771318 607007 primorski u¥p v® Casino Portorož Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 (a* C. £& * Casino' Ptortorož Z^Grand* v I * * t CasinoLipica Prihaja prvi klonirani člove Stran 2 LDS Piran snubi dr. Kinkelo Stran 10 Joras v nevarnosti! Hrvaška ne bo zaplenila ladij slovenskih ribičev, jih bo pa preganjala in branila svojo morsko mejo, v primerih, ko bodo slovenski ribiči poskušali loviti ribe prek sredinske črte Piranskega zaliva. Kar nekaj »ribiških« incidentov na meji pa zagotovo ne spodbuja hrvaška vlada, smo slišali. Tako eni kot drugi ribiči se borijo za svoj kruh - ribe, le da so hrvaški bolj napadalni. Jezni, kot so, naj bi tudi zahtevali od hrvaškega sodstva, da zapre Joška Jorasa, ker (edini) še vedno vztraja, da je njegova hiša Sečovlje št. 1 - v Sloveniji in ne na Hrvaškem -in ker na svoji hiši (v Sloveniji) razobeša slovensko zastavo. Vrhovno sodišče za prekrške RH je, kot kaže, izvršitev sodbe (kazen ali zapor) zaradi izobešanja zastave in neplačila carine, do nadaljnjega zamrznilo. Nepravično bi bilo, če bi Joras moral plačati ceno nesposobnosti (diplomatsko-političnega) dogovora Hrvaške in Slovenije, kje v Istri in na morju naj bi končno že potekala državna meja. Joras, kljub nevarnosti, da si bo nakopal nove probleme, pripravlja presenečenja. Predsedniški kandidat ZLSD je dr. Lev Kreft Z ženo Vesno seje 10. avgusta 2002 mudil na koncertu v okviru Mediteran festa v Izoli. Bo Casino kupil Metropol? Predsenik uprave Casinoja Aldo Babič pravi, da je to predvsem stvar lastnikov. Več o informaciji, da naj bi imela družba Metropol Group težave z zadolžitvami v naslednji številki. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 Park 04^ s Jk T P a 1 š r k K A O R 1 A PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00386 OS 674 09 SO, fax: 674 09 51 V neposredni bližini Avditorija Posebna ponudba: * Rojstni dnevi * Srečanja * Pogostitve ob sprejemih * Hladno - topli bifeji * Dnevni menuji Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-22.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 OBALA V MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir Amerika še kar v vojni Ali bi George Bush mlajši z napadom na Irak lahko zanetil tretjo svetovno vojno? Znamenite besede »Amerika je v vojni«, ki jih je po napadu neznanih storilcev na ameriški Svetovni trgovinski center v New Yorku 11. septembra 2001 izrekel predsednik ZDA George Bush, niso tako nedolžne kot se lahko zdi. Če neka država razglasi vojno stanje, ponavadi dobijo institucije represive in vojska večja pooblastila, pod vprašaj pa lahko postavimo tudi osnovne človekove pravice, zlasti tudi pravice tujcev. V Ameriki seveda ni tako. To je velika demokratična država s predsedniškim sistemom. To kar reče predsednik je sveto. Če reče, da bo Amerika napadla Irak se bo to zagotovo tudi kmalu zgodilo. Vprašanje je le kdaj. Zanimivo, da tisti, ki po svetu iščejo zločince pa bodo dovolili, da bi kakšno mednarodno sodišče presojalo njihova dejanja, ki bi utegnila soditi v kategorijo vojnih zločinov. Američani se tudi požvižgajo na mnenje evropske uradne politike glede posredovanja v Iraku. Kar ni uspelo očetu (odstraniti režim Sadama Huseina), bo opravil njegov sin. Če ob napadu padejo civilisti se bodo seveda opravičili in tja poslali nekaj denarja, kot je bil zadnji primer v Afganistanu. vedno pripravljala na vojno. Še jugoslovanska podjetja so tam zgradila bunkerje, ki bi jih težko dosegle ameriške »pametne« globinske bombe. Država in njena vojska imata dolgoletne izkušnje v vojskovanju z Iranom in naposled tudi z alianso in kaj lahko se zgodi, da se v obrambo pred tujo agresijo vključi celoten arabski svet. Na stran Iraka bi lahko stopil celo Iran, do nedavnega njegov naj večji sovražnik. V Iraku pripravljeni Sadam Husein. Izzivalec ali Žrtev? George Bush. »Amerika je v vojni«. Kaj ima opraviti Irak z napadom na Svetovni trgovski center v Manhattnu? Ali se v Iraku res urijo tudi pripadniki Alkaide? Veliko neznank in nejasnosti. Draga avantura Iraški predsednik Sadam Husein je ob 34. obletnici revolucije (takrat je prišla njegova stranka Baas na oblast) dejal, da ga ZDA že ne bodo spravile z oblasti. Američane je označil s tirani in zatiralci, ki se trudijo dokazati, da Irak proizvaja smrtonosno kemično orožje in da naj bi že celo imel vse potrebno za proizvodno atomske bombe? Iraški predsednik Sadam Husein pa kljub grožnjam ni dovolil mednarodnim inšpektorjem, da bi pregledali njihova vojaška skladišča in tovarne. Je to dovolj za krvav obračun, ki bi sledil, če bi Američani bombardirali Bagdad in pomorili na tisoče nedolžnih ljudi? Nad obubožano deželo naj bi se namreč spravilo 500 tisoč do zob oboroženih mož? Skoraj zagotovo bi, kot običajno, Američanom priskočil na pomoč Tony Blair s svojo angleško - plačano vojsko, čeprav o tem zelo razmišlja. Bush mlajši naj bi, kot vse kaže, ne glede na skepso EU, uresničil to česar ni mogel njegov oče - namreč spraviti z oblasti iraški režim ter likvidirati Sadama Huseina. Toda Irak ni Afganistan. Ta država se je Američani bi že po uveljavljenem scenariju napada na Jugoslavijo najprej silovito bombardirali vojaška oporišča ter infrastrukturo. Toda, če bi hoteli likvidirati iraški vojaški štab s Huseinom na čelu, bi morali njihovi vojaki stopiti tudi na iraška tla in se spopasti s tamkajšnjo vojsko nož na nož. Torej le elegantno bombardiranje iz nedostopne višine za iraško protiletalsko obrambo ne bi zadostovalo. Žrtve bombnega napada na glavno mesto Bagdad bi bile strahovite in kaj lahko bi se zgodilo, da bi Bush mlajši na tak način popeljal svet v tretjo svetovno vojno. Prihaja prvi klonirani človek Spomladi 2003 naj bi ga povila neka mlada Korejka, kloniranje človeka pa naj bi dovolil tudi Singapur. Kdo nas bo varoval pred monstrumi? To česar nismo pričakovali - in verjeli -seje zgodilo. V začetku leta 2003 naj bi v Južni Koreji prišel na svet prvi klonirani dojenček, nemški BILD pa poroča, da naj bi tudi neka zdravniška skupina, organizirana v firmi Clonaid, na tehničnem sejmu v Tokiu prikazala video, kije šokiral javnost. V laboratoriju za kloniranje človeka je bilo videti znanstvenike, kako »gojijo« embrio-celice, ki naj bi jih že vsadili v maternice 50 žensk. Video pokaže tudi umetno oploditev