obletnico zadnjega naslova jugoslovanskega prvaka) pomerile z ekipo medijskih zvezd in politikov. Zanimivo in do zadnjega izenačeno tekmo so v zadnjih sekundah v svoj prid obrnili slednji, ki so nekdanje mojstre z žogo premagali za točko (Olimpija "70 : Medijske MVP Marko Milic med enim izmed silovitih zabijanj. zvezde in politiki 71:72). Pred tekmo Ali Starš 2000 so podelili tudi priznanja najboljšim posameznikom lanske košarkarske sezone: slovenski športni novinarji so za MVP igralca izbrali Miljana Goljovića (Pivovarna Laško), za najboljšega trenerja Zmaga Sagadina (Union Olimpija) in za novinca leta 18-letne-ga Bena Udriha (Savinjski Hop-si). Zmaga domače vrste nad tujimi igralci, za katere je igral tudi Triglavan Veljko Petranovič, je bila pričakovana, saj je bila zaradi (kar) sedmih igralcev Union Olimpije bolj uigrana. Tako so že po prvi četrtini ušli za pet košev, prednost po vsaki četrtini le povečevali, šesto srečanje med Domačimi in Tujci na Ali Starš tekmah pa nazadnje dobili z rekordnimi 29 točkami prednosti (109:80). Tekma Ali Starš 2000 se je odigrala po novih košarkarskih pravilih - dolžina napada 24 sekund, prenos žoge v napadalno polovico v osmih sekundah in bonus pri petih osebnih napakah. Nastopajoče pravila niso niti malo zmotila, saj so bolj kot na rezultat pazili na domiselne poteze. S silovitimi zabijanji je prednjačil Marko Mi- "Naj" klub (z desne proti levi): najboljši košarkar sezone Mi-Ijan Goljovič, najstarejši igralce na Ali Starš 2000 Veljko Petranovič (40 let), Mileta Lisica in najučinkovitejši med Tujci Šaru-nas Jasikevičius (17 točk). lič (Union Olimpija), ki je bil po Ali Starš 1997 znova izbran za najboljšega igralca tekme, poleg Matjaža Smodiša (Krka) pa je bil z 20 točkami tudi najboljši strelec tekme: "Nisem se pretirano trudil dokazovati, saj sem si v prvi vrsti želel igrati privlačno. Vzdušje v dvorani je bilo dobro, le obisk je bil slabši, kot sem pričakoval." Milic ni bil edini Kranjčan, ki je v soboto sredi Ljubljane igral prvo violino. V tekmi v zabijanju (letošnje tekmovanje je minilo brez pravih zvezdnikov) je namreč zmagal mladi Triglavan Jaka Kladnik, ki je v zadnjem zabijanju preskočil tri klečeče dečke, za kar je kot edini prejel same desetice. Jaka seje v finalno tekmovanje uvrstil kot zmagovalec kvalifikacij: "Na nastop sem se pripravljal kar nekaj časa, za uspeh pa sta bili najbolj pomembni dobra telesna pripravljenost in motivacija. Čeprav letos v zabijanju niso nastopili zvezdniki, sem nad zmago presenečen." V metanju trojk je Samo Plevnik (Helios Domžale) v finalu s 7:5 premagal Slo-vanovca Boštjana Šuštaršiča. Sobotno tekmo zvezdnikov so med premori popestrili Olimpijine Zmajčice ter akrobatski skupini Dragons in Žabe. Še posebej Žabe so z atraktivnimi zabijanji (s pomočjo ponjav) navdušili obiskovalce. Se najbolj pa je s svojimi iskrivimi domiselnostmi navzoče razveseljevala njihova maskota Žabec, ki je nazadnje razočaran nad igro Tujcev namesto njihovega trenerja Ive Sunare zahteval minuto odmora. A je bilo že prepozno... • S. Šubic, foto: T. Doki Praznik teka na smučeh na Pokljuki TISOČ ŠOLARJEV V TEKAŠKI SMUČINI V soboto je bil na Pokljuki maraton za šolarje, dijake, učitelje, trenerje in vzgojitelje, na katerem je sodelovalo nad 1000 udeležencev, v nedeljo pa je bil pravi pokljuški maraton. Pokljuka, 9. februarja - Vsi tekmovalci so zmagovalci, je bilo geslo sobotnega 5. šolskega Pokljuškega maratona. Vsak od 1000 udeležencev je prejel kolajno, ledeni čaj in sendvič, naj-yečja nagrada pa je bilo uživale v edinstvenem vremenu in naravi. Odbor za šolska športna tekmovanja pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Osnovna šola Gorje in Komisija za nordijsko Ručanje pri Smučarski zvezi Slovenije so nagradili šole, ki so Pripeljale na Pokljuko največ udeležencev. Med najštevilnejšimi je bila Gimnazija Kranj, 141 je tekmovala pod vodstvom ravnatelja Francija Rozmana, in °snovna šola Ivana Plemlja z B'eda pod vodstvom profesorjev hitreje pretekli Janez Ožbolt iz Starega trga, Aleš Gros iz Kranja, Peter Meglic iz Dupelj, Klemen Dolenc iz Radovljice in Jani Železnikar iz Kaval. Tekači so tekli v različnih starostnih kategorijah. Na 42 km pa je bil najhitrejši Damijan Kroinar iz Rib- nice, drugi najhitrejši pa Branko Trstenjak iz Martuljka, tretji pa Jure Robič z Jesenic. Med dekleti je bila na 21 kilometrov najhitrejša Božena Lipej iz Ljubljane pred Natašo Vakselj iz Ljubljane in Mileno Kordež iz Tržiča. - • J.Košnjek Janez Ožbolt in Peter Meglic. športne vzgoje Vinka Poklukar-ja, Boruta Sirka in Cvetke Zonik. V nedeljo je bil 10. Pokljuški maraton na 21 in 42 kilometrov. 21-kilometrsko razdaljo so naj- Q?Posajeni blejski šolarji. - Foto: J. K, V DOMAČI IN TUJI SMUČINI Kranj, 9. februarja - Naši najboljši alpski smučarji so tekmovali v nemškem iodtnau. Tokrat jih ni bilo na zmagovalnih stopnicah. V veleslalomu je Mitja Kune osvojil deveto mesto, kar je po petih letih njegova prva uvrstitev med deset naj-boljših. V slalomu je bil naš najboljši Tomaž Vrhovnik na petem mestu. Jure Koširje bil 11., Miklavc pa znova tekme ni speljal do konca. Obakrat so zmagali Avstrijci: v veleslalomu Herman Maicr, v slalomu pa nepričakovano Rainer Schoenfelder. V VVillingenu so naši skakalci tekmovali slabo. Le v soboto je točke za 23. mesto osvojil Damjan L ras. Mlada slovenska kom-binatorca Jure Kosmač in Andrej Jezeršek sta tekmovala v Avstriji. Kosmač iz Žirovjc bil najboljši. S 14. mestom je osvojil točke svetovnega pokala. Jezeršek pa je bil 35. Nekateri naši skakalci so bili na tekmi celinskega pokala v Berchtesgadnu. Miha Rihtar je bil na tekmi na 90-metrski skakalnici peti, Rolando Kaligaro pa 8. Tekmovali so se Ćavlovič (13.), Kranjec (15.), Radeli (17.), Živic (41) in Cvetko (49.). Na nedeljski tekmi v Saalfeldnu pa so bili naši najboljši Radelj (10.), Kranjec (30.) in Ćavlovič (36.). V Planici pa je bilo konec tedna dobro obiskano državno prvenstvo v smučarskem teku. Udeležba je bila zaradi nastopanja biatloncev zelo dobra. V moški tekmi na 30 kilometrov v klasiki je zmagal Matej SokJič (Planica), med dekleti na 15 kilometrov pa Nataša Lačen (Črna). • J. Košnjek UMNIKOVA IZBOLJŠALA DRŽAVNI REKORD Kranj - Atletinja kranjskega Triglava Marcela Umnik je na tekmovanju v Muenchnu skočila v daljino 6,51 metra ter s tem izboljšala pet let star državni rekord in izpolnila normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu. Koje Ksenija Predikaka 25. februarja 1995 v dvorani skočila v daljino 6,49 metra, je postavila rezultat, ki so ga domala pol desetletja neuspešno naskakovale njene tekmice. Rekord pa malega jubileja, pete obletnice, vendarle ni dočakal. Ko je Marcela Umnik letos začela serijo zimskih dvoranskih tekmovanj s skoki okrog 6,30 metra in še z veliko rezerve, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj ji bo uspel tudi rekordni skok. Domača tekmovanja, kjer ni bilo prave konkurence, je očitno niso dovolj motivirala, skakala pa je tudi premalo sproščeno, nastop se ji je povsem posrečil šele na sobotnem atletskem mitingu v Muenchnu, kjer je še več slovenskih atletov, med njimi tudi njen klubski kolega Rožle Pre-zelj, poskušalo izpolniti normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu od 25. do 27. februarja v belgijskem Gen-tu. Marcela je že v prvem poskusu skočila 6,45 metra in s tem izpolnila normo (6,40), potlej pa je zaradi bolečin v hrbtu celo razmišljala o tem, da bi tekmovanje končala. Kljub vsemu je s skoki nadaljevala, mik državnega rekorda je bil močnejši. V drugem poskusu je skočila 6,39 metra, v tretji in četrti seriji prestopila, v peti dosegla rezultat 6,21 metra in v zadnjem poskusu "pristala" pri 6,51 metra, kar je bil najboljši rezultat mitinga in hkrati tudi nov članski državni dvoranski rekord. Njen trener Dobrivoje Vtičkovie je bil z razpletom muenchenskega tekmovanja zelo zadovoljen, še posebej zato, ker se pri dosedanji vadbi nista "obremenjevala" z rezultatom, ampak sta se posvečala predvsem odpravi dveh napak -pri tehniki teka in na odrivni deski. Prvo je Marcela že odpravila, to se je odrazilo tudi pri rezultatu, še vedno pa ima nekaj rezerve in je po trenerjevem mnenju že zdaj sposobna skočiti čez 6,60 metra. Ta konec tedna bo nastopila na državnem članskem prvenstvu, ob koncu februarja jo čaka evropsko dvoransko prvenstvo, glavni cilj pa je soliden nastop na olimpijskih igrah, za katere je norma 6,65 metra. Skakalec v višino Rožle Prezelj je na mitingu v Muenchnu tudi zmagal, vendar je z rezultatom 211 centimetrov precej zaostal za normo (224) in za svojim letošnjim najboljšim dosežkom (223). • C. Zaplotnik MTJRNOVI SREBRNA KOLAJNA Kranj - V soboto je bilo v Ljubljani državno dvoransko prvenstvo za starejše mladinke in mladince, na katerem seje iz zastopstva kranjskega Triglava najbolj izkazala Tina Murn, ki je kot mlajša mladinka pretekla 60 metrov v času 7,84 sekunde in osvojila drugo mesto. Špela Voršič, ki je tudi še mlajša mladinka, je bila četrta v troskoku (11,92) in peta v teku na 60 metrov z ovirami (9,56), njena vrstnica Eva Sedej četrta v skoku v daljino (533), Maja Kalan pa v isti disciplini peta (511). Hkrati z državnim prvenstvom je bil tudi atletski miting, na katerem je v pionirski konkurenci skoka v daljino zmagala Špela Kovač (495) pred Kristino Gornik (491), v teku na 60 metrov pa je bila Gor-nikova četrta (8,66) in Kovačeva šesta (8,72). Robi Špitaler je bil pri pionirjih drugi v skoku v daljino (568), enako pa Ljubo Rizoski pri članih (665). • C.Z. HOKEJ NA LEDU Končan prvi del državnega prvenstva REPREZENTANCA LOVI OLIMPIJADO Kvalifikacijski turnir v Ljubljani se bo začel jutri v Hali Tivoli v Ljubljani. Slovenija bo igrala prvo tekmo z Italijo. Ljubljana, 9. februarja - Prvi del državnega hokejskega prvenstva je končan. V zadnji pomembni tekmi za vrh je Olimpija na Jesenicah premagala domači Acroni s 6 : 3. Vrstni red je: Olimpija 26, Acroni Jesenice 24, Slavija M Optima 20, Bled 16, 1111 Casino Kranjska Gora 10, M.I. Tivoli 9, Celje 3 in Triglav 2. V skupino, ki bo odločala o prvaku, startajo Ljubljančani s 4 točkami, Jeseničani s tremi, Slavija z dvema in Bled z eno točko. Prvo kolo drugega dela bo 15. februarja s paroma Olimpija : Bled in Acroni Jesenice : Slavija M Optima. Reprezentanca bo jutri pod vodstvom trenerja Rudija I litija začela kvalifikacije za uvrstitev na Olimpijske igre leta 2002. Tekmeci bodo reprezentance Italije, Nemčije in Zvezne republike Jugoslavije. Slovenska reprezentanca, v kateri vlada dobro vzdušje, bo igrala prvo tekmo jutri ob 19.30 z Italijo v Hali Tivoli v Ljubljani. Ljubitelji hokeja, vabljeni na tribune! Pred tem bo ob 15.30 tekma Nemčija : Jugoslavija. V petek bo prost dan. V soboto ob 19.30 bo Slovenija igrala z Nemčijo, v nedeljo ob 15.30 pa z Jugoslavijo. Nadaljevala seje tudi ženska liga Erima. Vodilna ekipa Terme Maribor je doživela prvi poraz. S 4 : 3 so zmagale igralke Acro-nija z Jesenic. Zadetke za Acroni so dosegle Kunstelj, Eržen, Pretnar in Močnik. Celje in Bled pa sta igrala neodločeno 0 : 0. Z 8 točkami vodita Terme Maribor in Acroni Jesenice. Naslednje kolo bo v soboto, 19. februarja. • J.K. KEGLJANJE ISKRAEMECO PETIČ CEZ 6000 Kranj, Jesenice, Maribor, 9. februarja - V 12. krogu l.A keg-ljaške lige so gorenjski predstavniki in predstavnice dosegli polovičen uspeh. Kegljavke Triglava so zanesljivo premagale zad-njeuvrščene kegljavke Avtohiše Kolmanič iz Maribora z rezultatom 7:1 (2577:2420). Po 445 kegljev sta podrli Silva Fleischman in Silvana Belcijan, 439 pa jih je dodala še Silva Mravljak. Kranjčan-ke so se tako utrdile na drugem mestu z osvojenimi 19. točkami in imajo kar štiri točke prednosti pred zasledovalkami. V vodstvu so z nedosegljivimi petimi točkami prednosti kegljavke Miroteksa iz Celja. Kegljavci ISKRAEMECA še naprej ostajajo edina neporažena ekipa v tem prvenstvu in tako bo ostalo vsaj še en teden, ko se v soboto obeta veliki derbi v Ljubljani z aktualnim državnim prvakom in svetovnim viceprvakom Prosol-Stikingom. Minuli konec tedna tudi kegljavcem Elektrarne Dravograd ni uspelo osvojiti niti točke, pa čeprav so Kranjčani nastopili brez dveh poškodovanih igralcev. Domači so zmagali z 8:0 (6054:5442). "Gospodar" kegljišča je bil tokrat Zdravko Štrukelj (1056), Benedik (1052) je bil prvi asistent, mladi Damjan Hafnar pa seje kot zadnji od Kranjčanov vpisal v "Klub 1000" in s 1002 podrtima kegljema postavil osebni rekord. Čestitamo. Na Jesenicah pa se je odvijal pravi boj za obstanek. Domači In-ter-Commerce je gostil Gorico-Tekstino in v dvoboju izenačenih tekmecev potegnil krajši konec. Novinci v ligi so izgubili s 3:5 (5379:5427). Dobra igra Janeza Čerina (935) in solidna Petra Gragorca (915) je bila pač premalo za zmago, ki bi bila še kako dragocena v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci. Tretji gorenjski prvoligaš LOG-Steinel se je minuli vikend povsem neobremenjen odpravil na "izlet" v štajersko predstolnico. Konstruktor seje v Mariboru zdel prevelik zalogaj, pa čeprav brez Harrva Steržaja. Rezultat 7:1 (5494:5211) bi bil lahko ugodnejši, če bi Karel Boštar (901) podrl le pet kegljev več, Branetu Benedi-ku (879) pa je zmanjkalo 14 kegljev za osvojitev točke v dvoboju. S točko Bojana Hafnarja (893) bi lahko Kranjčani zadovoljni zapustili Maribor. Po 12. krogu je ISKRAEMECO osvojil 24 točk, sledita Prosol-Stiking in Konstruktor z 20 točkami. LOG-Steinel je še vedno šesti z 9 točkami, Inter-Commerce pa je še vedno deveti s tremi točkami. Druga moška ekipa Triglava, je v 3. ligi - zahod v Kranju odigrala derbi z vodilno ekipo Iskra-Transmission. Od derbija pa je ostal samo D, saj so domači dobesedno povozili goste z maksimalnimi 8:0 (5516:5115). Pri domačih je poškodovani Vane Oman (965) kljub zvinu desne ušesne mečice podrl največ kegljev. Kranjčani so se tako na samo dve točki približali 1. mestu, ki vodi v napredovanje v višji rang tekmovanja. • V.O. PO PRVEM DELU POLET Kranj, 9. februarja - Zadnji krog prvega dela prvenstva v Gorenjski ligi je prinesel še deseto zmago Poleta v škofjeloškem derbiju vodečih ekip. Na Jesenicah je domača tretja ekipa zabeležila z dobro igro svojo drugo zmago in s tem je boj za končno četrto mesto povsem odprt. V Medvodah je po slabem začetku prvih treh igralcev domače ekipe in velikem zaostanku 120 kegljev po prvem paru zadnja trojica preobrnila rezultat v svojo korist in zabeležila zanesljivo zmago proti Kranjski Gori. Rezultati: Polet : Lubnik 6:2 (4892:4872) - Cvirn 848, Hudolin (oba Pol.) 841; Črv (Lub.) 833; Intercom Jesenice 3 : Adergas 5:3 (5025:4949) - Mulec (I.J.) 877; Kepic (Ader.) 851; Hidro 2: Kranjska Gora 6:2 (5019:4936) - Pogačnik 922, Inglič 868, Bala-ško (vsi Hid.) 868; Bardič (K.G.) 847. Lestvica: 1. Polet 20, 2. Lubnik 14, 3. Hidro 12, 4. Adergas 6, 5. Kranjska Gora 4 in 6. lntercommerce Jesenice 4 točke. Prvenstvo se bo nadaljevalo 19. februarja z drugim delom, ko prve tri ter zadnje tri ekipe odigrajo še dvokrožno mini ligo za končna mesta s tem, da se točke iz prvega dela prenesejo in seštevajo s finalnim delom. • J. Pogačnik NOGOMET CIFRA IN CASINO ZMAGALA Bled, 9. februarja - Že 8. mednarodni turnir v malem nogometu Bled 2000 je letos dobil še veteranski turnir. Da je bila ta poteza pravilna, je pokazal velik interes, saj seje tako članskega kot veteranskega turnirja udeležilo kar 16 ekip, ki so odigrale 60 tekem. Na članskem turnirju so zmagali člani ekipe Cifra iz Begunj, pred Salomonovim oglasniku omz Jevnice in ekipo Slikopleskarstva Bagi: Veteranski turnir je dobila ekipa Casina Portorož Lipica pred ekipo iz Šmarjeških Toplic in ekipo Polen interkonzum KMN Mežica. • G. Lavrenčak TURNIR ZA POKAL ŽELEZNIKOV Železniki, 9. februarja - V nedeljo, 30. januarja 2000, je bil v telovadnici osnovne šole Železniki tradicionalni turnir v malem nogometu za "POKAL KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELEZNIKI". Letos se gaje udeležilo devet ekip iz Železnikov in okolice. Po razburljivih in zanimivih tekmah v predtekmovanju sta se v finale uvrstili ekipi "Beli vragi" in "Pik klub". Z zanesljivo obrambo in z učinkovitim napadom so prepričljivo slavili "BELI VRAGI" in osvojili dragocen pokal za prvo mesto. Drugi so bili "Pik klub", sledijo pa še "Cebri", "Apokalipsa", "Lubadarji" in tako dalje. Z.S. TENIS ALJA IN IZTOK PRVAKA Kranj, 9. februarja - Mojstrančanka Alja Zec Peškirič in Kranjčan Iztok Kukec sta letošnja dvoranska državna prvaka v konkurenci pionirjev do 12 let. Na igriščih Šport plusa v Ljubljani sta dosegla svoj največji uspeh, saj sta zmagi posameznikov dodala tudi naslova med dvojicami. Zečeva je igrala skupaj z Radov-Ijičanko Urško Klemene, Kukec pa z Zoranom Golubovičem. Pri dekletih je uspeh Gorenjk dopolnila Klemenčeva z uvrstitvijo v finale, med pionirji pa Te raž z uspešnimi igrami do četrtfinala. BOŠTJANU OŠABNIKU OP KRANJA Triglavan Boštjan Ošabnik je dosegel lep uspeh z zmago na odprtem prvenstvu v Kranju mladincev do 18 let. Daje bilo slavje domačinov še večje, je poskrbel tudi Samo Kukec s prebojem do finala, kjer pa je moral dvoboj zaradi bolezni žal predati. Tina Klemene je bila polfinalistka, zmagala pa je Ljubljančanka Kim Kambič. • B. Mulej ODBOJKA PLAVANJE GORENJCI SE VEDNO V BOJU ZA VRH Kranj, 9. februarja - Po pričakovanju so odbojkarji Žurbi team Kamnika v Kranju dokaj zanesljivo zabeležili nove tri točke in tako še vedno ostajajo v boju za vrh tabele. Kranjčani so se v posameznih delih srečanja kar dobro upirali, vendar zmaga gostov ni bila nikoli vprašljiva. Astec Triglav : Žurbi team Kamnik 0:3 (-20, -17, -20). Dva kroga pred koncem rednega dela je očitno, da bo o prvem mestu (ob pričakovanih zmagah Žurbi team Kamnika in Salonit Anhova v naslednjem krogu) odločala neposredna tekma obeh nasprotnikov v zadnjem krogu. Blejci v boj za prvo mesto praktično ne morejo več poseči, z zmago v Žužemberku s 1:3 (-27, -15, 22, - 18), pa so še vedno v boju za tretje ali celo za drugo mesto po rednem delu. Tokrat so imeli odbojkarji Bleda kar precej težav v Žužemberku, saj domača ekipa nujno potrebuje točke za obstanek. V ženski konkurenci Blejke samo še izpolnjujejo obvezo igranja na vsaki tekmi, upanja, da bi lahko presenetile katero od ekip, pa s trenutno prikazano igro ni. Odbojkarice Jeti sport Bleda so tokrat izgubile v Ljubljani pri ŠD Šentvid s 3:0 (17, 12, 13) in so še brez točk na zadnjem mestu. Tokrat so slabo odigrali srečanje tudi odbojkarji Termo Lubnika v 2. DOL, saj praktično niso nudili pravega odpora domači ekipi SIP Šempetra in izgubili s 3:0 (16, 16, 10). Škofjeločani se tudi po tem porazu nahajajo na sredini lestvice (7. mesto), do sedaj dosežene točke, pa jim ne omogočajo večjega prodora naprej. V ženski konkurenci so tokrat odbojkarice Mladi Jesenice pripravile največje presenečenje kroga - v gosteh so s 1:3 ( 14, -21, -19, -14) premagale petouvrščeno Mežico. Po slabi igri so tokrat hitro izgubile odbojkarice ASICS Kamnika - doma jih je s 0:3 (-15, -14, -21) premagala ekipa Infond Branika II. Kot kaže trenutni položaj na lestvici, bosta očitno prav oba gorenjska ligaša odločala med seboj o obstanku v ligi, v precej boljšem položaju pa so še vedno kamničanke, ki imajo trenutno štiri točke več. Rezultati gorenjskih tretjeligašev - moški - VC Portorož : Žurbi team Kamnik II 3:0, Bohinj : Bled 3:0, Astra Telekom : Gostilna Jarm Kropa 3:1, Astec Triglav II : Salonit Anhovo II 1:3, Hoteli Simonov zaliv : Termo Lubnik II 3:0. V vodstvu ostaja Salonit Anhovo II (42), 4. Gostilna Jarm Kropa (25), 6. Astra Telekom (24), 8. Bled II, 9. Žurbi team Kamnik II, 10. Astec Triglav II, 11. Termo Lubnik II (vsi 18), 12. Bohinj (4 točke). Ženske - Bohinj : TPV Novo mesto II 2:3, Astra Telekom : Vimpro Izola 0:3, Brestanica : ŽOK Partizan Šk. Loka 3:1. V vodstvu je Kočevje (40), 6. Bohinj (31), 9. ŽOK Partizan Šk. Loka (14), 10. Astra Telekom (11). USPEH BLEJSKIH MLADINCEV Bled, 9. februarja - Mladinci Bleda so v nedeljo na polfinalnem turnirju na Ravnah z dvema zmagama in enim porazom dosegli lep uspeh, saj so si z drugim mestom na turnirju zagotovili nastop v finalni ligi mladincev, kjer se bodo skupaj s Fužinarjem, Salonitom in Žužemberkom potegovali za naslov državnega prvaka. Blejci so na Ravnah najprej premagali Maribor s 2:1 nato izgubili proti domačinom z 2:0 in v odločilni tekmi premagali Šoštanj Topolšico z 2:0. Še posebaj zadnja tekma je bila zelo dramatična, saj bi Šoštanju že niz zadoščal za napredovanje, toda Blejci so imeli boljše živce in drugi niz dobili s 28:26. V ženski konkurenci se nobeni od ekip ni uspelo uvrstiti v polfina-le, kljub temu pa sta v finalni ligi dve igralki iz Šenčurja, saj Mubi-jeva in Jerkovičeva nastopata za ekipo ŠD Šentvid. • B.M. ROKOMET PORAZ LOCANOV Kranj, 9. februarja - Po uspehu reprezentance so rokometaši nadaljevali s prvenstvom. Tokrat je prišlo do velikega presenečenja, za nekatere to niti ni veliko, saj so Celjani prvič v prvenstvu izgubili. Zdaj bo prvenstvo še bolj zanimivo in obetajo se zanimive tekme, saj so Prule 67 po točkah ujele Celjane, daleč zadaj pa niso niti Pre-ventovci in Trebanjci. Ločani so tokrat izgubili. Kljub porazu po drži trditev, da je to pravzaprav poraz, ki veliko obeta. Izgubili so samo s štirimi goli. Ekipa je v odmoru dobro trenirala. Zato se lahko že v soboto nadejamo uspeha proti Gorenju. Še prej, 19. 2. ob 20.30 uri pa se bodo Termovci v pokalni tekmi pomerili z Rudarjem iz Trbovelj in si poizkušali uvrstiti v polfinale pokala. Seveda so favoriti. Tudi druga loška ekipa je igrala uspešno. Ženske so gostovale na obali in se domov vrnile s točko. Po rezultatu sodeč je bilo srečanje vseskozi izenačeno, saj sta ekipi na odmor odšli z rezultatom 12-12, končni rezultat pa je bil prav tako izenačen. V l.B ženski ligi, odigrale so prvi krog nadaljevanja, so Savčanke izgubile doma. Res pa je, da so igrale oslabljene, saj dve ključni igralki pričakujeta naraščaj. Vseeno pa uvrstitev v končnico ne bi smela biti vprašljiva. V 2. moški ligi - vzhod so gorenjski ligaši startali z ničlo. Izgubili so tako Jezerjani kot Žabničani. Duplje bodo tekmo s Ptujčani igrali aprila. Od štirih gorenjskih ekip v 2. ligi - zahod so zmagali samo Savčnai, ki so bili bojši od Radovljice. Alples in Tržič pa še naprej nabirajo izkušnje. Rezultati: L liga - moški: Radeče : Dobova 29-25; Gorenje - Slovan 25-25; Trebnje - Termo 26-22; Jadran - Izola 31-17; Celje P.L. -Prevent 25-28; Prule 67-Inles Ribnica 29-20; 1. B liga ženske: Sava - Ptuj 24-31; 2. liga moški - vzhod: Maribor - Razkrižje 21-30; Kras -DOM Žabnica 31-20; Pvramidia - Ormož B 32-22; Jezersko-Arcont Radgona 27-36; Duplje - Ptuj - preloženo; 2. liga moški - zahod: Mo-kerc - Alples 27-21; Mitol Pro mak - Jestvina Koper 33-24; Radovi jica - Sava 18-22; Sviš - Tržič 31-24, Ajdovščina - Grča 27-22. Za konec še enkrat povabilo: danes, v sredo, 9. 2., ob 20.30 uri se bodo rokometaši Terma v pokalu pomerili z vodilno ekipo l.B lige Rudarjem. Podpora občinstva bo dobrodošla. • M. Dolane NAMIZNI TENIS OLIMPIJA ZMAGALA V KRIŽAH Križe, 9. februarja - Namiznoteniški klub Učila Križe je organiziral finale ekipnega prvenstva Slovenije za mladince v namiznem tenisu. Sodelovalo je osem moštev: Učila Križe, Olimpija Ljubljana, Moravske toplice Murska Sobota, Vesna zalog, Eta Preserje, Logatec, Edigs Mengeš in Petovia Ptuj. Zmagale je Olimpija, za katero so igrali Robi Hartman, Blaž Šorlah in Emir Kumalič. Učila Križe v postavi Žiga Jazbec, Matija Verč in Klemen Mrak so bila druga, Moravske Toplice iz Murske Sobote pa so bile tretje. • J.K. Državno plavalno prvenstvo v Celju OBETAVNI NASTOPI PLAVALCEV Dobro so se odrezali tudi plavalci gorenjskih klubov, zlasti iz radovljiškega. Kranj, 9. februarja - Na absolutnem državenm plavalnem prvenstvu konec preteklega tedna v Celju, na katerem je nastopalo 200 plavalk in plavalcev iz 17 klubov. Selektor slovenskih plavalnih reprezentanc Ciril Globočnik ima pred svetovnim prvenstvom in nadaljevanjem svetovnega pokala manj skrbi, v moštvo pa je moral zaradi odličnih izidov uvrstiti nekaj novih imen. Na nadaljevanje svetovnega pokala v italijanski Imperiji bodo odšli Mankoč, Lipovž in Medvešek (Ilirija), Milenkovič, Pogačar, Nataša in Alenka Kejžar, Slapšak in Blatnik (vsi Radovljica), Anja Čarman (Kranj), Prodnik (Kamnik), Bučar (Olimpija), Prosen (Ljubljana) in Tahirovič, Veli-konja, Miklič in Fortuna (Ljubljana). Mankoč, Lipovž, Medvešek, sestru Kejžar, Slapšakova in Čarmanova bodo nato nastopili še na tekmi svetovnega pokala konec tedna v Parizu, v finalu v Malmoju pa bo tekmoval samo Peter Mankoč. Pogoje za nastop na svetovnem prvenstvu konec marca v Atenah so izpolnili Mankoč, Medvešek, Milenkovič, Tahirovič, Lipovž, sestri Kejžar, Slapšakova, Roševa in Prosenova. Anja Čarman ne bo šla na prvenstvo, ampak na priprave v Združene države Amerike. - • J.K. Mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig DOKTOR FIG JE OTROKOM DELIL TUDI MEDALJE Na drugem Mednarodnem plavalnem tekmovanju Dr. Fig v olimpijskem bazenu v Kranju je sodelovalo kar 450 tekmovalcev. Kranj, 9. februarja - Najmlajši tekmovalci (dečki rojeni leta 1988 in mlajši ter deklice letnika 1990 in mlajše) so prišli iz večine slovenskih plavalnih klubov, kar tretjina plavalcev je bila iz šestih hrvaških klubov, letos pa so se tekmovanja udeležili tudi sosedje Avstrijci. Plavalni klub Merit Triglav Kranj je to novo plavalno tekmovanje uvedel lani. Tudi letos so športni dogodek popestrili z likom doktorja Figa: igralec Rastko Tepina je na tribunah otrokom delil suhe fige kot svoje dni Prešeren, podelil pa je tudi nekaj odličij. Sicer pa so v posameznih disciplinah zmagovali: na 50 m hrbtno pri dečkih A (letnik 1988) Ivan Tolić (Dubrava Zagreb), pri dečkih B (1989 in mlajši) Vid Prija- Zmagovalcem je odličja podelila telj (Ljubljana), pri deklicah A predstavnica mestne občine (letnik 1990) Nina Cesar (Ra- Kranj Mira Stare. dovljica Park hotel Bled) in pri deklicah B (letnik 1991 in mlajše) Ana Ribnikar (Merit Triglav Kranj); na 50 m delfin med dečki A znova Ivan Tolić, med dečki B Vid Prijatelj, pri deklicah A Petra Bombek (Branik Maribor) in pri deklicah B Meta .krala (Radovljica); na 50 m prsno pri dečkih A Damir Dugonjič (Fužinar Ravne), pri dečkih B Robi Vouk (Radovljica), pri deklicah A spet Nina Cesar iz Radovljice in pri deklicah B ponovno domačinka Ana Ribnikar; na 50 m prosto pri dečkih A ponovno Ivan Tolić, pri dečkih B pa Josip Borić, prav tako iz zagrebškega kluba Dubrava, pri deklicah A že spet Nina Cesar iz Radovljice, pri deklicah B pa Ana Marija Vragović (Dubrava Zagreb). Med zmagovalci je tudi precej Gorenjcev, ki pa so na sobotnem tekmovanju osvajali tudi srebrna in bronasta odličja. Tako je Dušan Gajič (Merit Triglav Kranj) osvojil srebro na 50 m hrbtno med dečki A, Robi Žbogar iz radovljiškega kluba pa med dečki B prav tako srebro. Radovljičanka Maja Cesarje na 50 m hrbtno osvojila bronasto medaljo med deklicami A, v mlajšem letniku pa enako odličje Nika Karlina Petrič. Monika Močnik iz Radovljice je dosegla tretje mesto na 50 m delfin med deklicami A, Robi Žbogar in Robi Vouk, njena klubska kolega pa v mlajšem letniku drugo in tretje mesto. Na zmagovalnih stopničkah znova srečamo Moniko Močnik in Meto Jerala iz Radovljice na 50 m prsno: vsaka v svojem letniku sta osvojili srebrni medalji. Uspeh ponovita še na 50 m prosto, Monika z bronom, Meta s srebrom. V isti disciplini pa je drugi tudi njun klubski kolega Robi Žbogar. D.Z.Ž., foto T.D. SANKANJE KARAVANSKA TURNEJA V DOLENJI VASI Dolenja vas, 9. februarja - V soboto in nedeljo je potekalo na prog v Dolenji vasi pri Železnikih tradicionalna Karavanška turneja, ki jo skupaj organizirajo slovenski in koroški klubi. Tekmovanje je bilo v članski kategoriji na zelo kvalitetni ravni, saj je poleg slovenskih tekmovalcev sodelovala tudi kompletna avstrijska in nemška reprezentanca, na čelu s svetovnim prvakom Gerhardom Schvvabom-Zmagal je dvakratni zmagovalec letošnjega Svetovnega pokala Ferdinand Hirzegger, kije za 13 stotink premagal domačina in našega najboljšega tekmovalca Boruta Fejfarja. Tretje mesto je osvojil avstrijec Štefan Karner. Jeseničan Grega Špendov je osvojil pet° mesto. Vili Rakovec je bil deseti in Mohor Habjan enajsti. Obe uvrstitvi naših najboljših tekmovalcev sta dober obet za svetovni pokal, ki ob čez štirinajst dni prav tako na progi v Dolenji vsi, saj sta razen zmagovalca premagala kompletno avstrijsko reprezen; tanco. V ostalih kategorijah so slovenski tekmovalci zasedi' naslednja mesta: Cicibanke: 1. Nina Bučinel (Podljubelj), cicibani: 1. Gašper P0" točnik (Domel), 2. Luka Švab (Podljubelj); ml. dečki: 1. Mano Gortnar (Domel), 2. Miha Meglic (Jesenice), 3. Žiga Štalec (Domel); st. deklice: L Živa Jane (Podljubelj); st. dečki: L Žig* Pagon (Podljubelj), 2. Ervin Marn (Podljubelj), 3. Jure Potočnik (Domel); mladinke: 1. Mateja Kralj (Podljubelj); mladinci: 1- Jufe Pohleven (Domel), 3. Goran Meglic (Jesenice). • Ljubo Špendov ureja: Vilma Stanovnik ALPSKO SMUČANJE SLALOMA VEČERA IN RADENSKE TRŽIČANI NA ZELENICI Urška Rabič Kranj, 9. februarja - Mladi alpski smučarji in smučarke so prevozili že polovico državnih tekem za pokal Večera in Radenske. V obeh slalomih je nastopilo 240 smučarjev in smučark iz vseh slovenskih klubov. Posebno velik je bil osip na tehnično zahtevni in zaprti slalom-ski postavitvi v Kranjski Gori, kjer je odstopilo več kot polovico fantov. Najzanesljivejša tekmovalka Urška Rabič se kljub temu ni pustila presenetiti in je z veliko prednostjo prepričljivo zmagala v svojem znanem napadalnem slogu. Mesto v reprezentanci pa je imela zagotovljeno že prej. Enako samozavesten in uspešen je bil med fanti Jan Škofic, ki je zmagal z več kot tremi sekundami prednosti. Na Soriški planini so mlajši dečki in deklice imeli težave z mehko progo in meglo, ki je.oteževala tekmovalne pogoje. Z veliko borbenostjo se je najbolj izkazal Miha Kurner, ki je kljub bolezni zmogel zbrati dovolj energije z zmago, čeprav je po prvem teku vodil samo stotinko sekunde pred glavnim tekmecem Tadejem Pečnikom iz Koroške. S tem je zagotovil prvo mesto med mlajšimi dečki in reprezentančni dres. Svojo priložnost je znal izkoristiti tudi Matic Skube in si z uvrstitvijo na drugo mesto prav tako priboril mesto v reprezentanci. Med ml. deklicami pa je bila na svojem domačem terenu najhitrejša Maja Anžič iz Železnikov. Rezultati, Kranjska Gora, st. dečki: 1. Jan Škofic (Rad), 2. Andrej Križaj (Bled),3. Nejc Tepina (Trg); st. deklice: 1. Urška Rabič (Krg), 2. Ana Drev (Vel), 3. Alenka Kurner 1:41.89 (Bled); Soriška Planina, ml. dečki: 1. Miha Kurner 1:09.34 (Bled) 2. Matic Skube 1:09.88 (Apt), 3. Anže Mravlja 1:10.67 (Trž); ml. deklice: 1. Maja Anžič 1:09.08 (Žel), 2. Maša Redenšek 1:09.56 (Zas), 3. Špela Os-terc 1:11.09 (Vel). • D.K. SUPER "G" ZA POKAL TRIGLAVA Kranjska Gora, 9. februarja - Mladi smučarji zahodne regije, ki tekmujejo za pokal Zavarovalnice Triglav so tekmovali v Kranjski Gori. Organizator tekmovanja je bil ASK Kranjska Gora. Najhitreje je progo, določeno z 31 vratci in 270 m višinske razlike, presmučal zmagovalec med st. dečki Radovljičan Jan Škofic. Najhitrejša med dekleti je bila domačinka Urška Rabič, ki je aboslutno dosegla četrti čas tekmovanja. Z znatno prednostjo sta med mlajšimi dečki in deklicami zmagala tudi Miha Kurner z Bleda ter Tržičanka Katja Jazbec. Rezultati, st. dečki: 1. Jan Škofic 53.39 (Rad), 2. Anže Bizjka 54.36 (Krg), 3. Tomaž Lipušček 54.48 (Mat); st. deklice: 1. Urška Rabič 54.76 (Krg), 2. Ana Svoljšak 55.25 (Apt), 3. Andreja Za-vršnik 55.49, 4. Urška Torkar 56.00 (obe Bled); ml. dečki: 1. Miha Kurner 55.41 (Bled), 2. Miha Trojar 56.24 (BI.D.), 3. Anže Mravlja 57.31 (Trž); ml. dekice: 1. Katja Jazbec 56.42 (Trž), 2. Taja Sreč-nik 57.51 (Bled), 3. Maruša Ferk 58.03 (Jes). • D. Kurner SMUČARJI V SPODNJO LIPNICO Lancovo, 9. februarja - Športno društvo Lancovo organizira v soboto, 12. februarja, ob 18. uri odprto prvenstvo v smučarskih skokih z alpskimi smučmi na 30-metrski skakalnici. Tekmovanje po potekalo pod reflektorji. Tekma bo za Alenčem na Spodnji Lipnici. Zelenica, 9. februarja - Športno društvo Stotinka je na smučišču na Zelenici pripravilo prvo tekmovanje v okviru zimskih športnih iger tržiških delavcev in upokojencev, ki ga sicer organizira ŠZ Tržič. Tekmovanja v veleslalomu seje v idealnih snežnih razmerah in lepem vremenu udeležilo več kot 60 smučarjev in smučark. Udeleženci so prejeli tudi točke v točkovanju za tako imemovane Delavske športne igre 2000, najboljši pa seveda častna priznanja. Naj-bojši po posameznih kategorijah so bili: Ženske nad 55 let: 1. Dora Roblek, 2. Marija Križaj, 3. Marija Vodnik (vse DU); od 35 - 55 let: 1. Milena Dolčič, 2. Olga Bencina (obe Peko), 3. Marija Gaberc (GKZ Sv. Katarina); moški - nad 60 let: 1. Ludvik Soklič, 2. Jože Hladnik, 3. Karel Štucin (vsi DU); od 50 - 60 let: 1. Štefan Močnik (Pristava), 2. Janez Bencina (Peko), 3. Janez Bečan (Kom. podjetje Tržič); od 40 - 50 let: 1. Anton Primožič (Brnik), 2. Anton Meglic (Peko), 3. Žare Štrukelj (Elektro Gorenjska); od 30 - 40 let: 1. Mirko Rozman (Kontakt P), 2. Aleš Rozman (Elektro Gorenjska), 3. Srečo Kos (Peko); do 30 let: 1. Lado Potočnik, 2. Andrej Rožič (Iskra TEL), 3. Borut Kavčič (ŠD Jclendol - Dolina). • R.Kike MEGLIČEVA ZMAGALA Lom pod Storžičem, 9. februarja - Člani ŠD Lom so na smučišču v Lomu pripravili veleslalomsko tekmo za predšolske in šoloobvezne otroke. Nastopilo je več kot 30 mladih i/. Loma, Podljubelja, Tržiča in Bistrice. Na prijetni tekmi, ki je minila v veselem razpoloženju in borbenih vožnjah, so zmagali: Dečki: do L razeda - Sebastjan Meglic (Lom), od 2. - 4. razreda Nejc Košnjek (Tržič), od 5. - 8. razreda Uroš Meglic (Lom); deklice: do 4. razreda: Neža Meglic (Podljubelj), od 5. - 8. razreda - Ro-mina Kavčič (Bistrica). POKAL RADENSKE Kranj, 9. februarja - Mlajši smučarji in smučarke, stari 12 in 13 let, so nadaljevali serijo državnih tekmovanj za pokal Radenske. V soboto je na snežnem stadionu v Mariboru, ŠK Velenje organiziral tretji pokalni veleslalom, na katerem je nastopilo 94 mlajših dečkov in 49 deklic. Karavana mladih tekmovalcev seje nato preselila na Bled, kjer je domači smučarski klub na smučišču Straža gostil 88 dečkov in 48 deklic, ki so se prvič v sezoni pomerili v slalomu. Tehnično najzahtevnejša disciplina je terjala precejšen davek, saj je odstopilo kar 39 tekmovalcev. Končno zmago si je priboril Kranjčan Pintar Luka, ki je z izjemno agresivno drugo vožnjo precej prehitel vodilnega po prvem teku Miha Kurnerja. Najhitrejša deklica je bila v obeh tekih Maša Redenšek iz SK Zasavje. Rezultati, veleslalom, ml. dečki: 1. Matic Jelen 1:06.69 (Črn), 2. Denis Srebor 1:06.92 (Unc), 3. Miha Kurner 1:07.46 (Ble); ml. deklice: 1. Špela Osterc 1:07.80 (Vel), 2. Tea Peruš 1:08.27 (Vuz), 3. Mateja Robnik 1:08.54 (Luč); slalom ml. dečki: 1. Pintar Luka 1:15.70 (Trg), 2. Miha Kurner 1:17.02 (Ble), 3. Blaž Košir 1:17.23 (Krg); ml. deklice: 1. Maša Redenšek 1:15.72 (Zas), 2. Katja Jazber 1:19.53 (Trž), 3. Teja Vesel 1:19.02 (Nov). • D.K. SMUČARSKI TEČAJ Škofja Loka, 9. februarja - Smučarski klub Alpetour Škofja Loka organizira med zimskimi počitnicami (od 28. 2. do 3. 3.) smučarski tečaj za otroke na Starem vrhu ali Soriški planini, odvisno od snežnih razmer. Cena tečaja je 17.000 tolarjev in je plačljiva v dveh obrokih. V ceni so všteti prevoz, smučarska vozovnica, učitelj, topli čaj in zaključno tekmovanje. Prijave bodo sprejemali do 23. februarja ob sredah med 19. in 20. uro v klubu SK Alpetour (športna dvorana Poden) in poslovalnica Potovalne agencije Alpetour popoldne na telefon 622 - 683. • J.K. DESKANJE NA SNEGU IZVRSTNE PREDSTAVE NA BLEDU Bled, 9. februarja - Na Straži je potekalo prvo tekmovanje des-karjev na snegu v skokih za Ballantine's Snovvboard Grand Prix 'n Viriana Fly Cup 2000, ki zasluži oceno odlično. Tudi največji nergači bi tokrat zaman iskali kaj slabega. .Izvrstne predstave tekmovalcev, ki so s svojimi triki pokazali ve-1*0 znanja in po besedah glavne sodnice Aleše Andolšek po kvarteti ne zaostajajo za tujci, so navdušili številne gledalce ob skalanici. .po pravilih Mednarodne snowboard zveze (ISF) obstajajo štirje s'stemi tekmovanja. Glede na rang znanja tekmovalcev sodniki Po kvalifikacijah določijo sistem, ki se bo na tekmi uporabljal. V s°boto je bil prvič po vseh letih spremenjen način tekmovanja z namenom dobiti zmagovalca, ki obvlada več različnih trikov. Vsi fekrriovalci so po uradnem treningu izvedli dva skoka, od katerih Je ocena boljšega štela za uvrstitev med 14. Izmed teh seje po is-fern sistemu naprej uvrstilo 8 in nato le štrije tekmovalci, ki so ,rr»cli v finalu na voljo tri skoke za dva različna trika. Skoke so °cenjevali trije sodniki (Janželj, Tavčar, Lokar) pod budnim oče-s°m glavne sodnice Aleše Andolšek. Najboljši sobotni rezultat je s skokoma normal rodeo flip 540 ^opin in normal rodeo flip 720 dosegel mladinec Jernej Štefanec, j? Je tako zmagal pred zelo dobirm tekmovalcem Daretom Ver-f°vškom in tretjeuvrščenim Tadejem Valentanom. Tudi zmagoval-ka Viriane Fly Cup 2000 Špela Lokar je bila navdušena: "Skakalca mi je bila zelo všeč; bila je res profesionalno pripravljena." ^'ada Gorenjka je skakala zelo suvereno: "V to, kar skačem, sem prePričana, ne skačem pa več tako "hudo", kot sem včasih, ko Sern se dobor polomila. Zdaj bom najprej trenirala v celem sne-®*> da se res navadim, potem pa naprej." Naprej pa gre tudi serija tekmovanj Ballantine's Snovvboard ^rand Prix in Viriana Fly Cup 2000, ki bo Gorenjsko zamenjala *a Štajersko, saj bo že naslednji konec tedna prizorišče dveh tekmovanj v boardercrossu mariborsko Pohorje. • U. Hamberger Tomaž knafelj najboljši i ^ranj, 9. februarja - Svetovnega pokala deskarjev FIS v ve-eslalornu v avstrijskem Ischgu so se udeležili tudi naši reprezen-antJe in dosegli kar zadovoljive rezultate. Tomaž Knafelj je bil 17. £° Prvi vožnji šele 30., Dejan Košir je zasedel 24. po prvi vožnji 1je bil 20. Ostali tekmovalci se niso uvrstili v finale. Rezultati: 1. Mark Favvcett (Can), 17. Tomaž Knafelj (Slo), 24. ejan Košir (Slo). Kranj, 5. februarja - Združenje gorskih vodnikov Slovenije je v soboto pripravilo zbor v kranjski občinski stavbi, kjer se je zbralo 36 od 76 registriranih članov. Kot je v svojem poročilu ugotovil predsednik Marko Štremfelj, je za njimi uspešno leto na več področjih. Pravno podlago za njihovo delo sta omogočila sprejema zakona in pravilnika o gorskih vodnikih. Obširen je bil program izobraževanja; pripravništvo sta končala Janez Leveč in Janez Primožič. Člani so sodelovali v akcijah mednarodne zveze združenj gorskih vodnikov, korak naprej pa so storili tudi pri popularizaciji vodništva doma. Na zboru v Kranju so sprejeli statut združenja, etični kodeks vodnikov in pravilnik o priznanjih, potrdili so letošnji načrt dela in financiranja ter spregovorili o pripravah na volitve prihodnje leto. Med sobotnim srečanjem so podelili tudi diplome gorskim vodnikom, nedeljo pa so izkoristili za turni smuk. • S. Saje LOKOSTRELSTVO POMEMBNA ZMAGA PODRZAJA Kranj, 9. februarja - V italijanskem Cormonsu blizu Gorice je potekalo že 17-tič tradicionalno dvoransko lokostrelsko tekmovanje za pokal mesta Cormons. Tekmovanja se je zaradi bližajočega se državnega prvenstva Slovenije udeležilo tudi veliko slovenskih lokostrelcev in lokostrelk. Izpostaviti velja zmago Marjana Podržaja (LK Šenčur) in Irene Šantelj (LK Postojna) v instinktivnem slogu, ter Bernarde Zemljak LK Mozirje v compoundnem slogu. Od mladih slovenskih lokostrelcev so se na prva mesta uvrstili: Ivan Muznik, Ula Udovič, Denis Ceglar, Tea Močnik in Igor Sivec. Ivan Muznik je s 537 krogi ponovno izenačil državni rekord v kategoriji kadeU instinktivno. Ksenija Podržaj je bila druga, Staša Podgoršek (obe Šenčur) pa tretja. VATERPOLO USPEŠNI GOSTJE Kranj, 9. februarja - Enajst i krog si bomo zapomnili po tem, da so gostje osvojili vseh šest točk. Najtesneje je bilo v Trstu, a ne tako, kot to govori rezultat. Začelo se je v Trstu, kjer je Koper v "svojem" bazenu Bianchi gostil Tivoli - Olimpijo. Tivolčani so po polovici srečanja že vodili s 2:0. Nato pa se je začel boj na vsako žogo. Za srečanje v Kranju smo napovedali derbi z dna lestvice. Bilo pa je popolnoma drugače. Prve minute so kazale na to, da se vse do zadnjega ne bo vedelo, kdo bo zmagovalec. Moštvo Kokre brez Tomaža Mihelčiča pa je te dvome odstranil. Začeli so igrati disciplinirano in s hitrimi napadi, ter z natančnimi streli polniti mrežo tokratnih gostiteljev. V mariborskem Pristanu pa je vodilni na lestvici Triglav, že v prvi četrtini povedal, daje prišel na zmago, ter se v Kranj vrniti z dvema novima točkama. Končno se je po krizi ponovno odprlo Žigi Baldcrmanu, ki je s tremi zadetki, tako kot Primož Troppan bil najboljši strelec srečanja. Koper : Tivoli - Olimpija 3:4, Kamnik : Kokra 2:11, Probanka Leasing : Triglav 3:9. • J. M. KOŠARKA PRESENEČENJE LETNIK 64 Bled, 9. februarja - Ob dveh turnirjih v malem nogometu so marljivi organizatorji HTD Bled v nedeljo prvič pripravili tudi turnir v košarki v igri tri na tri na en koš. V dvorani OŠ Josipa Plemlja na Bledu seje zbralo 9 ekip, ki so odigrale kar 20 tekem. Presenetljivo dobro je šlo ekipi Letnik 64 (sicer res okrepljeni z nesojenim centrom KK Radovljica Mitjo Plecitvjem), ki so vse tekme do finala zmagali po ogorčenem boju. V finalni tekmi pa so nato visoko izgubili z ekipo Pizzeria Legenda. Za Legendo so igrali: Salihovič, Mitrič, Markovič in Kariž (vsi še pred leti igralci KK Radovljice), za Letnik 64: Golmajer, Kveder, Plecitv in spodaj podpisani. • G. Lavrenčak ŽGAJNAR NAJBOLJE ZADEVAL Radovljica, 9. februarja - DP Gorenjske regije je v dvorani SGŠ pripravilo turnir 3. kroga košarke na vozičkih. Največ uspeha so imeli domačini, ki so obakrat visoko zmagali (za 40 in 31 točk razlike). Najboljši strelec turnirja je bil Jože Žgajnar (DP Novo mesto), ki je dosegel kar 53 točk. Gorenjci so bili v ekipi Experta Bulls Kranj. Rezultati - Experta Bulls Kranj : DP Maribor II 73:33 (42:14); Experta: Trdina M. 22, Učakar 18, Robnik 15, Peternelj in Trdina J. 6, Zupančič 4, Globevnik 2; DP Novo mesto : DP Maribor II. 47:50 (21:20), Novo mesto: Žgajnar 32, Brčin 8, Ahlin 4, Gorenc in Barbo 2. Maribor II: Koren 19, Klep 11, Rec 8, Slaček 6, Šer-binek 4, Medved 2; Experta Bulls Kranj : Maribor REHA 62:31 (35:15), Maribor REHA : DP Novo mesto 75:32 (37:15). • G. Lavrenčak TEKMI LOČANK IN JESENIČANK Škofja Loka, 9. februarja - Danes se bo nadaljevalo tekmovanje v ženski slovenski košarkarski ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Odeja Marmor bo igrala danes ob 19. uri v športni dvorani Poden s Postojno. Jeseničanke pa bodo igrale danes ob 19.30 v telovadnici Prežihove osnovne šole z Domžalami. - • J.K. Poziv Športnega društva Jesenice PRINESITE POZABLJENE DRSALKE Jesenice, 9. februarja - Na Športno društvo Jesenice -strokovno službo, ki upravlja s športnimi objekti v občini Jesenice, se večkrat obračajo različne šole, ki bi rade izvedle športne dneve na jeseniški ledeni ploskvi. Večina šol i/ Primorske, Notranjske, Prekmurja in drugod bi z veseljem orga-nizlrala športni dan na Jesenicah, vendar bi morali imeti v dvorani možnost izposoje drsalk. Seveda se vedno zatakne pri denarju. Nakup novih drsalk je praktično neizvedljiv. Morda pa bi se ta problem dalo rešiti tudi s solidarnostjo občanov! Verjetno ima marsikdo drsalke, na katere je že pozabil. Spravljene v kleti, drvarnici, shrambi ne koristijo nikomur. Morda pa ste jih pripravljeni podariti Športnemu društvu Jesenice. Tam bodo poskrbeli, da bodo drsalke na voljo za izposojo. Potrebujemo različne velikosti drsalk - tako moških, kot ženskih. Če se odločite, da boste drsalke podarili, jih lahko prinesete vsak delovni dan od 7. do 15. ure, v sredah do 17. ure na upravo Športnega društva Jesenice, Ledarska 4. Za informacije lahko pokličete po tel. 863 364, Akeija zbiranja naj bi potekala do konca februarja. Vaše darilo bo omogočilo prijetno rekreacijo marsikomu. KEGLJANJE NA LEDU USPEH RATEŠKE EKIPE Rateče - Planica, 9. februarja - Dve slovenski ekipi kegljačev na ledu sta nastopili na velikem mednarodnem turnirju v Podkloštru na Koroškem. Med 30-timi ekipami iz Italije, Avstrije in Slovenije seje najbolje odrezala ekipa Rateče - Tromeja. Najprej je zmagala v svoji skupini, v finalu turnirja pa je zasedla 2. mesto. Nastopila je v postavi: Franc Vidovič, Marko Maričič, Jože Osvald in Klemen Podlipnik. Druga slovenska ekipa Blegoš Bled je v svoji skupini zasedla 9. mesto. • J. Rabič KEGLJAČI BELJAKA ZMAGALI Jesenice, 9. februarja - Na domačem ledu so člani Kluba za kegljanje na ledu Jesenice pod pokroviteljstvom ekipe Gradbinec organizirali mednarodni turnir. Nastopile so ekipe iz Avstrije in Slovenije, zmagala pa je ekipa ASCO iz Beljaka. Ekipa gostiteljev: Gradbinec je bila 2. (nastopila je v postavi: Borut Berčič, Stane Mlekuž, Milan Radanič in Brane Štefelin). Ekipa Rateče - Tromeja je zasedla 3., Javornik pa 5. mesto. • J. Rabič Politična kultura na starejši način Branko Grims, zunanji sodelavec Tašča na obisku: "Hči, si povedala možu, da bom prišla?" "Sem." "Je bil vesel?" "Seveda! Na ves glas je vzkliknil: Ob vseh nesrečah in težavah -samo nje bi se še manjkalo!" Predsednik SDS g. Janez Janša je ob mnogih priložnostih javnost (zaman?) opozarjal, da LDS ob ključnih zadevah govori z razcepljenim jezikom - z enim (neresnico) za javnost in z drugim (resnico) zase. Mnogim se je zdela ta trditev pretirana. Potem pa se je leto dni prepozno - vnela razprava o volilnih okrajih. Še nikoli doslej dvojna igra LDS oziroma razlika med njenimi besedami in dejanji ni bila tako očitna, kot je v tem trenutku. Primer je oblikovanje volilnih okrajev na Gorenjskem. Predlog SDS predvideva v zgornjem koncu tri volilne okraje: prvi bi obsegal območje občin Kranjska Gora, Bled in Bohinj; drugi območje občine Jesenice ter tretji območje občin Radovljica in Žirovnica. Predlog SDS predstavlja praktično idealno oblikovanje volilnih okrajev: v prvem okraju so združene občine, ki so med seboj tesno interesno povezane (turizem, podeželje, geografija, Triglavski narodni park; imajo že formalne povezave in jih nameravajo še krepiti...); v drugem je mesto Jesenice s svojimi posebnostmi (industrija, povsem drugačen razvoj od okoliških občin, drugačna socialna struktura...); v tretjem dve sorodni občini, ki ju združujejo tako geografske značilnosti kot interesne in druge povezave. Bistveno je, da ni nobene delitve občin - prav vsi okraji so oblikovani natančno po občinskih mejah! To je skladno z vsemi strokovnimi načeli, za katere se - očitno s figo v žepu - zavzema tudi LDS: volilni okraji naj bi, kjer je to le mogoče, potekali po občinskih mejah, zaokroževali naj bi predele s skupnimi značilnostmi in interesi: ni dopustno po nepotrebnem mešati med seboj mest in podeželja (sklenjenih blokovskih mestnih naselij na eni in primestja oziroma vasi na drugi strani) - prav to je v slovenskih razmerah tisto, čemur se v stroki reč "močerađanje". Toda LDS takšnim okrajem nasprotuje (!) in zagovarja razsekanje občine Jesenice v dva dela ter ločeno povezavo vsakega s podeželjem(l) v svoj volilni okraj, kar posledično pomeni nujno delitev še vsaj občine Radovljica, morda pa še katere druge (odvisno od oblike okrajev in izračuna). LDS torej v besedah nasprotuje nepotrebni delitvi občin, hkrati pa zahteva delitev dveh občin, ki po predlogu sploh SDS nista deljeni! LDS v besedah nasprotuje "močeradanju" s povezovanjem mesta in podeželja, hkrati pa dejansko (pol mesta Jesenice in Žirovnica...) zahteva prav to! Zakaj vendar? Obrazložitev LDS ne dopušča sence dvoma: LDS zahteva takšno oblikovanje volilnih okrajev zato, "ker bi sicer ga. Darja Lavtižar Bebler imela bistveno manjše možnosti za izvolitev"!!! (POP TV, nedelja, 6. 2.). Takšno "močeradasto" povezovanje mesta in vasi, za kar se očitno - ne v besedah, ampak dejansko - zavzema LDS, bi v slovenskih razmerah lahko res bistveno vplivalo na volilni izid in celo privedlo do zmage manjšine nad večino (kar bi si LDS očitno želela!), je pa strokovno povsem nesprejemljivo. Ali naj se sedaj zakoni pišejo na ime g. Darje Lavtižar Bebler in drugih poslancev LDS? Hadezejevski napuh LDS in njihova prozorna "stroka"... Liberalna demokracija v svojem hadezejevskem oklepaju oblasti za vsako ceno uporablja metode politične korupcije ("Puckov preskok" je temelj sedanje oblasti LDS!) in prevar, saj očitno hoče pod krinko "neodvisne stroke" vsiliti volilne okraje, napisane na kožo LDS. Z večkratnim kršenjem ustavnega reda ter človekovih pravi in očinto nesposobnostjo, da bi - kot vladna stranka! - pravočasno napisala svoj predlog volilnih okrajev, je LDS povzročila časovno stisko, s katero hoče izsiliti "bianco menico", da bi pripravljale volilne okraje "strokovne" službe, ki sodijo v sklop notranjega ministrstva, ki ga je LDS v preteklosti že večkrat zlorabila za politično obračunavanje, kar dokazuje afera Vič - Holmec, s katero se je želelo diskreditirati osamosvojitev Slovenije. LDS očitno hoče preko vladi (in torej LDS) podrejene "stroke" oblikovati volilne okraje "po svojo podobi" in si s ponovno volilno prevaro spet po hadezejevs-ko podaljševati oblast. Marsikdo bi ponovil klic iz zgornje anekdote... V obrazložitvi svojega (do volivcev goljufivega in napačno preplonka-nega) volilnega zakona LDS ponuja tudi možnost, da bi bil "formalni" predlagatelj Vrhovno sodišče, toda vsi zgoraj navedeni pomisleki se tu najmanj ponovijo. Zaradi minulih desetletij je politična orientiranost nekaterih sodnikov še preveč očitna. Sodbe, da JlJJ še tri mesece po (!) osamosvojitveni vojni "ni bila Sloveniji sovražna vojska", so le preveč zgovorne. LDS ima očitno figo v žepu in velike težave sama s seboj. Politična kultura na starejši način... Toda za demokracijo je nedopustno, da bi bila legitimna izpeljava volitev - torej po dvo-krožnem večinskem volilnem sistemu - talec prepirov znotraj ene (pa čeprav vladne) stranke. PREJELI SMO Politično nasilje brez primere Skupina desetih svetnikov Občinskega sveta Občine Škof j a Loka je v skladu s 25. členom Statuta občine Škofja Loka in 26. členom Poslovnika Občinskega sveta občine Škofja Loka z dopisom z dne 19. J. 2000 v/ožila zahtevek na Občinski svet za sklic njegove izredne seje. En dan pred tem smo predstavniki predlagateljev obrazložili predlagan dnevni red in razloge za sklic izredne seje Občinskega sveta. Svetniška skupina je namreč predlagala, da se vprašanje preimenovanja osnovne šole Petra Kavčiča da ponovno na dnevni red Občinskega sveta, ker je v legalnem in legitimnem pogledu odločitev Občinskega sveta, da po hitrem postopku spremeni ime šole pred enim letom bila sporna. V poslovniku Občinskega sveta ni nobenih podlag in kriterijev, ki bi omogočali spremembo odloka po hitrem postopku v primeru, ko gre za preimenovanje zavoda. V času, ko je Občinski svet s preglasovanjem pozicije po hitrem, postopku sprejel preimenovanje zavoda v osnovno šolo Ivana Dolenca, predlagatelj ni skladno z Zakonom o zavodih predložil pisnega soglasja vseh zakonitih dedičev, ker z le-tem takrat ni razpolagal. Tisto, kar pa še posebno buri duhove v javnosti, je še zmeraj to, daje družbeno nesprejemljivo in skrajno nedemokratično, da si nekdo lasti pravico, da gre v spremembo imena, še preden je o tem svojem predlogu pridobil mnenje organov šole (sveta šole in sveta staršev) in zaposlenih na šoli, saj bi ta mnenja morala biti na neki način vgrajena v končnem predlogu tistih politikov, ki so predlagali spremembo. V neki normalni demokraciji, kar očitno v Škofji Loki še nismo, se ne bi moglo zgoditi to, da se ob močno prevladujočem odklonilnem mnenju organov šole in kolektiva zavoda, gre v tako preimenovanje. Predlagatelji izredne seje Občinskega sveta smo menili, daje storjene napake pred enim letom možno popraviti s tem, da se postopek vrne na prvotno stanje. Zato smo predlagali spremembo odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Ivana Dolenca. Po tej spremembi bi se Zavodu vrnilo ime Petra Kavčiča, nakar bi se v naslednjih pol leta na demokratičen način izvedle vse potrebne dejav- nosti za spremembo imena zavoda. V primeru, da spremembo odloka občinski svet ne bi sprejel, smo nadalje svetnik^-predlagatelji izredne seje, predlagali sklep o razpisu referenduma. Z referendumom bi bila odvzeta pravica odločanja peščici ljudi (pomeni občinskem svetu) in dana možnost odločanja vsem tistim, ki jih ta sprememba najbolj zadeva. Skladno z akti Občine in Občinskega sveta oz. omenjeno pobudo skupine svetnikov je župan občine Škofja Loka, g. Igor Draksler sklical izredno sejo Občinskega sveta dne 3. 2. 2000. Sklic seje je vključeval predlagani točki dnevnega reda. Če smo pred sejo Občinskega sveta vsaj malo upali, da pozicija želi popravljati izpit iz demokracije, na katerem je padla pred enim letom, se je to naše upanje takoj na začetku izredne seje razblinilo. G. župan je namreč na samem začetku (skliceval se je na veljavne akte!) dal dnevni red izredne seje v razpravo. V razpravi, v kateri so seveda sodelovali samo svetniki pozicije, sta bila podana dva" predloga: 1. Prva točka izredne seje (sprememba odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Dolenca - hitri postopek, se umakne. 2. Dnevni red izredne seje se razširi z novo točko dnevnega reda: Akt o razpisu referenduma o imenu javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Dolenca (pisni material je predlagateljem izredne seje razdeljen na začetku seje). Predlagatelji izredne seje smo opozorili župana, da bodo v primeru, da se ta dva predloga s preglasovanjem pozicije sprejmeta, napravljeni dve proceduralni napaki. Naše opozorilo je naletelo na glulia ušesa, zato želimo obvestiti javnost, daje pozicija v Občinskme svetu občine Škofja Loka zopet padla na izpitu demokracije. To pot je ta padec veliko globlji, saj gre za politično nasilje brez primere. V vsaki demokratični družbi je manjšini dana možnost, da izrazi svoje mnenje. Škofjeloški oblastniki pa si demokracijo zamišljajo tako, da manjšina lahko predlaga sklic izredne seje in dnevni red le-te, ali se bo o predlaganih točkah dnevnega reda na izredni seji sploh lahko razpravljalo, pa v končni fazi odloči večina na strani pozicije. Ista ugotovitev velja tudi za vsiljeno razširitev dnevnega reda. Povsem razumljivo je, da predlagatelji izredne seje po izglasovanju in preglasovanju novega dnevnega reda nismo imeli kaj delati na seji, zato smo jo protestno zapustili. Pozicija je tako, kot ob predlogu spremembe imena osnovne šole Petra Kavčiča pred enim letom izglasovala svoj referendum, ker je očitno referendumsko vprašanje skupine svetnikov - pobudnikov izredne seje, bolj blizu tistim, ki jih ta sprememba zadeva, kar pa očitno poziciji ni v prid. Mag. Mirjani Jan - Blažič Svetnica Občinskega sveta Občine Škofja Loka Odprto pismo županu gospodu Mohorju Bogataju Leto dni vašega županovanja je naokoli. Moramo priznati, da smo pred letom dni, ko se je zaključil drugi krog županskih volitev v Kranju rekli: "Kranjčani so izbrali za župana človeka, ki jih je prepričal, da ima dober program in bo kranjske probleme tudi rešil." Mislili smo, da je vaša namera biti dober kranjski župan resnična. Vedeli smo, da niste Kranjčani in da ne poznate razmer v Kranju. S prikritim strahom smo prisluhnili stranki LDS, ki je v predvolilnem času, preko vaših ust obljubljala Kranj-čankam in Kranjčanom rešitev vseh problemov čez noč. Skoraj ste se nam zdeli čudežni človek za rešitev vseh problemov v Kranju. Po vaši izvolitvi smo si pač rekli: "Pustimo se presenetiti." Vendar do danes pozitivnih presenečenj še ni bilo. Počasi se nas loteva strah, da ste nam v predvolilnem času pripovedovali pravljice in ko ste ugotovili, da je župa-novanje bolj zapletena zadeva, vlečete na dan preizkušene recepte o strankarsih razprtijah v mestnem svetu v Kranju, ki vam onemogočajo delo. Listamo po Gorenjskem glasu in po Kranjčanki, kjer se pojavljate kot šarmanten župan. Kranjčani potrebujemo človeka, ki bo reševal probleme Kranja. Vaša izjava ob občinskem prazniku, ki je bila objavljena ob praznični številki Gorenjskega glasa, da ste se s problemi Kranja seznanili, ko ste postali župan in potem ugotovili, da bi Kranj za rešitev vseh problemov potreboval v letu 2000 tri (3) proračune, potrjuje tisto, česar smo se bali. V volilno borbo za župana ste vstopili brez programa. Še sedaj nam odmevajo vaši odgovori na vseh mogočih radijskih postajah, kjer ste voliv- ce potolažili z odrezavimi odgovori, da boste vse probleme uredili takoj, ko boste izvoljeni za župana Mestne občine Kranj. Eno leto po izvolitvi govorite, da prejšnja oblast ni pustila nobenih programov, kar bi seveda morali vedeti že v predvolilnem času, ne pa eno leto po izvolitvi. Ko ste kandidirali, ste vedeli, koliko denarja je v proračunu MOK, koliko zaposlenih je na občini in kakšno izobrazbo imajo le-ti. Sedaj pa pravite, da s tem kadrom ne morete izvajati nalog, ki so pred vami. Pred izvolitvijo ste govorili drugače, kot govorite danes. Ko delamo obračun vašega dela, moramo začeti tam, kjer ste naredili izvirni greh. Se spominjate, kako vehementno ste zagovarjali imenovanje komisij in odborov Sveta Mestne občine Kranj, kljub opozorilu, da je izvolitev v nasprotju s poslovnikom in statutom. Kot župan ste dopustili, da je vaša leva stran pometla z desno in takrat smo vedeli, da je "po G rosu", res prišel Gros, ki se piše Mohor Bogataj. Presenečni smo, kako nebogljeni ste na sejah Sveta Mestne občine Kranj, ko je potrebno dajati svetnikom odgovore na postavljena vprašanja. Poslovnik je. v tej zvezi jasen. Župan je dolžan na seji dati odgovor, ali pa ga pripraviti od prve naslednje seje. Vi pa zaradi nepoznavanja razmer skoraj na nobeni seji ne date odgovora, kar kaže na to, da morajo odgovore namesto vas pripraviti drugi. Resnično delujete kot župan, ki ne pozna razmer v Kranju. Tokrat javno vprašujemo, kdaj nam boste odgovorili, v katerem zakonu ste našli določilo in si vzeli pravico, da ste športne objekte, ki niso bili last občine, prenesli v njeno lastništvo? Še bolj pa bomo presenečeni, ko bomo v proračunu Mestne občine Kranj videli finančna sredstva, ki bodo namenjena za vzdrževanje teh objektov. Drugo javno vprašanje postavljamo. Kdaj in kje so bili objavljeni razpisi za opravljanje del, ki jih iz proračuna financira občina in morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS v skladu z zakonom? Z odgovorom, ki ste ga posredovali, nismo zadovoljni, ker se bojimo, da v odgovoru niso zajeta vsa dela. Naslednja. stvar, ki nas prepričuje, da se v Kranju ne bo nič spremenilo, je. osnutek proračuna za leto 2000. Tako "slabokrvnega" proračuna že nekaj let nismo imeli, čeprav ste še pred letom dni zatrjevali, da bodo z vašo izvolitvijo v Kranju narejene spremembe. Nadaljevanje na 29. strani 386 Lepo besedo si nekateri vtaknejo za ušesa Takrat, ko sem šla k Francetu in Pavli, sem se najprej ustavila pri Nejki. Njeno zgodbo ste na tem mestu nazadnje prebirali. Dva srečanja v istem popoldnevu, pa tako različna. Pri Nejki veliko veselja in optimizma, pri Francetu in Pavli, žalost, razočaranje in tudi jeza. Da sem tudi sama imela občutek, da se je vse zaklelo proti njima. Toda na prvi pogled, posebno še, ko sem njun dom opazovala od daleč, še z glavne ceste, se zdi, kot da jima ničesar ne manjka. Lepo urejena okolica, prijazen kuža, ki je že od daleč lajal nameč ampak se ga za spremembo nisem nič bala). Pavla me je pričakala v predpasniku in zdela se mi je prav taka kot včasih moja mama, ko je kaj pekla. Objela meje in ker tega nisem vajena, sem se za kakšen korak želela umakniti, toda trdno me je držala. In potem me je najprej "pockrljala " kot kakšnega otroka. Sploh se ne spomnim, kdaj rde je nazadnje kdo tako objel, sem ji čez čas lahko rekla. Potem pa večkrat pridi k nam, seje zasme-jala in me spustila v hišo, kjer je za mizo sedel njen mož in bral časopis ter pil čaj, ker se ga je prijema/a gripa. Kot dobra gospodinja, kjer je vse na svojem mestu, mi je najprej razkazala celo hišo. Pred več desetletji so podrli staro in zgradili novo. Več let so žive/i v kleti, le v dveh prostorih, USODE Piše Milena Miklavčič kar je bilo zelo težko, saj so bili vsi štirje otroci še majhni, dva sta celo hodila že v šolo in drug drugemu so hodili po glavi. "Toda denarja ni bilo, da bi se na hitro "zreglja-li" iz težav, "je dejala Pavla in mi potem pokazala še 25 let star pralni stroj, ki pa ji še zmeraj zelo dobro služi. Otroci soji pred dvema letoma kupili novega za rojstni dan, toda kar ne more. se posloviti od starega, ker ji še dober. Nikoli nisem mogla zavreči nobene stvari, če je le še bila kolikor toliko uporabna. Življenje me je naučilo "šparanja ". Ce tega ne bi znala, ne bi nikoli imeli takega doma, kot ga imamo in tudi otrok ne bi mogla študirati. Tudi hrane nismo metali strah. Bognedaj!" Edino razkošje sije privoščil France, saj je strasten ribič in kot mi je povedal, ribiške palice niso ravno poceni. Toda brez te skušnjave bi bilo njegovo življenje eno samo matranje in odpovedovanje. "Večkrat sem rekel ženi, naj si kaj najde, da bo zaposlila še svojo dušo, ne samo roke. Toda v tem, da kar naprej drgne po stanovanju in briše prah vidi nekakšen užitek, ki ga pa jaz ne morem razumeti,!" se je pošalil France, toda Pavla mu je tako povedala, daje on še "hujši", saj jo kar naokoli "terorizira", če ni dovolj pospravljeno. No in potem smo si nakopali na glavo še nas ga soseda, sta rekla v en glas. Ki nima pojma, kaj je njegovo in kaj naše. S svojim tovornjakom pripelje z vso brzino in potem mu je težko obvoziti vse parobke in lermane, zato pred svojo hišo zapelje kar malo "počez". Pa sam med ga je bil, ko ju je prišel prosit za sosedsko soglasje. Vsakič je s seboj prinesel pijačo, da so vse dogovore primerno zalili. France in Pavla sta bila prepričana, da tako širokogruden človek ne more biti slab. In sta podpisala. "Toda že takoj, ko so začeli delati temelje, sva videla, da sva se uštela. Svoje poti še ni imel narejene, zato je prosil naju, če lahko včasih (!) kakšno "malenkost" pripeljejo tudi čez naše dvorišče. Seveda sva rekla, da lahko, zakaj pa ne?! Niti na kraj pameti nama ni padlo, da bo naše dvorišče postalo "avtocesta". Ob večjih delih je mimo hiše hrumelo kot na vojaškem položaju in ni bilo misliti, da bi vnuke puščala pred hišo, da bi se sami igrali. Nekaj časa sva to prenašala, potem pa sva le stoi)ila do njega in ga prosila, naj si, za božjo voljo, že enkrat uredi svoj dovoz. Vse nama je obljubil in nazadnje je Franceta še zadržal ob polnem kozarcu, da seje vrnil domov majavih nog, se spotaknil na stopnicah in potem ni bil več kot tri mesece za nobeno rabo, ker sije nalomi/ rebra. Pa sem rekla Francetu, naj se mu izogiba, samo..., saj veš, kakšni so dedci. Popijejo par kozarčkov, pa se jim zdi, da je vse lepo in prav...!" Sosed Franceta ni prišel niti pogledat, ko je ležal in stokal v bolečinah. Pa je vedel, kaj se je zgodilo tisti večer. S Pavlo sta se nekajkrat srečala v trgovini in vsakič jo je bučno pozdravljal. "Nisem mogla kaj, da mu ne bi odzdravila. Kaj bi pa rekli ljudje, da bi se grdo držala?! Takoj bi potegnili z njim in bi me obsodili, da netim prepire, ker ne bi razumeli, kaj se dogaja. Jaz pa tudi nisem taka, da bi hodila od hiše do hiše in opravljala..." Malo pred zimo, ko je pritisnil prvi mraz, so se na dvorišču pokazali prvi rezultati voženj s tovornjaki. Kamnite plošče so se privzdignile in /)otreb-no je bilo dobro paziti, da se nisi spotaknil ob nje. "Ko sem zapeljala kolo iz drvarnice, sem se lahko nanj usedla šele na cesti," pove Pavla. "Pa še grdo je zgledalo. Vse življenje sva se matrala in si za vse, kar sva naredila, odtrgovala od ust. Potem pa pride en tujec in nama delo lastnih rok namenoma začne uničevati. Po pravici povem, da sem postajala vedno bolj živčna. Po vratu so se nii začeli delati "madeži" in zjutraj sem se prebujala z oteklimi vekami. Šla sem k zdravniku in po vseh pregledih, ki sem jih dala skozi, so ugotovili, da mi sicer nič ni, le z živci sem na tleh. Mož je bil bolj vzdržljiv. Ker je vsakič, ko je bilo kaj narobe, začel robantiti in preklinjati, jaz pa nisem taka-' Sprva sta mislila, da bo zalegla lepa beseda. Morda pa ob prvem posredovanju ni razumel, kaj bi rada, sta se pomenkovala tako med kosilom, večerjo, skratka, zmeraj, ko sta imela priložnost za to. Kajti prišla je pomlad in bati seje bilo, da se bo plaz tovornjakov čez njuno dvorišče spet vsul. "Odločila sva se, da mu piševa,"sta rekla. "Cez zimo ga ni bilo nič naokoli, "mešalca" niti pospravil ni! Pa sva se usedla in mu napisala, da gu lepo prosiva, da si prej, preden se loti dela, uredi pot." (Konec prihodnjič) PREJELI SMO Nadaljevanje z 28. strani Še posebno bode v oči, da se prihodki oblikujejo v višini skoraj pol milijarde tolarjev, s prodajo Občinskega premoženja. V osnutku proračuna kaj bistveno novega res ni najti. Jezerska cesta ob predlagani hitrosti vsaj še dve ali tri leta ne bo urejena. Kaj bo z Oldhamsko cesto, kije v katastrofalnem stanju? Kaj je z novo knjižnico? Veliko občanov nas sprašuje, kdaj se bodo rešili prometnega kaosa v mestu (tu mislimo na stari del Kranja in na primestna naselja (Planina)). To, kar se dogaja s parkiranjem v mestu, kaže na neobvladljivost položaja. Še nam odmevajo v ušesih vaše predvolilne obljube, da boste problem parkiranja rešili kot prvo nalogo. Razen tega, da ste odstranili zapornice na parkirišču pri Gimnaziji in pri dovozu na parkirišče pred občins- ko zgradbo, ni bilo na tem področju narejeno nič. Pričakovali smo, da boste vsaj ob občinskem prazniku v letu 1999 imeli govor, ki bo kazal na preobrat, predvsem na Kranjčanom prijaznejše bivanje v mestu. Vaš govor ob občinskem prazniku v dvorani Kina Center pa je bil v stilu sedemdesetih let. Gospod župan, ali ne veste, da je vpliv občine na gospodarstvo minimalen? Vi pa ste govorili, kako boste kot župan rešili vse gospodarske probleme. Kot župan skoraj nimate pristojnosti na gospodarskem področju, razen, da na Svetu predlagate sklep o zmanjšanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča za podjetja, podjetnike in obrtnike. Rezultati vašega enoletnega dela, gospod župan Mohor Bogataj, so sila pičli. Upamo, da bomo ob letu dni, ko se bo pisalo leto 2001, z vami bolj zadovoljni. Občinski odbor SKD MESTNA OBČINA KRANJ Slovenski trg 1 4000 Kranj OBJAVLJA SEZNAM UDELEŽENCEV RAZPISA, KI JIM BO DODELJENO SOCIALNO STANOVANJE Razpis je bil objavljen v 6. številki mesečnika Kranjčanka v juniju 1999 SAMSKI OBČANI 1. MU LE J CIRILA, Ul. 31 divizije 7, Kranj 315,70 2. POZNIČ ZORA, Kališka ul. 21, Kranj 273,60 3. ILOV PECO, Golnik 46, Golnik 260,00 4. KAVČIČ IGOR, Planina 4, Kranj 255,30 5. ČARMAN UROŠ, Krožna ul. 3, Kranj 245,70 6. MLADENOVIČ MILOSAVKA, Ul. Gor. Odreda 18, Kranj 235,20 DRUŽINE - 2 ČLANA 1. MLAKAR MILA, Koroška c. 49, Kranj 537,60 2. JOKIĆ NADA, Tavčarjeva ul. 29, Kranj 388,50 3. NOVIC GORDANA, Ul. Gorenjskega odreda 18, Kranj 384,80 DRUŽINE - 3 ČLANI 1. BEČAN LIONELA, Zoisova ul. 46, Kranj 520,20 2. ŠTUHEC NATAŠA, Ul. Rudija Papeža 32, Kranj 430,00 3. GAŠPER KATARINA, Ul. Lojzeta Hrovata 5, Kranj 412,80 4. ŠTIMAC MAJA, Mlakarjeva ul. 2, Kranj 384,80 5. MIŠANOVIĆ ŽEUKO, Kidričeva 57, Kranj 360,40 6. MILAKOVIĆ SUZANA, Zlato polje 3A, Kranj 359,70 7. MARJANOVIĆ MILIJA, Partizanska c. 29, Kranj 349,80 DRUŽINE - 4 ČLANI 1. ZELNIK METKA, Predoslje 162, Kranj 524,30 DRUŽINE - 5 ČLANOV 1. KELEMAN ŽIVKO, Tavčarjeva 29, Kranj 577,20 2. GASHI MUČEREM, Zlato polje 3F, Kranj 438,60 3. KAŠTRUN LIDIJA, Vrečkova ul. 4, Kranj 364,00 DRUŽINE - 7 ČLANOV 1. ABDIĆ LENARČIČ PLEMA, Savska loka 10, Kranj 301,60 Stanovanja se bodo dodeljevala postopoma po izdanih sklepih o dodelitvi socialnega stanovanja v najem. Če udeleženec razpisa ne soglaša z dodeljenim stanovanjem, se črta z liste in se ponudi naslednjemu z liste. Pravnomočna prednostna lista velja 6 mesecev od njene objave za stanovanja, ki bodo izpraznjena v tem času. Št.: 14 GJS-879/99 SS Datum: 4. 2. 2000 Mohor Bogataj, univ. dipl. org. ŽUPAN Vabilo na 10. Kronski večer Varnost kot kvaliteta bivanja v Škofji Loki v sredo, 9. februarja 2000, ob 20.00 v Gostilni Krona na Mestnem trgu. Občutek varnosti je eden od dejavnikov, ki naredijo neko bivalno ali delovno okolje privlačno. Varnost celo lahko opredelimo kot eno ključnih dimenzij pri ugotavljanju kvalitete bivanja. Nikoli ni dokončno dosežena, za varnost si je potrebno nenehno prizadevati. Formalne institucije in mehanizmi varovanja, kot so na primer rajonski policaji, agencije za varovanje, varnostno-alarmne naprave, sodobne urbanistične rešitve in podobno, niso dovolj, če ob'njih ne razvijamo tudi samovarovalne zavesti prebivalcev. Seveda pri tem ne mislimo na nekakšne volunterske lokalne "milice", ampak preprosto na dejstvo, da nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v našem okolju. Če zahtevamo varnost zase in k njej tudi sami prispevamo, jo pomagamo ustvarjati tudi za druge, torej za vse nas. Škofja Loka, podobno kot druga slovenska mesta, doživlja z urbanizacijo bivanja in z zmanjševanjem socialne varnosti v času gospodarsko politične tranzicije tudi povečevanje družbenih patologij, o katerih lahko beremo in poslušamo v črnih kronikah naših medijev. Vse več je tako imenovanega drobnega kriminala, mladinskega vandalizma, prepirov in pretepov, pa tudi "poslovnih" potez majhnih in velikih prevarantov, ki obljubljajo hiter zaslužek ob "minimalnih investicijah". S tem pa se naštevanje ne konča. Vse to so razlogi, da smo za temo 10. Kronskega večera, lahko bi rekli kar jubilejnega, izbrali varnost. Povabili smo strokovnjake s tega področja; skupaj z vami bi radi ugotovili, kje dejansko stno na področju varnosti in kaj lahko storimo, vsi skupaj in vsak zase, da bo naše mesto postalo bolj varno in s tem tudi bolj prijetno. Vabimo vas, da se udeležite tokratne debate in s tem prispevate k dvigu kvalitete bivanja v našern mestu. Vidimo se torej v sredo v Kroni! Več o Kronskih večerih najdete na inter-netu na naslovu www.lokomotiva.com/kro-nskiveceri. SREDNJA SOLA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Maribor Vrbanska 30, tel.: (062) 2295722 ali 218-938 Na naši šoli, kot edini v Sloveniji izobražujemo med drugim za poklica KMETIJSKI MEHANIK in TEHNIK KMETIJSKE MEHANIZACIJE. V ta izobraževalna programa se vpisujejo osmošolci iz celotne Slovenije, Glavno delovno področje kmetijskega mehanika po 3-let-nem rednem izobraževanju je vzdrževanje, tehnična oskrba in popravilo kmetijske mehanizacije. V industriji kmetijskih strojev ali večjih servisih kmetijske mehanizacije se specializira za montažo, vzdrževanje (servisiranje) kmetijskih strojev, priključkov in naprav. Kmetijski mehanik si lahko pridobi - v času šolanja še poklic poklicnega voznika ali trgovca, lahko pa nadaljuje izobraževanje v programu kmetijsko podjetniške dejavnosti (3+2j, Tehnik kmetijske mehanizacije je štiriletni tehnični program, podoben programu kmetijskega mehanika, vendar z večjim obsegom splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih znanj. Opravlja operativna in organizacijska dela pri vzdrževanju in popravilih kmetijske mehanizacije, tehničnih pregledih kmetijskih strojev in vozil, načrtovanju tehnične oskrbe in vzdrževanju kmetijske mehanizacije. Tehnik kmetijske mehanizacije lahko tudi nadaljuje visokošolski strokovni študij. Oba izobraževalna programa sta za mlade zelo zanimiva. Raznovrstna kmetijska mehanizacija tako rekoč "kliče" po vzdrževanju in servisiranju. Še zanimivost, po študiji izvedeni v okviru FAO, kmetijskih mehanikov in tehnikov kmetijske mehanizacije ni na Zavodu za zaposlovanje! Veseli bomo, če starši pripeljete svoje mlade nadebudneže na informativni dan, prejeli boste podrobnejše informacije o obeh izobraževalnih programih! Piše: Miha Naglic Lojze Zupane, učitelj in pripovednik "V starih časih ni bilo v Škofji Loki niti enega mostu. Grajski brodarji so prevažali čez Selščico ljudi in tovore. Zbrano brodari no je loški glavar pobiral vse dotlej, dokler se ni v njegovi nenasitni malhi nabralo toliko denarja, da bi bil z njim lahko zgradi/ zidan most. Mogočnjaku, ki je bil zdrgnjenec, da malo mu podobnih, pa je bilo žal denarja, zato je svojim hlapcem in valplom ukazal, naj most čez Selščico zgrade tlačani. Rečeno - storjeno! Vsi tlačani škofjeloškega gospostva so morali na tlako. Delali so dolgih sedem let, dokler ni bil most čez Selščico zgrajen. Vse so naredili, le na ograjo so pozabili. Lakomnost pa je glavarja tako zaslepila, da tudi odslej ni pustil čez most nikogar, ki ni hotel plačati mostnine ... Kmalu zatem je Škof jo Loko obiskal freisinški škof. Na konju jahancu je nekega dne odpeketal gradu, da bi obiskal graščaka na sosednjem Starem gradu. A komaj je pridirjal skozi Selška vrata, ga je sredi mostu zaustavil mosttiinar. ki "i poznal izjeme, in zaklical: 'Milostni gospod in knez, ne pustim vas čez. Četudi ste graščak, °dštejte srebrnjak, ali pa vam ježo čez most pre-Poventf Takšnih šal gospodar loškega gradu ni Poznal. 'Mostnina je za tlačane. a ne zame, ki s?m knez! Izgini mi s poti, da me ne pograbi bes in da te ne kaznujem, tlačanski pes!' To je Po ljudje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon zakričal s takšnim gromkim glasom, da se je konj pod njim splašil in poskočil ter se z mostu prevalil v naraslo reko. Tamkaj se je jahanec ubil, jezdec pa utonil... Kamniti most pa stoji še dandanašnji. Zdaj ima tudi ograjo, da se radovedni Ločani vesijo čeznjo in buljijo v deročo reko." To je odlomek iz pripovedke Kamniti most, prve iz knjige z enakim naslovom, izdane 1964 in 1973, od takrat pa nič več, tako da so izvodi v loških knjižnicah že povsem z matroni. Pripovedke je zbral in jih mojstrsko popisal Lojze Zupane. To o kamnitem mostu mu je povedala Ločanka Desana Savni k. Dr. Pavle Blazni k pa je v spremni besedi opozoril, da ima stara ljudska pripoved tudi svoje zgodovinsko jedro. Kamniti most čez Selščico, zdaj imenovan Kapucinski most, je dal zgraditi freisinški škof Leopold, ki je pastirovoj v letih 1378-81. Usoda je hotela, da se je nato prav na tem mostu smrtno ponesrečil, ko je prišel v Loko na obisk. Na nezavarovanem mostu se mu je namreč dejansko splašil konj in ga vrgel v reko. Pokopa/i so ga v bližnji nunski cerkvi. Res je tudi, da so most zgradili Gvido Birolla, Kamniti most h>ški tlačani in da so na njem pobirali mostnino. Nekateri od podložnikov (ne vsi) so svojo tlako opravljali tako, da so na novo postavljali in popravljali vse javne zgradbe v mestu. LOJZE ZUPANC se je rodil 21. septembra 1906 v Ljubljani, umrl je 2. junija 1973 v Škofji Loki. Po poklicu je bil učitelj, največ v Beli krajini, pozneje v Gornjem Gradu, od 1958 v $kofji Loki. Njegov opus obsega dva ducata knjig, enega v pripovedni prozi, drugi vsebuje pravljice in pripovedke; k temu dodajmo še dve uprizorjeni gledališki besedili. Njegovo življenje in delo je v svoji diplomski nalogi Pomen škofjeloškega obdobja v ustvarjanju Lojzeta Zupanca (1986) povzela in ocenila Tatjana Košak. "Pri vrednotenju Lojzeta Zupanca sem v zadregi, ali naj ga ocenjujem kot literata ali kot folklorista. Kot pisatelj je brez dvoma precej skromen. Njegova ustvarjalna fantazija in sposobnost oblikovanja samostojnih literarnih tvorb, obsežnejših epskih tekstov (povest, roman) je skromna. Zato je njegovo pripovedništvo močnejše, nabral si je motivov in se izuril v izražanju. Pri tem je segel na področje fokloristike, ki ne potrebuje pisatelja, ampak strokovno izobraženega zapisovalca in razlagalca izročila ..." Božidar Borko pa mu je v Naših razgledih In memoriam zapisal: "V anale slovenske književnosti se je Lojze Zupane zapisal kot eden zadnjih pripovednih oblikovalcev, ki je še znal in hotel prisluhniti bogati domišljiji ljudskega izročila, njegovi življenjski pristnosti in metaforiki." KRONIKA ureja: Helena Jelovean Je še koga oškodoval? Škofja Loka - Konec januarja je preiskovalni sodnik za 32-Ietne-ga T. V. iz Cerkelj odredil pripor. T. V. je osumljen storitve več kaznivih dejanj goljufije, poslovne goljufije in ponarejanja listin. Škofjeloški policisti in kriminalisti ga JHB«HfcL sumijo, daje leta 1997 posloval preko pod-■ jetij v Ljubljani in Železnikih. Zaradi 1|L^ , W nastalih dolgov je kupil komanditno družbo, preko katere je nato oškodoval več podjetij in samostojnih podjetnikov. Pri njih naj bi naročal razne storitve in blago, vendar ni ničesar plačal. Lani je začel poslovati še preko neobstoječega podjetja, objavil oglas, da uvaža stroje, nato pa naj bi od potencialnih kupcev pobiral kupnino, strojev pa nikoli dostavil. Policija poziva podjetja in samostojne podjetnike, ki jih je osumljeni T. V. morebiti oškodoval, pa tega še niso prijavili, naj to storijo sedaj. • S. Š. GORSKE NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Gamsi sprožili plaz skai Bohinjska Bela - Minulo nedeljo popoldne se je pri hoji po strmem poledenelem gozdnatem pobočju na poti proti Babjem zobu iz smeri vasi Kupljenik pri Bohinjski Beli hudo poškodoval 27-Ietni R. Z. z Jesenic. Gorski reševalci iz GRS Radovljica so ga na nosilih prinesli do Kupljenika, nato pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. Poškodovani planinec se je na Babji zob podal v skupini planincem. Med potjo je nekoliko višje v skalnatem pobočju gore nekaj gamsov prečkalo greben. Pri tem seje odkrušilo kamenje in skale, od katerih je ena v levo nogo zadela tudi Jeseničana. • S. Š. Planinki spodrsnilo Bohinj - V nedeljo dopoldne se je na planini Višelnik hudo poškodovala 43-letna M. P. iz Svetega Duha, ki je z možem hodila po pobočju. Ko sta prišla do ledenega in spolzkega terena, je planinki spodrsnilo, da je padla po tleh. Kljub moževi pomoči poti ni mogla nadaljevati, zato so na pomoč prileteli s helikopterjem Letalske policijske enote Brnik in jo spravili v jeseniško bolnišnico. • S. Š. Omahnil na poti proti Jakobu Sveti Jakob - Policijski helikopter so uporabili tudi v reševalni akciji minuli četrtek popoldne, ko je 39-letni S. F. iz Kranja omahnil na poti proti Svetem Jakobu. Še pred prispetjem helikopterja je Kranjčana v Zdravstveni dom Kranj odpeljal njegov prijatelj, ki je bil z njim. Tam so mu oskrbeli rane, nato pa ga zaradi suma epjleptičnega napada poslali v ljubljanski Klinični center. • S. Š. Pri padcu zlomila roko Planica - V soboto popoldne si je pri hoji na poti iz Tamarja v Planico 68-letna J. L. z Jesenic zlomila roko. Planinka je padla na poledenelem delu. V dolino seje spustila s pomočjo reševalcev GRS Rateče. • S. Š. Nepotrebno iskanje pogrešanega Železniki - Za pogrešanim 27-Ietnim Janezom Benedikom iz Železnikov (pogrešan od 31. januarja) je bila minuli petek, 4., februarja, organizirana obširna iskalna akcija, v kateri je sodelovalo kar 78 oseb in 12 reševalnih psov. Policisti, gasilci, gorski reševalci, vodniki psov, lovci in prostovoljci so v petih urah pregledali naselje Studeno z vsemi gospodarskimi poslopji in drugimi nenaseljenimi objekti, leva pobočja nad regionalno cesto do vasi Kališe in pobočja nad desnim bregom selške Sore. Pregledali so tudi poslopja v podjetju, kjer je zaposlen. Kasneje so v iskanje vključili šc helikopter Letalske policijske enote Brnik, s katerim so še enkrat preleteli celotno opisano območje. Pogrešanega niso našli. Dva dni kasneje, 6. februarja, pa seje mladi mož sam vrnil domov, kar so ob 23. uri ta dan njegovi starši sporočili tudi na Policijsko postajo Školja Loka. Kje se je zadrževal šest dni. nismo izvedeli, verjetno pa je to policijo in ostale le zanimalo, saj stroški iskalne akcije niso majhni. • S. Š. SMUČARSKE NEZGODE Zaletel se je v drevo Kranjska Gora - V petek popoldne se je v Kranjski Gori hudo poškodoval 59-letni Jože Ž. z Vrhnike, ki je smučal izven urejenega smučišča Podkoren I. Vrhničan je zavil s smučišča na neurejen del smučišča, ki se nadaljuje skozi gozd in ni v sklopu smučišča. Na strmem, delno zasneženem pobočju je po tridesetih metrih smučanja izgubil ravnotežje in trčil v drevo. Pri tem je izgubil zavest. Hudo poškodovanega so ga najprej odpeljali v jeseniško bolnišnico, kasneje pa s helikopterjem v Klinični center v Ljubljani. • S. Š. Z motornimi sanmi v smreki Pokljuka - V soboto ob 23.15 uri sta se pri vožnji z motornimi sanmi po smučišču ob Šport hotelu na Pokljuki hudo poškodovala 23-letni I. T. in 37-letni V. K., oba z Bleda. Do nesreče je prišlo, ko sta z veliko hitrostjo zapeljala proti vrhu smučišča. Tedaj je voznik izgubil oblast nad sanmi, zapeljal preko roba smučišča in trčil v smreki. Odpeljali soju v jeseniško bolnišnico. • S. Š. Nepremišljenost botrovala smrti dveh mladih Cerkljanov Strela sredi Cerkelj vzela življenji V petek dvajset minut pred polnočjo je 26-letni Aleš Pavlic po nesrečnem spletu okoliščin v glavo ustrelil 23-letnega Matijo Grmeka, nato pa si je pretresen nad spoznanjem, kaj se je zgodilo, vzel življenje še sam. Cerklje, 9. februarja - Smrti mladih fantov, ki sta minuli petek ponoči v prostorih Motokluba Kevder na Krvavški cesti 16 tragično preminula za posledicami strelnih ran v glavi, sta Cerklje znova zavili v črno. Po uradnem policijskem poročilu je 26-letni Aleš Pavlic ob 23.40 uri za točilnim pultom klubskega gostinskega lokala s pištolo, kalibra 9 mm, v glavo ustrelil svojega 23-letnega prijatelja Matijo Grmeka iz Cerkelj. Nekaj trenutkov kasneje se je Pavlic še sam ustrelil v glavo. Zaradi strelnih ran sta oba podlegla poškodbam, je bilo še zapisano v sporočilu za javnost Operativnega komunikacijskega centra Policijske uprave Kranj. Preiskavo sta opravila dežurni preiskovalni sodnik Igor Mokorel in dežurni državni tožilec Igor Mirt Kavšek. Suhoparno sporočilo ne odkriva ozadja tragedije, ki je vzela mladi življenji. Nekoliko jo razjasnuje neimenovani 20-let-ni očividec, ki je ob kritičnem trenutku stal v bližini pokojnih, ki ju je tudi dobro poznal: "Aleš in Matija sta bila dobra prijatelja. Pogosto smo se družili v Kevdru, tako tudi petkovega večera, ko sta prišla sem iz lokala v centru Cerkelj. Ob točilni mizi sta se šalila, koje Pavlic dejal Matiji, naj pokaže pištolo. Res jo je položil na pult. Pavlic jo je iz čiste "zajebancije" vzel v roke, jo napel, ne da bi vedel, daje s tem spravil naboj v cev." Prijatelja naj bi se besedno zbadala, do kod si kdo upa. "Pavlic je pištolo nameril proti Matiji in sprožil. Matijo je krogla zadela v glavo in ga podrla na tla," se še ves pretresen spominja očividec. Po strelu so sin lastnika lokala in ostali gostje, ki so kartali v bližini, stekli iz lokala. Tudi pričo je Pavlic, medicinski tehnik po poklicu, ki je kmalu doumel, kaj je storil, spodil. Ko je zakorakal po stopnicah, je iz notranjosti znova Strela sta minuli petek ponoči usodno odjeknila le lučaj od sedeža občinske uprave in policijske pisarne. Mrliški avto Pogrebne službe Komunale Kranj je pred nekdanjo gostilno Pr' Grašč stal do 4. ure zjutraj, da se je končala preiskava. počilo. Tokrat je šokirani Pavlic sodil sebi. S strelom v glavo. Policija, ki je kmalu zavarovala prizorišče tragedije, z iskanjem treh prič ni imela večjih težav in jih je do 1.40 ure že pripeljala na prizorišče strelov, kjer so morali obnoviti, kar so videli in slišali. Fant in punci, vsi pretreseni. Kakor ostali, ki smo v hladni noči čakali na izid preiskave. Med njimi je bil tudi župan Cerkelj Franc Čebulj, ki se je tedaj vračal domov: "Zadnje čase smo opazili povečan obisk lokala v nekdanji gostilni Pr' Grašču, na kar smo opozorili tudi kranjsko policijo." Ta naj bi jim odgovorila, da gre za zasebni klub, zato policija nima pravice posega, vendar pa policija po drugi strani vsaj ve, kje se zbira del cerkeljske mladine. V ponedeljek na redni novinarski konferenci Policijske uprave Kranj glasnik Aleksander Koporec ni razpolagal s podatkom, zakaj je imel ustreljeni Matija Grmek pri sebi nabito pištolo, rezultati analize krvi zaradi morebitne prisotnosti alkohola pa tudi še niso znani. "Le kaj naj sedaj povemo staršem ustreljenih? To je najtežje - obvestiti bližnje, posebej ob taki tragediji," je dejal mož iz kranjske policije. Zavedal se je, da je družina Pavlic jeseni leta 1998 že izgubila mlajšega sina, tedaj 21-letnega Marka, ki se je na sposojenem motorju smrtno ponesrečil v Kokri. Kakor tudi njegov vrstnik Damir Kern, ki se je julija 1998 z motorjem tragično zaletel v železni drog. Ob zadnjem dogodku so se občani začeli spraševati, ali je nekaj ur na teden odprta policijska pisarna, ki stoji le lučaj od prizorišča umora in samomora, dovolj za Cerklje. Za kraj, ki je pozimi vsakodnevno natrpan s pločevino in ki je toliko oddaljen od Kranja, da vanj policijska patrulja prered-ko zaide. • S. Šubic Kranjsko okrožno sodišče je 45-letnega Andreja Fojkarja spoznalo krivega umora Štiri leta in pol zapora za umor Obdolženi je po storjenem umoru zaradi močnega čustvenega dojemanja postal amnestičen - Poleg zaporne kazni bo moral tudi na zdravljenje alkoholiziranosti - Zagovornica se bo pritožila, tožilec bo o tem razmislil Kranj, 9. februarja - Na štiri leta in pol zapora je Okrožno sodišče v Kranju minuli ponedeljek obsodilo 45-letnega Andreja Fojkarja iz Škofje Loke, ki je 9. decembra lani v naselju Kamnitnik z dvema vbodoma z nožem umoril 43-letnega Vinka Ruparja iz Škofje Loke. Senat je obdolžencu podaljšal pripor in mu odredil strokovno zdravljenje alkoholizma, na katerega bo moral hoditi v zavodu za prestajanje zaporne kazni. Sodnih stroškov je oproščen. Sodba ni pravnomočna. "Sodišče namreč meni, da zaradi obdolženčeve vdanosti alkoholu obstaja nevarnost, da ponovi kazniva dejanja, zato je zdravljenje koristno tako zanj kot za samo družbo. Od obdolženca pa je odvisno, ali bo zdravljenje uspešno, in si na ta način ustvari pogoje za kakovostnejše življenje po prestani kazni," je razložila predsednica senata Dragica Kuhar. Sodni senat je Andreja Fojkarja spoznal krivega storitve kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena v zvezi z 2. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika, po katerem je zagrožena kazen najmanj pet let zapora. Nekoliko nižja kazen od predpisane je bila obdolžencu dosojena, ker je bil ob storitvi umora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je imel v krvi od 1,5 do 1,8 promila alkohola, poleg tega pa je sodišče upoštevalo tudi duševno manjraz-vitost obdolženca, njegov občutek ogroženosti, predhodne krivice in njegovo osebnostno strukturo. Kritičnega večera je Vinko Rupar umrl na kraju dejanja zaradi izkrvavitve iz dveh vbodnih ran v predelu srca, ki mu jih je obdolženi zadal s kuhinjskim nožem z rezilom, dolgim 11,5 centimetra. Kaj natančno se je dogajalo tisto popoldne pred dvema mesecema v stanovanjski hiši v Kamnitni-ku, se na enodnevni glavni obravnavi ni dalo izvedeti. Obdolženi je zaradi močnega čustvenega dojemanja tragičnega dejanja postal amnestičen, kar je potrdil tudi psiholog, zato se dogodka spominja le po drobcih. Njegov brat Janez, ki je pričal v ponedeljek, vsega ni videl, njegova sestra Marija Jereb, katere izvenzakonski partner je bil umorjeni, ki je bila priča dogodku, pa je izkoristila možnost pravne dobrine in ni pričala. Obdolženi Andrej Fojkar se vrača v pripor. Obdolženi ni tajil, daje zabodel pokojnega, se pa ne spomni natančno, kdaj ga je zabodel: "Ko je stopil proti meni, sem zamahnil." Povedal je tudi, da mu je pokojni že večkrat grozil, da ga bo pretepel, a je vedno zbežal na dvorišče in nato grozil, da bo poklical policijo. V zadnje ni bilo tako. Po mnenju medicinskega izvedenca - psihologa zaradi alkohola, saj se obdolženi pod njegovim vplivom agresivno odziva v podrejenem položaju, medtem ko se tre- zen umakne. "Obdolženi ima infantilen odnos do življenja, slabo prenaša slabo življenjsko uspešnost in ukaze oziroma fizično in psihično podrejenost," je v svojem mnenju zapisal psiholog. Obdolženi in njegova zagovornica po uradni dolžnosti Mojca Košir pa sta sodni senat prepričevala, daje šlo za silobran, saj je pokojni grozil s pretepanjem, občutek ogroženosti pa se je obdolženemu še povečal, ker ni mogel uiti. Zato je zagovornica predlagala, naj senat Andreja Fojkarja obsodi za milejšo obliko umora po 3. odstavku 127. člena KZ, po katerem storilcu grozi zaporna kazen od šestih mesecev do pet let. Okrožni državni tožilec Samo Mirt Kavšek jc v zaključnem govoru poudaril, da je bil občutek ogroženosti povsem subjektivne narave, saj pokojni Rupar obdolženemu ni dal povoda za tako ravnanje, katerega posledic se ne da popraviti, obdolženi pa je vedel, da je storjeno dejanje prepovedano. "Obdolženi je dvakrat zabodel pokojnega v predel srca, za kar je vedel, da je življenjsko nevarno. Zato lahko sklepamo, da gre za naklepno dejanje," je dejal tožilec. Prav zato po njegovem mnenju senat ne sme upoštevati posebnih olajševalnih okoliščin. Sodni senat je sledil tožilstvu in Andreja Fojkarja obsodil na štiri leta in pol zaporne kazni. "Vzeti nekomu življenje je dejanje s takimi posledicami, ki se jih ne da popraviti. Vsakemu, ki poseže v življenja drugega, naj bo jasno, da bo strogo obravnavan, okoliščine pa niso bistvenega pomena," je po določitvi kazni obdolženemu p°~ vedala sodnica Dragica Kuhar. Sodba še ni pravnomočna, zagovornica Mojca Kosir pa je že napovedala pritožbo, medtem k° bo tožilec Samo Mirt Kavšek o njej še razmislil. • S. Šubic, foto: T. Doki ............................................................................-...........•.......---------........—...........—.............—...........■—— HALO, GLASOV KAŽIPOT HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 14. februarja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 14. februarja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 8. mareca, ob 17.30 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 21. februarja ob 9.00 in 17.00 j KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS : Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-K87 \ HOKO - kombi prevozi i Tel.: 563-876, 557-757 POKRITI OLIMPIJSKI \BAZEN KRANJ |mhmmmmbmmhhhmimmmmi BORZA ZNANJA ± Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: |- na telefonski številki (061) 12 66 197 - osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL prof. META KONSTANTIN, s.p. IŠKOEJA LOKA, Podlubnik 253 SMUČIŠČE STRAŽA I Tel.: 766-040 TOP, regionalni izobraževalni center, d.o.o. 1 ZASEBNA STROKOVNA ŠOLA I Sercerjeva 22, 4240 Radovljica ZASEBNA ORDINACIJA $ ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO l Alojzija AN DE RLE, dr. med. Trgovina n. 9 I v Zadružnem domu I na Primskovem METEOR, d.o.o. § Stara c. 1, Cerklje j Tel.: 426-210, 041/660-658 STUDIO TANGO I Tel.-. 324-677, 041/820-485 Trst 8.2., Lenti 12 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 23. ure, sobota od 11. do 22. ure, nedelja od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT; temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 V Bor/i znanja pomagamo tistim, ki znanja in informacijo iščejo ali ponujajo V naši bazi podatkov je že več kot 5500 različnih učnih ponudb in povpraševanj. Tako vas lahko na primer seznanimo s prijaznimi ljudmi, ki vas bodo naučili: - govoriti po portugalsko; - izdelovati vitraže; - pisati in pripovedovati pravljice; - ali uporabljati zahtevnejše računalniške programe Borza znanja Ljubljana; KOŽ, enota delavska knjižnica Tivolska c. 30, p.p. 370; e-mail: ljubljana@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik med 8 In 15 uro. ob sredah do 17. ure , tel.: 061 12 66 197 KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: sobota od 16.30 do 18. ure, nedelja od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure Trst 2.3., Lenti 18.3. TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, tel.: 064/621-998 Ski bus - linija obratuje vsak dan do 18. 3. 2000 (smer: Bled - Vogel). Žičnice obratujejeo vsak dan. Dnevna smuka od 9 - 16 ure, nočna smuka od 17-20.30 ure Kobla FRIZERSKI SALON CILKA SATLER TRGOVINSKI POSLOVODJA pogoji za vpis: končana trgovska šola in delovne izkušnje Prijave in informacije: 064/714-403, 041/667-990 SPREMEMBA ORDINACIJSKEGA ČASA velja od 31. januarja 2000 ponedeljek: 13. - 19. ure, torek: 7. - 12. ure, sreda: 7. - 12. ure, \ četrtek: 7.-12. ure, petek: 7. -12. ure Kopališka 7, 4240 RADOVIJICA, Tel.: 064/714 950 - Super akcija po super nizkih cenah. - Vrhunske prehodne jakne iz mikrovlakna samo 9.999 SIT - Samo 6.999 sit za otroke - Velika izbira tudi za najmočnejše postave - NE ZAMUDITE! Lenti 26.2., Italija 2.3.; sprejemamo prijave za Formulo 1 - Imola; organiziramo 3-dnevni izlet v Budimpešto 28. do 30. 4. Vpisi v tečaje v domu Gasilskega društva Britof: tor., čet., pet. od 12. do 16. ure, sreda od 18. do 20. ure. Vpisujemo že tudi za; marec. Vljudno vabljeni v novi ženski frizerski salon na Oldhamski 14 pri Vodovodnem stolpu. 10 frizur - 11 vodna brezplačno. Podarimo vam 30 % promocijski popust. Možnost odloženega plačila s čeki. Po vaši želji najava po tel.: 222-636 in 041/836-909. GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Praznične prireditve + Prireditev v Radovljici Radovljica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica je organizator Prireditve v počastitev Slovenskega kulturnega praznika, ki bo v petek, 11. februarja, ob 17. uri v Domu dr. Janka Be-nedika v Radovljici. Izvedbo kulturnega Programa je prevzel Ženski pevski zbor B'ed, poleg pevk bodo nastopili tudi Ucenci glasbene šole pod vodstvom dirigentke gospe Beti Demšar - Zupan. Kot 9ost se bo predstavil ing. Janez Petkoš z ibor°m svojih pesmi in s Prešernovimi °neti nesreče. Kulturna prireditev je nagnjena varovancem Doma dr. Janka 0enedika Radovljica. J-iterarno-glasbeni večer lubljana - Mohorjeva družba Celovec slovenskem kulturnem prazniku vabi v t(p. 11. februarja, ob 19. uri v hotel er trotel Ljubljana, Miklošičeva 9, na lit-arno-giasbeni večer. Večer bosta po-H strila dr. Teodor Domej, ki bo predaval temo Prešeren v Celovcu in na Duna- ju, ter pevski kvartet A capella iz Dobrle vasi. Večer boste lahko nadaljevali s kramljanjem ob prigrizku in kozarčku. Proslava va Dovjem Mojstrana - Društvo upokojencev Dovje Mojstrana vabi vse člane in članice društva na proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Proslava bo danes, v sredo, ob 16. uri v prostorih kluba. Kulturni program so pripravili: pevke, recitatorji in glasbeniki. Recital Prešernove poezije Kranj - Kulturno umetniško društvo Dijaškega in študentskega doma Kranj prireja v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes, v sredo, 9. februarja, ob 20. uri v dvorani doma Recital Prešernove poezije in pesmi dijakov, ki bivajo v domu. Z diapozitivi Gorenjske se bo predstavil vzgojitelj g. Rado Kravanja. V programu bodo sodelovali tudi Pihalni orkester mestne občine Kranj pod vodstvom dirigenta g. Tomaža Završnika. Prireditev je namenjena obeležitvi jubilejne 20. obletnice odprtja novega dijaškega doma na Zlatem polju, katerega stanoval-. 17. ure potekajo igralne urice za otroke od 5. leta dalje. Srečanje diabetikov Kokrica pri Kranju - Društvo diabetikov Kranj vabi na 2. srečanje diabetikov na tekaških smučeh, ki bo v soboto, 12. februarja, ob 10. uri na Kokrici. Zbirno mesto bo pred gostiščem Dežman. Tekaške proge bodo rekreativne, primerne za vse starosti, dolge 2 in 3 km. Prijavite se pri Ivanu Benegaliji, tel.: 471-451 do 10. februarja. Po tekmovanju bo v gostišču Dežman razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in praktičnih nagrad ter kosilo. V primeru neugodnih snežnih razmer bo organiziran pohod po Udinborštu in če samo pogledate skozi okno, bo to verjetno to. Najlepšo pesem tebi bom zaigral Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli bo v soboto, 12. februarja, glasbena prireditev z naslovom Najlepšo pesem tebi bom zaigral. Začela se bo ob 18.30 uri. Prisotne bosta obiskala Marija in Silo, ki si bosta vzela dovolj časa za glasbo, za pričevanje in pogovor. Pomoč v oblekah, obutvi... Jesenice - Humanitarna organizacija ADRA bo v sredo, 16. februarja, od 17. do 19. ure nudila pomoč v oblekah, obutvi in na druge načine. Akcija bo potekala na Jesenicah na Kejžarjevi 15. Za dodatne informacije lahko pokličete vsak dan od 17. do 18. ure po tel.: 832-455. S spomin talcem Škofja Loka - Občina Škofja Loka v sodelovanju z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vabi na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem, ki bo pri spominskem obeležju za Kamnitnikom danes, v sredo, 9. februarja, ob 16. uri. Po bogatem kulturnem programu, v katerem bodo nastopili glasbeniki, recitatorji in govorniki, bodo delegacije odnesle vence tudi k spominskemu obeležju k Vešterskemu mlinu, ki so ga Nemci 8. februarja 1944 zažgali. V njem so zgoreli štirje partizani. V času slovesnosti bo med 15.50 in 16.50 uro danes, v sredo, 9. februarja, popolna zapora lokalne ceste, ki pelje skozi Gorajte, in sicer za ves promet. ci se bodo predstavili s svojimi interesnimi dejavnostmi. Recital Nebeške kočije Kranj - Na Osnovni šoli Jakoba Aljaža vabijo na multimedijski recital pesmi Bine Štampe Žmavc z naslovom Nebeške kočije. Prireditev bo na šoli jutri, v četrtek, začela se bo ob 19.30 uri. Muzical za otroke Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku bo v petek, 11. februarja, ob 18. uri mu-sical za otroke z naslovom Gremo na vlak. Ura pravljic Bohinjska Bistrica - Otroci lahko v knjižnici v Bohinjski Bistrici danes, v sredo, ob 17. uri prisluhnejo pravljici Sneženi mož. Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Metka Repinc. Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo ura pravljic za otroke jutri, v četrtek, ob 17. uri. Naslov tokratne pravlične ure je Tišina, tukaj beremo, namenjena pa je otrokom od 5. leta dalje. Igralne urice Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice vsako sredo od 15. do Na Debelo peč Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi 12. februarja ob 7.30 uri na izlet na Debelo peč. Hoje bo za 5 ur. Informacije in prijave danes in jutri, v sredo in četrtek, po tel.: 064/715-544. Na veselo pustovanje Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na veselo pustovanje, ki bo v nedeljo, 5. marca, ob 14. uri v Gostišču Rupar pri sv. Andreju. Zaželenih je čimveč mask. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz, kosilo in večerjo ter plesno glasbo. Svojim poverjenikom se prijavite najkasneje do 15. februarja. Po Loški planinski poti Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na planinski izlet po Loški planinski poti od Govejka, Tošca, Grmade do Topola. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 12. februarja, izpred hotela Creina. Hoje bo približno za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184. Talež - Kupljenik Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja jutri, v četrtek, 10. februarja, zimski izlet na planino Talež in čez Tolsti vrh v Kupljenik. Zbor udeležencev bo ob 7.30 uri pred Hotelom Creina. Ne preveč zahtevne hoje bo za slabe 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusa. Treking po Nepalu Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov Grad) na Celovški cesti 23 bo danes, v sredo, ob 19. uri potopisno predavanje z barvnimi diapozitivi predavateljev Ksandre Brankovič in Petra Breclja z naslovom Treking po Nepalu. Predavatelja bosta predstavila dogodivščine s trekinga do baznega tabora Mt. Everesta na višini 5000 metrov, kjer je čudovita nepalska narava in barvita kultura šerp. Temeljni postopki oživljanja Ljubljana - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije organizira pod strokovnim vodstvom Slovenskega združenja za urgentno medicino in Sveta za reanimacijo ter s sodelovanjem Rdečega križa 2-urne tečaje temeljnih postopkov oživljanja. Tečaj bo potekal jutri, v četrtek, 10. februarja, ob 17. uri v Kliničnem centru v Ljubljani, predavalnica 4 v 1. nadstropju. Prijave sprejema Društvo "Za srce" po tel.: 061/136-95-63 do zasedenosti mest. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz n u L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 O družini Trata pri Škofji Loki - Svojo lastno zgodbo in izkušnjo o brezpogojni ljubezni do sebe in do družine bo v petek, 11. februarja, ob 17. uri v Gasilskem domu na Trati povedala ga. Dada Hrovat, ki je bila tudi gostja Polnočnega kluba na TV Slovenija. Izrael Kamnik - V Glaeriji Veronika v Kamniku lahko v ponedeljek, 14. februarja, prisluhnete potopisnem predavanju, ki ga bodo z diapozitivi izvedli člani KD Priden možic iz Kamnika. Pripovedovali bodo o Izraelu. Transcedentalna meditacija Kranj - Več o sprostitveni metodi lahko izveste jutri, v četrtek, 10. februarja, ob 19. uri na Osnovni šoli Simona Jenka na Primskovem, Zadružna 11. Vstop je prost. seboj naj otroci prinesejo časopisni papir in barvice. Izobraževanje planincev Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo 11. in 12. februarja organiziralo dan varne hoje v gorah v zimskih razmerah. Udeleženci se bodo zbrali v petek, 11. februarja, ob 18. uri pred hotelom Erika v Kranjski Gori, odkoder se bodo s kombijem odpeljali do Erjavčeve koče na Vršiču, kjer bodo prenočili. Izobraževanje obsega teoretični (oprema, nevarnosti, uporaba lavinske solne) in praktični del (zimska tura). Udeleženci morajo obvezno imeti zimsko opremo, dereze in cepin. Prijave sprejemajo v pisarni društva do četrtka, 10. februarja. Občni zbor PS Preddvor Preddvor - Redni občni zbor Planinske sekcije Preddvor bo v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prostorih okrepčevalnice Seljak v Preddvoru. Vabljeni vsi člani. m LOŠKI ODER \S ŠKOFJA LOKA V soboto, 12. februarja, ob 10. uri Jelena Sitar: ZGODBE IZ GOZDIČKA, gostuje: LUTKOVNO GLEDALIŠČE "JOŽE PENGOV, Ljubljana, sobotna matineja, za IZVEN V soboto, 12. februarja, ob 19.30 uri J.S. Popovič: JARA MEŠČANKA (komedija), režija: Ladi Trojar, gostuje KUD France Koblar, Železniki, za IZVEN Muzeji obveščajo Radovljica, Kropa - Čebelarski muzej v Radovljici in Kovaški muzej v Kropi bosta v času zimskih šolskih počitnic oziroma od 21. do 25. februarja in od 28. februarja do 3. marca odprta od 10. do 14. ure. Skupščina društva Svetlin Kranj - SVETLIN - društvo za osveščanje o zdravem življenju in sožitju z naravo vabi člane in prijatelje na redno letno skupščino, ki bo v soboto, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Jakoba Aljaža na Planini v Kranju. Likovna delavnica Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli bo v soboto, 12. februarja, ob 16. uri likovna delavnica za otroke. S Razstava Bojana Kovačiča Domžale - Jutri, v četrtek, 10. februarja, bodo ob 19. uri v Galeriji Domžale odprli razstavo akademskega slikarja in grafija Bojana Kovačiča. Razstav bo odprta do 24. februarja. Prešernove knjige in fotografije Tržič - V organizaciji Turističnega društva Tržič je v ekspozituri Abanke v Tržiču od ponedeljka do petka na ogled razstava Prešernovih knjig in fotografij. Odprta je od 8. do 11. in od 14. do 17. ure, v soboto pa od 8. do 11. ure. Fotografije Francija Jeklerja Slovenski Javornik - V Domu na Slovenskem Javorniku bodo v petek, 11. februarja, ob 19.30 uri odprli fotografsko razstavo Francija Jeklerja. Razstave v blejski knjižnici Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu si od 1. do 29. februarja lahko ogledate razstavo knjig, ki so jih ob slovenskem kulturnem prazniku izdelali učenci 4. razreda Osnovne šole Begunje. Do 14. februarja pa si v knjižnici lahko ogledate tudi razstavo Prešernove pesmi v slikanicah za otroke, ki so jih po literarnih predlogah dr. Franceta Prešerna ilustrirali slovenski ilustratorji. Ves mesec je na ogled tudi razstava Otroška ilustracija meseca, ki so jo blejski knjižničarji pripravili skupaj z Galerijo Šivčeva hiša. Ogledate si lahko originalne ilustracije in knjige ilustratorke Alenke Sottler. Koncerti Slovenski muzikantje Žirovnica - V soboto, 12. februarja, bo ob 19. uri koncert narodnozabavne skupine Slovenski muzikantje. Stopinje Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku se bo v soboto, 12. februarja, ob 19. uri začel akustični koncert skupine Stopinje. RADIO SORA tel.:064/605 605, 624 039 hii|>: 7w w w. radio «sora. si GOSTILNA RESLAVRACIIA "Pri Jožuvcu" Begunje GALERIJA Gostilna Restavracija Avsenik*m v Begunjah vas vabi na ^ Valentinovo, dne, 12.2.2000 ob 19. uri z ansamblom "GREGORJI"! INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT. 064/707 030 ALI 064/733 402 13. septembra so se ponovno odprla vrata ŠPORTNO-REKREACUSKEGA I in BEAUTY centra Monika j šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. j Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim časom, to je: od pon. do pet. od 9. do 13. In od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 16. do 21. ure V A B L. J E N I ! MALI OGLASI gr. material m 223-444 APARTMA -PRIKOLICE Oddam APARTMA v Čatežu. 061/627-016 zvečer 24n APARATI STROJI Ugodno prodam nov APARAT za čiščenje Junior ECO 2200 E. B 622-131, zvečer 2026 Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje. B 324-146 2318 Poceni prodam ŠTEDILNIK 4 elektrika, 2 plin. B 730-008 2325 Prodam dvobrazdni PLUG PUHALNIK Tajfun, šrotar za žito. B 802-080 2327 Prodam novo varilno napravo z jeklenkami in cirkular za drva. B 311-120 Prodam KROŽNO ZAGO(sekular) izdelan po naročilu. Dvižna miza. B 742-520 2337 Prodam MOLZNI STROJ Virovitica. B 730-080 2340 Prodam SUŠILNI STROJ za perilo, ugodno. B 872-615 po 16. uri 2360 Prodam skoraj nov kombiniran plinski ŠTEDILNIK 2 plin 2 elektrika, po ugodni ceni. B 411-724 2370 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, 3 plin, 1 elektrika, ventilator, rabljen eno leto. B 688-163 2376 TRAKTORJA DEUTZ 45 in 48 zamenjam za traktor 4 pogon, razliko doplačam. Bašelj 16, Preddvor B 451-329 2410 UGODNO TRAKTORJI UNIVERSAL od 30 do 110 KS z 5% popusta, teh. pregledom, zavarovanjem in gratis avtomatsko kljuko. Traktorji so v izvedbi za poljedeljstvo, gozdarstvo, vinogradništvo. Prodaja, servis, rezervni deli -vse na enem mestu. Servisiramo tudi druge tipe traktorjev, motokultivatorjev itd. AGROMIX - SERVIS IN TRGOVINA, Ljubno 29, B 731-009 2427 NAKLADALKO SIP 25-6, prodam. Sp. Brnik 65 B 422-648 2434 Prodam manjšo traktorsko PRIKOLICO, prikolico za prevoz živali, nereg., avtordio. » 557-977,041/515-857 2447 Prodam dvojni telefon PANASONIC 300 m dometa. B 041/411-508 2462 TRAKTOR IMT, I. 89, prodam. B 041/648-543 2470 Zelo ugodno prodam PLETILNI STROJ PFAFF elektronik color. B 636-139 2475 MIZARSKI PONK, prodam. B 685- 185 2476 Prodam nov VODNI FILTER NSA 100 S za čiščenje vodovodne vode. B 646-009 2479 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165/2 in PAJEK SIP/4 za dele, kupim. » 041/503-776 2498 GARAŽI- Prodam GARAŽO v garažni hiši na Bistrici pri Tržiču. B 563-626, 041/845-792 2021 GLASBILA Prodam kovinsko novo STOJALO za synthesizer. B 411-045 2387 Prodam strešno KRITINO Skril. B 622-654 2341 Poceni prodam nova OKNA dvojna zapira 1,25 x 1,25. B 549-109 2345 Prodam vratna krila, PVC toplotno izolacijo za cevi, okenska krila. B 242- 433 2408 Prodam dva kubika HRASTOVIH PLOHOV ter motorno ŽAGO. B 401- 426 2423 Prodam SMREKOV OPAŽ, LADIJSKI POD, žagan les. B 641-207 2478 Prodam 2 kosa vrat - bukev lak. din 735x1985 mm. B 718-925 dopoldan IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA individualne ure, tečaji vseh stopenj z native speakerjem. B 312-520 2351 Uspešno INSTRUIRAM NEMŠČINO in ANGLEŠČINO. Če potrebujete pomoč pokličite B 451-487, Martina Ugodno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole.Tina, 411-070 2390 Nudim učenje nemščine v zameno za poučevanje slovenskega jezika. B 451-502 2395 Osnovnošolcem nudim pomoč pri učenju za vse predmete. B 332-390 2468 Ugodno instrukcije za angleščino. Cvetka, 720-145 2472 KOLESA GORSKO KOLO Univega Alpina 500 I. 97, V 51, 21 prestav, oprema Acera STX, 45000 SIT. B 864-679 2480 KUPIM Odkupujemo smrekovo, jesenovo, ja-vorovo, češnjevo, hruškovo HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA d.o.o. B 731-615, 041/680-925 88 Kupim iščem lesena kolesa ročnega vozička fi 37 cm. B 241-746 2347 ODKUPUJEmO vseh urit hlodovine, celulozni les iglavcev, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. Telefon: 656-20-12, dopoldan Kupim enobrazdni plug za manjši traktor. B 041/375-392 2349 Kupim OKOPALNIK za osipavanje, okopavanje, sajenje. Andrej, 731-379 2353 Kupim dobro ohrnajeno GARDEROBNO OMARO Barbara. B 222-397 2368 Kupim ROTACIJSKO KOSILNICO 165 cm. B 041/852-025 ?424 Kupim telička starega en teden, KOSILNICO BCS ali Gorenje in puhalnik. B 061/825-400 2505 LOKALI KRANJ - POSEBNA PONUDBA! - na dobri lokaciji oddamo POSLOVNI PROSTOR, namenjen za gostinsko dejavnost, cca. 100 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 270 Oddamo: KRANJ (center) - poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1nad. in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Tudi v letu 2000 bomo z vami vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJI gor#njvkatei«v;iijtt 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan V1DEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sodom dni v tednu oddajamo zanlmlv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vasi občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma Zato nas pokličite In naročite ! telefon uredništvo: 064 33 11 59 telefon komerciala: 064 3-3 11 55 telefon TV STUDIO: 064 33 11 56 fax marketing: 064 32 45 50 fax poročila DESK: 064 33 12 31 e-mail gtv@tele-tv.si INTERNET: http://www.tele-tv.si Našit nas boste v situ Gorenjske -GTV gorenjska televizij«, Nikole Tesle 2, p.p. 181.4001 KRANJ TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO zmore vse III Oddamo: v bližini KRANJA - poslovni prostor 40 m2 ali 100 m2 v pritličju objekta, primerno za trgovino, servis, agencijo, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: v KRANJU živilsko trgovino z odkupom inventarja, v ŠKOFJI LOKI živilsko trgovino z odkupom inventarja, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ CENTER v bližini središča prodamo 160 m2 (PR+K) poslovnih POVRŠIN primernih za gostinstvo, odvetništvo.. 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2384 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center oddamo 300 m2 poslovnih površin, primernih za diskoteko fitness ali diskont, dostop z avtomobilom, 250.000 SIT/mes, KRANJ Glavni trg trgovski lokal 24 m2, 100.000 SIT/mes.letno predplačilo, KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 566 Kalan Mojca, Zg. Besnica 74/C, žena tragično preminulega moža na smučišču Črni vrh, Cerkno (smučišče LOM 3) dne 30. 12. 1999 ob 13.30 uri - prosim vse očividce, ki bi karkoli vedeli o nesreči ali kaj videli, da se mi javijo po telefonu: 064/403-167, zaradi razjasnitve okoliščin nesreče. Za omenjene informacije se že vnaprej zahvaljujem. LESCE - ODDAMO dva posovna prostora, 35 in 50 m2 (uporabno dovoljenje) - v neposredni bližini novega centra, primerno za trgovsko dejavnost, agencijo ali pisarno. B 714-183 ali 041/770-170 1971 Center Škofje Loke - ODDAM opremljen lokal za trgovino, 23 m2. B 041/603-210 2017 LOKAL Reka pri Cerknem, popolnoma nov v obratovanju, sprejme 50 ljudi, letni vrt, ob cesti Idrija-Tolmin, ugodno prodam. B 744-077 2386 ŽlROVNICA-BLEDA, proam večji objekt, urejena dokumentacija za gostinsko turistično dejavnost. B 041/616- 889 2420 RADOVLJICA prodamo opremljene poslovne prostore v izmeri 140 m2 v treh etažah. ALPDOM, 700-450, 700 4516 2436 RADOVLJICA oddamo poslovne prostore v izmeri 139 m 2 v I. nadstropju. ALPDOM, 700-450, 700 4516 2437 OBLAČILA Prodam moške zimske in spomladanske plašče. Vse novo. B 715-453 2483 RIJA salon poročne mode v Naklem vam nudi najcenejšo izposojo. B 472-737, od 16-19 2497 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO. B 557-377 2323 Prodam MLADINSKO SOBO in obha-jilno OBLEKO za fantka. B 633-742 Prodam otroški sedež za kolo in avto-sedež. cvetka, 720-145 2471 Prodam kombinirani VOZIČEK Peg Perego (Sherpa) velika kolesa. B 041/817-910 2502 OSTALO Prodamo nekaj PISALNIH MIZ. B 360-100 2061 Prodam 4 mm pločevino za cisterno 2000x4x1000 6 kosov. B 730-267 Prodam tri starinske sablje in čevljarske šivalne stroje. B 718-664 2328 Prodam več GOBELINOV izdelujem jih po naročilu. B 714-905, po 16. uri 2339 Prodam OMELA za dimnike, omela za pometanje kmečkih peči. B 061/823-107 2357 Urejeni? Zakaj ne? V frizerstvu Lena, B 323-560, 041/773-606 2394 Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, B 061/611- 078 2403 Prodam nekaj OKRASNIL DARILNIH VZGLAVNIKOV. B 806-445 2446 ZELIŠČAR kapljice "Milin" za revmo, artritis, protin, prostato in hemeroide. B 041/886-345 2494 PRIDELKI Prodam 1 t rdečega jedilnega KROMPIRJA. B 620-493 2319 Prodam SILAZNE BALE prve košnje in domače ŽGANJE. B 461-703 2346 Prodam gajbice za krompir ali jabol-ka(okovane) in domače ŽGANJE. Mrak, Podobeno 5a, Poljane 2348 Cvetoče TROBENTICE raznih barv ugodno prodamo. Konc, Mošnje 37, Radovljica B 738-017 2374 Prodam SENO, jedilni KROMPIR in semenski krompir. B 491-318 2451 Prodam domače ŽGANJE sadjevec. B 246-529 2493 KROMPIR za krmo prodam, zvečer. B 061/611-527 2500 ČESTITKE za VALENTINOVO Pokličite nas po telefonu 064/223-444 ' in nam zaupajte vse, kar bi radi lepega povedali ^ |p ljubljeni osebi. Cena čestitke je 650 SIT. Vaše klice pa pričakujemo do petka, 11. februarja 2000! POSESTI KRANJ Center v lepi, mirni soseski prodamo samostojno vis.pritlično hišo z lepim razgledom, (20 let) 180 m2 uporabne površine, parcela 531 x m2, cena 42 mio SIT, KRANJ okolica-Besnica prodamo enonadstropno hišo (9,80x 10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 22 mio SIT, Kranj Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CKolje, (24 let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 559 KRANJ DUPLJE prodamo ravno zazidljivo parcelo 650 m2, z urejenim dovozom in priključki v bližini. Cena po dogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ OKOLICA ravno, sončno zazidljivo parcelo, 1202 m2, z dvema dovozoma, priključki v bližini, prodamo! POSING 064 222 076 DRULOVKA vrsta hiša, stara 8 let, 140 m2 stan. površine, 220 m2 parcele, prodamo za 30.600.000 SIT. POSING 064 224 210 KRANJ BRITOF prodamo obnovljeno enodružinsko hišo (dvojček), 100m2 stan. površine, 320m2 parcele, garažni prizidek, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIMO NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA ALI OKOLICA. TAKOJŠNE PLAČILO. TEL.: 064 368 741 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini CERKELJ na Gorenjskem parcelo veliko 1270 m2 z gradbenim in lokacijskim dovoljenjem, cena = 14.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta Kranja v treh etažah, na parceli 400 m2, primerna za različne dejavnosti (odvetnik, mirna dejavnost, ipd.), zgoraj stanovanje, cena = 32,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - 17 let staro hišo, moderne gradnje, na parceli 850 m2, za ceno 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA nedokončano hišo ( ni fasade, ni obloge stopnic), na parceli 268 m2 za 22,0 mio SIT, menjamo tudi za večje stanovanje v Kranju, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podklete-no visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena - 39,0 mio, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 leta, cena ~ 49,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: PODBREZJE - stavbno zemljišče 1.433 m2 po 4.500,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA -2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7x7 m na parceli 750 m2, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 JESENICE - Prodamo manjšo stanovanjsko hišo, 74 m2, podkletena, parcela 315 m2, garaža 15 m2, telefon, K T V. Cena: 6.500.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 JESENICE Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena I 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048__ PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo manjšo stanov, hišo , parcela 686 m2, garaža. Cena : 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 i 041 673-048 JESENICE center - Prodamo dvostanovanjsko hišo 345 m2, parcela cca 6000 m2, telefon, CK, ima dve garaži, možnost poslovnih prostorov. ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjsko hišo, 250. m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.000.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048_ GOZD MARTULJEK - Na frekventni lokaciji prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 ali 2 x 700 m2, komunalno urejeno. UGODNO! ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 SELO PRI ŽIROVNICI - Prodamo cca 700 rn2 in 750 m2 zazidljive parcele. Cena po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048_ KRANJ CENTER prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo vi so ko pri lično hišo na parceli 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, BLED center prodamo samostojno, enonadstropno hišo, delno nedokončano, 350 m2 uporabne površine, na parceli 1000 m2, možna ureditev apartmajev ali več stanovanj, plačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 560 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE! PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC ZA PRIUĆITEV ZA CEMENTNINAR-JA; d.č. 10 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B,C; do 17.02.00; CE-MENTAR, D.0.0.,KRANJ, CESTA STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ POMOŽNI OBLIKOVALEC PLOČEVINE PREIZKUS TESNOSTI IN POPRAVILO TI; d.č. 3 mes.; do 11.02.00; LTH ŠKOFJA LOKA P.O., KIDRIČEVA CESTA 66, ŠKOFJA LOKA _PLESKAR_ GALVANIZER; d.č, 3 mes.; do 14.02.00; ISKRA GA-LA D.O.O. PODNART, OTOČE 5A, PODNART KUHARSKI POMOČNIK KUHINJSKA POMOČNICA; ndč.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRŽAVLJANKA RS, OPRAVLJENO PRIPRAVNIŠTVO, 1 MESEC POSKUSNO DELO, NEKAZNOVANOST; do 10.02.00; MNZ RS, POLICIJSKA UPRAVA, KRANJ, BLEIVVEISOVA 3, KRANJ MIZAR MONTIRANJE MONTAŽNIH IZDELKOV; dč. 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit ka-tegorije: B; do 14.02.00; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠKOFJA LOKA OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR KLJUČAVNIČAR VZDRŽEVALEC; dč. 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 11.02.00; LT KODRANKA ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA CESTA 75, ŠKOFJA LOKA _STRUGAR_ STRUGAR - DELO NA VRETENCNIH STRUŽNIH AVTOMATIH; dč. 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 11.02.00; SLATNAR PETER, CERKLJE, ULICA IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE NA GORENJSKEM AVTO MEH ANI K AVTOMEHANIK - LAHKO PRIPRAVNIK; ndč.; do 24.02.00; TOBO AVTOSERVIS, D.O.O. ŽIRI, NOVOVAŠKA CESTA 67, ŽIRI SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; ndč.; do 09.02.00; FLERIN RAJKO - SOBOSLIKAR IN ČRKOSLIKAR, BRITOF 284, KRANJ ZIDAR KV GRADBENI DELAVEC ALI DELOVODJA; ndč.; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B,C; do 17.02.00; CEMENTAR D.O.O., KRANJ, CESTA STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ KV GRADB. DELAVEC (ZIDAR , TESAR, CE-MENTNINAR, PEČAR, TERACER); dč. 10 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 17.02.00; CEMENTAR D.O.O., KRANJ. CESTA STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; ndč.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B,C,E; do 09.02.00; KOPAČ EDVARD S.P., KRANJ, CESTA NA BRDO 53A, KRANJ KUHAR KUHAR; dč. 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 09.02.00; HAVIĆ SAFET S.P. JESENICE, C. M. TITA 41, JESENICE NATAKAR NATAKARICA; dč. 9 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; do 22.02.00; JERŠIN 2 KRANJ, JEZERSKA CESTA 2, KRANJ NATAKAR; ndč.; do 23.02.00; BUJADILO ZORKA S.P., ŠKOFJA LOKA, FRANKOVO NASELJE 74, ŠKOFJA LOKA NATAKARICA; ndč.; 3 I. delovnih izkušenj; do 15.02.00; LINDIĆ ALOJZIJ S.P., ZG. GORJE, KRNICA 82, ZGORNJE GORJE STROJNI TEHNIK KOMERCIALIST - PRODAJA REZILNEGA IN MERILNEGA ORODJA; ndč.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij; vozniški izpit kategorije B; do 10.02.00; MBTRG. PODJ. NAKLO D.O.O., ULICA TOMA ZUPANA 16. NAKLO EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALNO ADMINISTRATIVNI REFERENT; ndč.; 1 I, delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; do 09.02.00; ALMIRA D.0.0.RADOVLJICA, JALNOVA CESTA 2, RADOVLJICA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST; ndč.; ostala znanja: vozniški izpit za kat. B; do 10.02.00; GORENJSKA BIRO, D.O.O., KRANJ, KOROŠKA CESTA 27, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK ZOBNA ASISTENTKA; dč. 6 mes.; do 09.02.00; BELI MEDVED RADOVLJICA, ZGORNJI OTOK 8, RADOVLJICA GIMNAZIJSKI MATURANT j POSLOVNA SEKRETARKA (ZNANJE RAČU- jI NOVODSTVA); dč. 3 mes.; jeziki: angleški je- I zik - govorno, nemški jezik - govorno; vozniški i! izpit kategorije B; do 09.02.00; SIMEN INŽENIRING, D.O.O., KRANJ, ZOISOVA 13, 1 KRANJ -- BLAGAJNIK; dč. 6 mes.; 12 mes. delovnih I izkušenj; do 10.02.00; SKB BANKA LJUBLJANA ji AGENCIJA KRANJ, KOROŠKA CESTA 5, KRANJ j INŽENIR STROJNIŠTVA NC TEHNOLOG; dč. 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - pisno, nemški jezik - pisno; do 11.02.00; LTH ŠKOFJA LOKA P.O., KIDRIČEVA CESTA 66, ŠKOFJA LOKA EKONOMIST ANALITIK; ndč.; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Excel, Word; do 11.02.00; ALPDOM INŽENIRING, RADOVLJICA, CANKARJEVA ULICA 1, RADOVLJICA_ VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE; ndč.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki angleški jezik - govorno, nemški jezik - pisno znanje programskih orodij: Windows, Excel; do 11.02.00; KOMPAS HOTELI BLED, CANKARJEVA CESTA 2, BLED _ RAČUNOVODJA; ndč.; do 14.02.00; SINKOPA D.O.O., ŽIROVNICA, ŽIROVNICA 87, ŽIROVNICA PROEESOR GEOGRAFIJA f UČITELJ GEOGRAFIJE; dč. 6 mes.; do 10.02.00, | SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA SOLA I KRANJ, SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ DOKTOR STOMATOLOGIJA ZOBOZDRAVNIK; dč. 12 mes.; do 12.02_00, OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKA KRANJ OE ZOBNA POLIKLINIKA, KRANJ. GOSPOSVETSKA ULICA 8, KRANJ MALI OGLASI V IC Trata pri Škofji Loki ODDAMO (PRODAMO) 350 m2 poslovnih prostorov. Informacije: 064/634-500 vsak delavnik med 9.00 in 15.00 uro. POTOKI - Prodamo dvostanovanjsko hišo 400 m2, na parceli 642 m2, hiša je obnovljena. Sončna lokacija. Cena: 27.000.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 MOJSTRANA- Prodamo dvostanovanjsko hišo na parceli 618 m2, 260 m2 uporabne površine, Ck-olje, telefon, podkletena, hiša je v dobrem stanju. Cena: 23.000.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 BLED okolica (1 kmjugodno prodamo starejšo hišo z gospod.poslopjem na parceli 1000 m2, 15,5 mio SIT, BRITOF v mirnem okolju prodamo obnovljeno sioskopritlično hišo -dvojček na parceli 300 m2, 24 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporbne površine, primerno za poslovno dejavnost, 28 mio SIT, ŠENČUR ugodno prodamo novejšo hišo 12x6 m (P+M), z vrtom, manjšo delavnico in garažo na parceli 2000 m2, 140 m2 bivalne površine, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 562 GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo, KRANJ z okolico najamemo hišo za podjetnika z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_563 VISOKO prodamo več zaz. parcel z gradbeno dokumentacijo, inf. v agenciji, GORICE ZALOG prodamo zaz. parcelo 455 m2, 8000 SIT/m2, HO-TEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 10.000 SIT/m2, ŠKOFJA LOKA okolica prodamo zazidljivo parcelo z nadomestno gradnjo, 973 m2, 9 mio SIT, BLED okolica (1 km) prodamo sončno zaz. parcelo cca 1000m2, 8500 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041 /333-222_564 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo "hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 565 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 PE. KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremkiMne.si/ KRANJ POSEBNA PONUDBAH na odlični lokaciji prodamo komunalno urejeno zazidljivo parcelo(nadomestna gradnja), 1200 m2, izključno za poslovno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876_ eie BLED na odlični lokaciji prodamo dvostanovanjsko hišo, 1000 m2 zemljišča, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1366 ZVIRČE (pred Tržičem) - na lepi sončni lokaciji prodamo dvostanovanjsko hišo, 700 m2 zemljišča, vsi priključki, Poslovni prostor z uporabnim dovoljenjem (cca 50 m2), ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 i484 KRANJ okolica nujno najamemo hadstandardno stanovanjsko hišo, nu-^mo predplačilo. PIA NEPREMIČNI-NE, 212-719, 212-876_uas KOMENDA na lepi sončni lokaciji Prodamo zaz. parcelo, 1000 m2, U9odno. PIA NEPREMIČNINE, 212-212-876 I793 POLJANE nad Jesenicami na lepi sončni lokaciji prodamo enodružinsko n'šo, 80 m2 + neizdelana mansarda, 9araža, 600 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1806 Vrtičkarjem ODDAM večjo količino JEMLJE za vrtove na območju Lesc in Radovljice. Tt 041 /900-569 2369 HIŠE PRODAMO: KRANJ okolica (8 km) visoko pritlična hiša (20 let) na sonci, ravni parceli 799 m2, podkletena, rahko dvostanovanjska, 39,9 mio SIT. KRANJ Drulovka prodamo novejšo Vfstno hičo, 6,5 m x12,5 m, podklete-g&j izdelana mansarda, 30 mio SIT. BRNIK nadomestna gradnja in skladišče ob cesti na parceli cca 750 m2, ^0 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, ^2-33-00, 369-333, 041/333-222 2.382 ODDAM TRAVNIK, vrt ter prostor za skladišče ali manjšo delavnico. Gros, *ovor 557-998, 041/552-374 2392 DRULOVKA, vrstna hiša star 8 let, podkletena, vsi priključki, cena 29 mio SIT, Prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2413 MEDVODE, vrstna hiša (35 let), parcela 320 m2, popolnoma obnovljena, cena 26,5 mio SIT, prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2414 STRAŽIŠČE dvostanovanjska hiša ( 27 let), s parcelo 550 m2, v račun vzamemo 3 ss v nizkem bloku z doplačilom, prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2415 BLED dvostanovanjko hišo z apartmaji, celo ali po enotah, prodam. Te 041/616-889 24i8 JESENICE zazidljivo parcelo 1000 m2 prodam, možna poslovna gradnja. Te 041 /616-889 2421 GOZD MARTULJEK, prestižna lokacija, novejša hiša z apartmajem, opremljena, vsi priključki, 19.990.000 SIT. Te 041/6161-889 2422 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. Te 368-000, 041 /640-949 2430 LJUBNO NA GORENJSKEM prodamo starejšo stanovanjsko hišo skupaj z garažo in drvarnico na parceli 400 m2. ALPDOM, 700 450, 700 4516 2443 LANCOVO pri Radovljici prodamo večjo stanovanjsko hišo v zaključni fazi izgradnje na parceli vel. 620 m2. ALPDOM 700-450, 700 4516 2444 PRIREDITVE BON BON s pevko Martino igra glasbo za vse priložnosti, Te 561-566, 632-170,041/582-367 2333 DUO KARINA igra na porokah, praznovanjih in v lokalih. Te 225-724, 041/527-518 2448 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA, KVALITETNA ZA VSE PRILOŽNOSTI S HUMORJEM! Te 041/412-786 2455 NARODNO ZABAVNI DUO ali TRIO igra na ohcetih, obletnicah, ugodno. "S 731-015 2459 POSLOVNI STIKI Po Gorenjski nudimo POSOJILA na čeke. Gotovino prinesemo na dom. Te 061/121-69-40,041/206-956 2oe? POZNANSTVA Sem resen, pošten 43-letni moški, ki išče žensko za resno zvezo. Šifra: VIHAR 2049 Stara 33 let, vesele narave in brez obveznosti. Sebi iščem primernega partnerja, možna poroka. Te 090-42- 17 2313 RAZNO PRODAM Prodam kvalitetno ŽGANJE in lepa starinska dvokrilna VHODNA VRATA 128x200cm. Tt 557-376 1872 Prodam suhe BUTARE. Te 403-688 2338 Prodam hrastova SUHA DRVA. Te 041/852-025 2425 Prodam MZ 150, I. 88, cena 80.000 in TISKALNIK Epson. S" 731-376, 040/243-902 2467 Prodam suha kostanjeva DRVA, možnost razžaganja. Tt 620-597 2474 Prodam SPALNICO, prtljažik za smuči, moško, žensko kolo. "S 222- 608 2512 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE, OTROŠKE SOBE in GARDEROBNE OMARE. Tt 431- 673 1995 Prodamo dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO z dvema foteljema. Cena po dogovoru. Tt 718-217 2312 Prodam dobro ohranjeno kuhinjo Marles s štedilnikom in hladilnikom. Tt 041 /873-783 2329 Prodam kuhinjo, dva korita in odcejal-nik, hladilnik, štedilnik 4 plin, 2 elektrika. Tt 330-472 po 18. uri 2331 Ugodno prodam KUHINJO z jedilnim kotom. Tt 421-290 2373 Prodam raztegljiv KAVČ in dvojno ka-včno ležišče. Tt 331-191 2391 Prodam ŠIVALNI STROJ, raztegljiv kavč in sušilni stroj Cany, vsak artikel po 15.000 SIT. Tt 561-461 2503 Prodam dnevno sobo Florida za simbolično ceni. Te 631-213 2504 ŠPORT Četrtek, 10. februar ŠTUDENTSKI VEČER V organizaciji ŠO FOV VALENTINOV PLES DJ SREČO & DJ MITJA RAZSTAVA FOTOGRAFA NEBOJŠE TEJIĆA - UTRINKI S ŠTUKA Do 22. ure se lahko odžejate s kupončki pivovarne Union. Če praznujete rojstni dan, vam podarimo uro Svvatch Prodam skoraj nove SMUČI Elan 185 cm z okovjem Marker, cena ugodna. Tt 558-033 2335 Prodam nekaj SNOvVBOARDOV in VEZI ter okovja zanje, po ugodni ceni. 0 461-230 2364 Prodam SMUČI ELAN 140 in PAN-CERJE št. 37, 38. Tt 864-265 24// STORITVE SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 242-037 in 041/691-221 3 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, te 555-170, 557-581, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE - hitro in ugodno! Te 041/865-112 229 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav (rostfrei). Dimniki so primerni za vse vrste kurjave, z njimi odpravimo kondenz in črne madeže. Te 041/643-925 255 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in ograje izdeluje GELD d.o.o. Jesenice, Te 806-026 287 IZDELAVA KNAUF PREDELNIH STEN. STROPI in KOMPLETNIH POS-TREŠNIH STANOVANJ, MONTAŽA OKEN in VRAT ter ARMSTRONG STROPI. Šuštar Roman, Te 041/721-570, 064/227-050 50/ VEDEŽEVANJE - svetovanje, "šlogan-je" iz kave, razlaga sanj, izračun srečnih številk, zaščita proti negativnim vplivom - vse to na našem naslovu! Te 041/821-395, DANIELLA 511 OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S,d.o.o., 874-059,041/704-851 716 ELEKTROINSTALACIJE, adaptacije ali novogradnje, priklop gospodinjskih aparatov. EL.TOM. Te 041/428-968 723 SEl ITVE, RAZNI PREVOZI do 2 t, 4 m dolžine, ugodno. Tt 041/571-295 985 NERJAVEČI DIMNIKI - imate madeže na fasadi ali v stanovanju. Montiramo dimnike za plin, olje in trdo gorivo; nudimo vrtanje, zidavo in montažo. Te 041/265-057 1047 PREVZAMEM VSA GRADBENA DELA. Te 041/347-375, 064/330-072 1172 Beljenje stanovanj, kleti..., pospravljanje podstrešji, dvorišč, kleti..., razna pomoč. Odvečno kramo po potrebi odpeljem. Te 041/742-893 1812 Manjša GRADBENA DELA, ADAPTACIJE, OMETI... POLAGANJE KERAMIKE. Pokličite Te 041/845-792 1813 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA in polaganje keramičnih ploščic. Te 632-437 1961 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, odvozi na deponijo in zidanje betonskih škarp. Te 061/813-642, 041/680- 751 1996 POLAGANJE KERAMIKE, MARMORJA in GRANITA. Te 041 /245-348 2028 STROJNI TLAKI, ESTRIHI, STROJNA KLASIČNA IN HIDROIZOLACIJA, NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA. HITRO IN UGODNO! NON-STOP Tt 041/686- 71 4 2082 VODOINSTALATERSKA POPRAVILA -KOMPLETNE KOPALNICE-HIŠE-ZAMA-KANJE.Jtd. NAREDIMO KVALITETNO-CENE KONKURENČNE. Tt 041/564- 946 2099 TV, VIDEO, STOLP in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center) Tt 222-004 2169 SOBOSLIKARSTVO S.P. vsa zunanja in notranja dela. Tt 863-835, 0417873- 70 6 2358 Popravila vseh vrst TV aparatov TV GORENJE TUDI NA DOMU. Tt 331-199, Sinko 2367 Polagam KERAMIKO, stensko, talno, hitro kvalitetno po konkurenčni ceni. Tt 241-596, 041/714-817 2389 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE IZDELUJEMO, MONTIRAMO. DELAVNICA Medvode. Tt 061/621-700, 041/629-521_ 2398 KOMBI PREVOZI TOVORA in manjše selitve. Tt 223-420, 041/631-776 2406 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na Tt 211-418 ali 041/732-519 2432 ŠIVANJE in POPRAVILA OBLAČIL po naročilu. Tt 332-722 2435 POLAGANJE IN BRUŠENJE parketa po ugodni ceni. iar 041/246-640 2465 TV SERVIS NOVINEC KRANJ-popravljamo televizorje kvalitetno in poceni. Pridemo na dom. Tt 331-245 2486 PRALNI POMIVALNI STROJ ali ŠTEDILNIK popravim danes. Tt 041/634- 088 2489 STANOVANJA KRANJSKA GORA - POSEBNA PONUDBA ! - na odlični lokaciji prodamo nadstandardno opremljeno 1 ss, 36 m2, CK, ugodno! PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 209 MOJSTRANA prodamo lepo, v celoti obnovljeno enosobno stanovenje, 42 m2, 1. nad., balkon, nadstrešek za avto, CK, KATV. Cena: 7.446.000 SIT POSING 064 863 977 (www.posing.si) BLED lepo ensobno stanovanje, 35 m2, v alpskih blokih, v celoti obnovljeno, prodamo za 8.670.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si ) KRANJSKA GORA v naselju Slavka Čr-neta prodamo novejše dvosobno stanovanje, 57 m2, vsi priključki, opremljena kuhinja, za 13.900.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si ) JESENICE - OKOLICA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 863 150 BLED. LESCE, RADOVLJICA ENOSOBNO, DVOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE KUPIMO. TAKOJŠNE PLAČILO. TEL.: 064 863 150 KRANJ PLANINA KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, ZAŽELENO NIŽJE NADSTROPJE IN BALKON. TAKOJŠNE PLAČILO. TEL.: 064 368 741 KAMNIK, DOMŽALE prodamo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj! POSING 064 222 076 (www.posing.si ) KRANJ KEBETOVA prodamo enosobno stanovanje, 38m2, priti., TEL, KATV, takoj vseljivo, za 6.120.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ dvosobno stanovanje, 54m2, 3. nad. in komfortno dvoinpolsobno stanovanje, 82,9 m2, dva balkona, takoj vseljivo. prodamo. POSING 064 224 210 ( www.posing.si ) KRANJ, ŠKOFJA LOKA, MEDVODE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO, DVOSOBNO ALI VEČ SOBNO STANOVANJE. GOTOVINA. TEL.: 064 368 741 KRANJ VREČKOVA urejeno triinpol-sobno stanovanje, 95,2 m2, vsi priključki, velik atrij, prodamo za 16.830.000 SIT. POSING 064 222 076 ( www.posirtg.si ) ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK TAKOJ KUPIMO TRISOBNO STANOVANJE, ZAŽELJEN BALKON. TAKOJŠNE PLAČILO TEL.: 064 368 741 VODOVODNI STOLP, Šorlijevo naselje-kupimo garsonjero, ter 1ss , 2 sobno in 3sobno stanovanje. FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 RADOVLJICA- na Cankarjevi ali Grad-nikovi kupimo 2ss ali 3ss, hitro plačilo. FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198_ ZLATO POLJE: prodamo funkcionalno 2ss, 9,7 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 ODDAMO: Planina 1ss, Zlato polje-1ss,Kokrica-1 ss, Šorlijevo naselje-2ss, Radovljica 2ss, Vodovodni stolp-garsonjera, Britof-soba, FRAST-nepremičninska hiša 415 491, 041/597 441 PLANINA: prodamo 2+2ss, 90m2, mirna in odprta lokacija, 15,5 mioFRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 NAJAMEMO več stanovanj za znane ljudi. FRAST-nepremičninska hiša 415 491, 041/ 734 198 KOKRICA In BAŠELJ prodamo zazidljivo parcelo 1600m2 in 600m2 FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP- prodamo 2ss, CK, balkon,3.nad, 10 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA 1- prodamo 2ss, 63m2, 10,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA 2- prodamo sodobno večje 1ss, odprta lega, 49m2, 9.2 mio FRAST- nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA 3- v 3. nad. prodamo 1ss+kabinet, lep razgled, 10,2 mio sit FRAST- nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PODNART- okolica:v mirnem okolju prodamo manjšo vzdrževano hišo na večji parceli. 16,5 mio SIT FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 ŽIROVNICA- OKOLICA: prodamo lepo novejšo enodružinsko hišo na večji parceli, takoj vseljivo, 170m2 stan. površine, 24 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 BLED- prodamo počitniški dom, 38 ležišč,primerno za zdravstveno kliniko, inf. na sedežu podjetja Frast- FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PREDOSUE: prodamo novejšo hišo, 10 x 12 m, cena 30 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 626581 NAKLO -prodamo izredno kvalitetno hišo, K+P+M,popolnoma izdelano, parcela 600m2,cena 45 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 626581 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena = 10,5 mio SIT in 3 SS 78 m2 v 4.nad. za 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ ( v bližini avtobusne postaje) - 3 SS v 5.nadstropju, z obnovljeno kopalnico in kuhinjo, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d 0.0., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) - 1 SS 40 m2 v 4.nadstropju, cena = 8,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - 3 SS 127 m2 v l.nad., klasično ogrevanje, cena = 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3.nad, brez opreme za 60.000,00 SIT/mes, 3.mesečno predplačilo, ŠKOFA LOKA- 2 SS 70 m2 v 2.nad. za 50.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 JESENICE (Plavž) - Prodamo trosob-no stanovanje v stolpnici, IV. nadstropje, CK, balkon, 68,46 m2 uporabne površine, v celoti adaptirano. Čena po dogovoru! ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2 v bloku, opremljen, IV. nadstropje, ugodno. Cena: 11.500.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 KRANJSKA GORA - Prodamo apartma, 42 m2 v 3. nadstropju, opremljeno , CK, zastekljen balkon Cena: 11.500.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 BOH.BISTRICA - Prodamo 3.s.st. I. nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde 30 m2. Cena . po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 , 041 673 - 040 RADOVLJICA - Cankarjeva ul. - Prodamo 3.s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena : II. 900.000 SIT. ASGARD Tel.; 064 863 312 ; 041 673 - 048 GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon 8 m2. Cena : 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 BEGUNJE - Prodamo 3s.st v bloku, 79, 52 m2 , CK, balkon pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena : po dogovoru. ASGARD 064 863 312 ; 041 673 -048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena : 17.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 vsak ponedeljek ob 9* in 18. uri AVTO ŠOLA utf.^cmm 311-035 221-222 KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 53 m2 stanovanjske površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena : 12.500.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 GOZD MARTULJEK - Oddamo v najem garsonjero v večstanovanjski hiši , 25 m2, opremljeno, CK. Garsonjera je vseljiva v mesecu aprilu. Cena: 40.550 SIT/mes s stroški ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 LESCE - Prodamo garsonjero v bloku, 22 m2, balkon, CK. Cena: 4.600.000 SIT ASGARD Tel: 064 863 312 ; 041 673 - 048 BLEJSKA DOBRAVA - Oddamo v najem enosobno stanovanje v hiši 32 m2 stanovanjske površine, CK, neopremljeno. Cena: 29.000 SIT/mes + predplačilo ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 KRANJSKA GORA - Prodamo 47 m2 -dvosobno stanovanje) v hiši lasten vhod, CK, pritličje, adaptirano. Cena: 6.500.000 SIT ASGARD Tel : 064 863 312 ; 041 673 - 048 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 555 KRANJ Planina II, lepo 2,5 ss, 79,8 m2/l, V-Z, 13 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 63,5 m2/VIII, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT, KRANJ Planina I ugodno 3 ss, 78,90 m2/IL, vsi priključki, balkon SZ, 12,9 mio SIT,- KRANJ Planina I vzdrževano 3 ss, 79 m2/V, prodamo ali menjamo za 2 ss z doplačilom, KRANJ Planina 1 2ss+2k, 89,90 m2 m2/PR + atrij, vsi priključki, 16,5 mio SIT, TRŽIČ 4 ss v hiši/l., 100 m2 + neizdelana mansarda 50 m2, CK olje, 11,5 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333- 22 2 556 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ. RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo naselje KUPIMO 2,5 ali 3 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 557 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 558 KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! - na odlični lokaciji (Šorlijevo) prodamo lepo 3 ss, 76 m2, CK, tel., CATV, 2. nad., nizek blok. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1054 SREČNIH 2000, RAZVESELJIVIH 200.000! ♦ i Stopite v novo leto varno in sproščeno ter prihranite še nekaj za naslednje. Pri nakupu nove Astre Club, letnik 1999, si lahko samo Se do razprodaje zalog zagotovite 200.000 S5T prihranka in si omislite vozilo z bogato notranjo opremo, ABS zavornim sistemom ter klimatsko napravo po neverjetno ugodni ceni. Pohitite! Dobra ponudba zamujena, ne vrne se nobena. OPEL-0- avtotehna yy& Itt Pintar. Koroška c 53a, 400G Kranj, Telefon 0S4/Ž24-621 KRANJ na dobri lokaciji prodamo 3 ss, 85 m2, 2. nad., nizki bloki, vsi priključki, ugodno!!! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1055 Škofja Loka - Frankovo naselje; prodamo 4 sobno, mansardno STANOVANJE, 105 m2, 3. nadstr. novejšega bloka, delno opremljeno, lepa terasa. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 1848 Škofja Loka - Partizanska cesta, menjamo enosobno STANOVANJE za dvosobno z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 teeo Prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom na Bistrici pri Tržiču. Inf. na Tt 563-626 ali 041/845-792 2020 Samski osebi ODDAM ogrevano in opremljeno sobo v Kranju. Tt 325-059 2224 Škofja Loka - Kamnitnik, oddamo v najem 2 sobno STANOVANJE, s kabinetom, pritličje z atrijem, garažo in samostojnim vhodom. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 2308 KRANJ Planina II, prodamo eno in pol sobno STANOVANJE, 50 m2. Tt 334-061 po 19. uri 2352 Najamem GARSONJERO ali 1 sobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. "EP 063/864-861 237S STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 1 ss preurejeno v 3 ss, 49,5 m2, 9,6 mio SIT, KRANJ Center lepo 4 ss meščankso stanovanje potrebno obnove, 140 m2 in možna preureditev podstrešja, 15 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 22-33-00,369-333,041/333-222 2383 V drugi polovici marca kupim STANOVANJE v Ržiču ali na Deteljici. Velikost stanovanja od 35-50 m2. Šifra: TRŽIČ 2405 GOLNIK, 3 ss v hiši (80m2), sončno adaptirano, 2. nad/2, cena 8,5 mio SIT, prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2416 ZOISOVA, dvosobno (52m2),opremljeno, oddamo, 6 mes./predpl., najem 50.000 SIT/mes. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2417 BLED, ugodno prodam 100 m2 opremljeno stanovanje, vsi priključki. Tt 041/616-889 2419 ZAPUŽE pri Begunjah prodamo 1 1/2 sobno stanovanje v izmeri 60 m2 I. nadstropje individ. centr. ogrevanje in 1 1/2 sobno delno opremljeno stanovanje v izmeri 60 m2 v pritličju skupaj z garažo. ALPDOM 700 450, 700 4516 2438 BLED prodamo konfortno popolnoma opremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 53 m2 v IV. nadstropju z vsemi priključki in s pogledom na Triglav. ALPDOM, 700-450 700 4516 2439 BLED prodamo 3 ss v izmeri 60 m2 v I. nadstr., balkon, klet, drvarnica. ALPDOM, 700-450, 700 4516 RIBNO pri Bledu prodamo 1 sobno stanovanje v izmeri 35 m2, ugodno. ALPDOM 700-450, 700 4516 2441 KRANJ prodamo 1 sobno stanovanje v izmeri 36,50 m2 v IV. nadstropju. ALPDOM 700 450, 700 4516 2442 V Radovljici ODDAM paru ali samski osebi dvosobno stanovanje, CK, KATV, telefon, opremljeno. Tt 703-510, 041/526-763 2469 VARSTVO Sporočamo žalostno vest, daje umrl CIRIL ZUPAN iz Tržiča, Leše 14 delavec družbe Peko, d.d. Od pokojnika smo se poslovili včeraj, v torek, dne 8. februarja 2000, ob 16. uri na pokopališču v Lešah. PEKO, Tovarna obutve, d.d., Tržič Skrbno varstvo vašemu malčku nudim na svojem ali vašem domu. Tt 041/963-440 2343 Prijazno, skrbno varstvo nudim vašemu malčku od aprila DALJE. Tt 228-134 2426 VOZILA DELI Prodam TOVORNO PRIKOLICO 500 kg A testirano. Tt 041 /523-281 2344 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. Tt 241-168, GSM 041/730-939 16 Kupim R CLIO, TVVINGO ali FIAT PUNTO. Sem resen kupec. Tt 041/725-225 2463 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600,041/668-283 4 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) Tt 634-148 in 0609/632-577,041/632-577 5 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, sestre in tete CILKE KOTNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Cerklje, 2. februarja 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre MARIJE POGAČNIK iz Dobrega polja 6, Brezje se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku iz Mošenj za lepo opravljen pogrebni obred. Pogrebni službi Akris iz Nove vasi za lepo opravljene storitve, pevcem iz Krope za lepo ubrano petje. Hvala nosačem in strežnicam za strežbo v kuhinji poslovilne vežice. Še posebna hvala pa je namenjena dr. Francu Šolar, dr. Marjanu Zupane in patronažni sestri iz Radovljice g. Karmen Romih za lajšanje bolečin njene vztrajne bolezni in vzpodbudnih besed. Prav tako tudi bolnici Jesenice. Hvala tudi socialni službi Radovljica in g. Miri Mozetič. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala! VSI NJENI PEUGEOT 306 2.0, S 16, 1. lastnik, l.98, reg. 10/00, bordo rdeč, 27 000 km, serv knjiž., klima, ABS, el. paket, avtoradio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodamo! Tt 041/644-991, Jernej 99 ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX d.o.o., Tt 323-298,041/773-772 282 ODKUP. PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL TER MENJAVA STARO ZA STARO. M. Vadnova, Tt 243-041,041/673-726 2007 WV GOLF III 1.4 CL, I. 95, prva reg. 96, prva lastnica, lepo ohranjen, servisiran na vsakih 7500 km, ser. knjiga, cena po dogovoru. Tt 041/967-750 2062 AVTOAS.d.o o. Polica pri Naklem ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN ODKUP RABLJENIH VOZIL. ■H- 472-092, 041/404-960 2200 Prodam GOLF DIESEL JX, talne barve. Britof 79, Kranj me- 2317 Prodam ŠKODO FAVORIT XL, I. 93, ohranjeno, rdeče barve, prevoženih 80.000 km. Tt 422-319, 041/847-200 2320 Prodam Z 101, reg. 10700 in avtomobilsko prikolico z A testom. Po-gačar, Tenetiše 5, Golnik 2321 MgGflNTflR ■M C"1 8'dt0v Prđpiotnik 10, NAKLO I Tel yW064/471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH « SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BL"ILCEV*MONROEF Prodam FIAT TEMPRA SXIE CAT, I. 93, elek. paket, dobro ohranjen. Jeraj, Podljubelj 148, Tržič 2334 ZASTAVA 850, I. 83, prevoženih 89.000, 1. lastnik, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tt 558-033 2336 GOLF III 1.4 i, I. 92, reg. 12/00, kov. črne barve, zelo ohranjen, nujno. Tt 682-239 2350 R 19 1.4 RT, I. 94, registriran do 6/00, dodatna oprema, prodam. Tt 041/698-328 2355 AUDI A 4 1.8, 130.000 km, I. 95, cena 2300.000 SIT. Vsa oprema, odlično ohranjen, prodam. Tt 041 /234-928 2362 Prodam AUDI A 4 1.9 TDI, 110 km, I. 97, temno moder, veliko dodatne opreme. Tt 52-56-50, po 17. uri 2363 Prodam FIAT MAREA VVEEKEND ELX 115, 16 V, 11000 km, I. 5/99, za 2.650.000 SIT. Tt 621-536, zvečer 2.355 Prodam ŠKODO FORMAN, I. 93. Tt 736-690 2371 Prodam PEUGEOT 106 1.1, 1.97, 32 000 km, servisna knjižica, air bag. Tt 246-682 2377 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421^124, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co„ d.o.o., GSM (041) 712-329, (041 ] 833-375 NON STOP > 0 D C l G 'j n z B Z n m > r i 1 i r m < g g n m Z c m * m S 0 c m c n G D H m o 1 -a m c < 01 m X a m 1* c z X m E N< D l ZAHVALA Utihnil je njegov glas, obstalo srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrne več. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, deda in pradeda MATEVŽA FRLICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem nas otrok in znancem za izražena ustna in pisna soža-Ija, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi g. župniku Jožetu Čuku, pevcem iz Sore, nosačem in pogrebni službi Hip-nos. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ljubil si delo, cvetje in gozd, a odšel si onkraj zvezd, kjer vrtnice cveto brez trnja, kjer ni za radostjo trpljenja. Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, sina, atija, brata, strica, nečaka, zeta in svaka ANDREJA KEPICA roj. 1963 iz Britofa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Jeriču, g. Jermanu, NAVČKU, zvonarjem, pevskemu zboru, g. župniku za lep pogrebni obred, g. Čehovinu za ganljive besede slovesa. Hvala prijateljici Nataši za pomoč in sošolcem 4.a in 6.a razreda iz Predoselj ter razredničarkama. Posebno zahvalo smo dolžni Pošti Slovenije, d.o.o.. Pošti Slovenije PE Kranj in sodelavcem Doma upokojencev Kranj za denarno pomoč. Hvala Andrejevim sodelavcem Pošte PE Kranj, Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Brnika. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala, ker ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Kličem te, mama! A glas moj se zgublja v črni praznini! Kaj iščem naj zdaj še v življenju, o mama,, v zameno za tvoje srce? Nobeni zakladi draguljev ga ne odtehtajo. Ti si zame bila vse! (A. Gradnik) Zapustila nas je naša draga mami, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta MARICA NOGRAŠEK Vsem, ki ste ji ob težkih trenutkih stali ob strani in ji pomagali krajšati čas bolečin, katerih ni bilo malo, najlepša hvala. Posebna zahvala sestrama, bratu in njegovi ženi, usmiljenim sestram, katerih pomoč jim ni bila nikoli odveč. Hvala za izrečene besede tolažbe, sožalje, podarjeno cvetje in sveče: sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Tekstilindus, Aquasave in Tehniku. Zahvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, g. župniku, pevcem iz Predoselj, Navčku in govorniku ob odprtem grobu. ŽALUJOČI VSI NJENI Predoslje, 1. februarja 2000 pJE^^ |^| I ^ I ^ (jj^j brezplačno telefonsko številko 080 3000 in se dogovorite za nakup Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, NnHkg^k ki omogoča izpis številke fl kličočega, paket SiOL A r^4? / za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT mmmr m # • \g a in vključuje D D V. Zdaj je cas! j Telekom^) Slovenije Prodam HYUNDAI SONATA 2.4 i, I. 90 (klima), elek. oprema.. Tt 736-511, ^ečer 2397 Prodam LANTRO 1.6 GLS 16 V, tem-n° modra, prvi lastnik, servisna knjiga, e|ektrična stekla, centralno zaklepanje. M 422-062 2412 Prodam POLO °41/672-706 1.3, I. 95. Tt 2428 GOLF diesel, 1.89, lepo ohranjen, Prodam. 041/74-66-90 2433 Ugodno prodamo R 19 RT 1.4 4 v, I. 94, R 5 FIVE 3 v I. 95, R 5 FIVE 5 v, I. 94, CITROEN C 25 D Furgon I. 89. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, Informacije Tt 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA,d.o.o, Cerklje 2445 R 5 CAMPUS, rdeče barve, registriran, nekaramboliran, servisiran. Tt 421-191 2452 Prodam GOLF diesel, I. 84 in JETTO bencin, I. 87. Tt 334-189, 041/68 68 19 tfiUTE PRODATI VAŠ AVTO TAK&I? Oglasite se ali pokličite TALON, d.0.0., PE Zg. Bitnje 32 TEL.: 064/316-180, kjer vas čaka seznam kupcev. Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. Prodam GOLF diesel I, I. 85, cena po dogovoru. Tt 325-952 ali 041/762-139 Prodam PASSAT 1.8, I. 92, lepo ohranjen, možna menjava za manjše vozilo. Tt 411-893 2464 PASSAT 1.8 CL, I. 91, bel, prodam za 860.000 SIT. Tt 632-465, 041/378- 803 2473 FIAT PUNTO SOLE ali GOLF diesel, I. 90, 91, kupim. Tt 682-643 2484 Prodam FORD FIESTA 1.1 CLX, 1.90, 106.000 km, 5 vrat. Tt 558-353 2488 Prodam Z 818, reg. 3/00 in 4/00, I. 84.0 041/405-376 2491 MERCEDES 190 E, I. 90, v odličnem stanju, vsa možna oprema. Tt 211- 390 2495 FORD MONDEO KARAVAN, 1.96, vsa oprema, prodam. Tt 041/784-074 2501 SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, nosilnost 655 kg, primerno vozilo se serviserje, instalaterje! AVTOHIŠA LUŠINA Franc, s.p., Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 2508 LADA SAMARA 1300, I. 92. AVTOHIŠA LUŠINA Franc,s.p., Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 2509 HYUNDAI ACCENT 1.3 LS I. 95, 3 vrat. AVTOHIŠA LUŠINA Franc,s.p., Gosteče 8, Škofja Loka, 652-200, 652-202 2510 RENAULT CLIO 1.2 RN, I. 97, 5 vrat, rdeče barve, SEAT IBIZA special, I. 93, 5 vrat, črne barve. AVTOHIŠA LUŠINA Franc,s.p., Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 2511 ZAPOSLITVE Želite redno zaposlitev, s tedenskim izplačilom, za terensko delo, ni prodaja. 0 557-995,041/604-413 82 Redno zaposlimo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Tt 524-790, 041/837- 295 877 NATAKARICO-KUHARICO honorarno zaposlimo. Tt 041/859-510 2011 Pogodbeno zaposlimo NATAKARICO v kava baru v Cerkljah. Tt 041/623-571 in 421-057 2091 USPEŠNO POSLUJEMO IN RASTE-MO zato honorarno zaposlimo osebo s srednjo šolo za področje trženja storitev za Gorenjsko. Tt 041 /636-295 2131 Takoj zaposlimo mlado 'dekle za delo v šanku. Tt 245-171 2219 Iščemo POSLOVODJO in PRODAJALKO za prodajo otroške konfekcije v Kranju. Prošnje pošljite najkasneje do 9.2. pod Šifra: OBLAČILA 2221 Nudimo vam redno zaposlitev, dober zaslužek, za terensko delo. Tt 041/645-186 2242 KV MIZARJA zaposlimo takoj ali po dogovoru. Tt 558-802 2316 Moški 40 let iščem delo na relaciji Kranj-Škofja Loka. Tt 631-828 2342 Iščem delo. Tt 031/527-399 2354 Zaposlimo NATAKARJA za strežbo v gostilni. Pisne ponudbe pošljite na MARGOS.d.o.o., Delavska 2 B, 4208 Šenčur 2366 Zaposlimo TRGOVCA - POSLOVODJA v kmetijski trgovini. Tt 733-156 2378 Zaposlimo prijazna dekleta za pomoč v strežbi v Caffreys Irish pubu v Tržiču, z možnostjo opravljanja pripravniške dobe. Inf. na Tt 041/350-114 2380 Iščemo simpatično dekle za delo v šanku na Bledu. Tt 041/745-324 2402 Iščem kakršnokoli delo na domu ali varstvo otrok na vašem domu. Tt 370-102 Honorarno kasneje možna redna zaposlitev nudimo ženski za delo v strežbi. Tt 041/749-112 2449 Zaposlimo PRODAJALKO živilske stroke, po možnosti s prakso. Tt 710-546, po 20. uri 2450 MLADINSKA KNJIGA, D.D., NUDI HONORARNO ZAPOSLITEV. Tt 651-060, 041/637-492_2457 Redno ali pogodbeno zaposlimo sposobne ljudi za prodajo, svetovanje in promocijo IZJEMNO ZANIMIVIH ARTIKLOV na področju cele Slovenije. Tt 041/519-126_ 3460 Iščem delo na domu (sestavljanje i.p.d) instrukcija ali varstvo otroka. Opaka, F. Rozmana Staneta 9, Kranj 2482 Iščem delo (administrativno, ročna dela-šivanje, kuhanje,..). Lahko na domu. Tt 549-072 2485 Iščem delo - raznos časopisov na Jesenicah. Tt 863-621 2499 Sem dijakinja in želim začasno delo v frizerskem salonu. Tt 330-174 2506 ŽIVALI Dobrim ljudem oddamo 4 PSIČKE MEŠANČKE. Stare dva meseca. Tt 801-373 popoldan 2008 IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC GLAS fS3 Osebni računalniki Tiskalniki Monitorji Računalniške komponente Dodatna računalniška oprema Računalniške mreže Programska oprema (Microsoft) Predelave in dodelave osebnih računalnikov Programi za vodenje podjetij, trgovin in programi po želji kupca Računalniške blagajne (POS), čiialci črtne kode, blagajniški pulti, predali za denar... Potrošili material, ionerji, riboni, črnila... Diskete, boxi za diskete, CD-ROMI, kabli, preklopniki... EPSON Heutlett Puckard FUftTSV Star CANON LEXMARK S0NY 3M Majcell Verbatim Ijtgotech Creative Labs Diamond ATI Mastor DOMAČIJA 738-037 sprejemamo naročila za en dan staro PERUTNINO, pitance, purane, 19 tedenske jarkice. 2050 Prodam BIKCA simentalca za nadalj-no rejo 130 kg. Tt 725-449 2322 Prodam ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. Tt 325-066, 041/378-086 2324 Prodam ZLATE PRINAŠALCE čistokrvne mladiče, stare sedem tednov, cepljene. Tt 631-103 2332 Prodam črnobelo TELIČKO, staro 10 dni. Tt 733-211 2359 Prodam KRAVO simentalko v 9 mesecu brejosti in telico simentalko v 8 mesecu brejosti. Tt 451-328 2361 Prodam KRAVO sivko brejo 3mesece in VITLO Tajfun 4 t. Tt 041 /589-344 2461 Prodam HIŠNE ZAJČKE po 1000 SIT Tt 041/515-617, popoldan po 15. uri Prodam TELICO brejo v devetem mesecu. Tt 422-115 2487 V Cerkljah oddamo v najem konjska boksa s popolno oskrbo in izpustom. Lepe možnosti terenskega jahanja. Tt 423-282 2490 ODDAM KUŽKA majhne rasti, star 3 mesece. Tt 731-510, zvečer 2492 Prodam brejo TELICO simentalko. Tt 041/741-749 2496 OBVESTILO G. MUZNIK Darjo, univ. dip. ing. gradbeništva, bivši direktor GRADENJ Kranj, p.o., in Kamnoseštva, d.o.o,, Kranj po sklepu skupščine Kamnoseštva, d.o.o., Kranj in SUZPENZA, ter disciplinskega ukrepa nima več pooblastil za podpisovanje ali dogovarjanje kakršnihkoli poslov za Kamnoseštvo Kranj, d.o.o. Vse zadeve v zvezi s Kamnoseštvom Kranj, d.o.o., lahko urejate na upravi Gradnje Kranj, d.d., Struževo 3b, tel. št. 223-443. ^jr? C>1 Rl IDAR TLAČNA LIVARNA tn OFIDKMVA ULITKOV KOŠARKA ODEJA Danes, 9.2.2000, ob 18.30 uri HALA PODEN ŠKOFJA LOKA Vbtb]Jcxiir ^ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V** Z m IV! Danes, v sredo, se bo vreme prehodno poslabšalo. Pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma dež deloma sneg. V četrtek se bo delno zjasnilo. Hladneje bo. DAN SREDA ČETRTEK J. VREME i T min / T max 1/5 -5/2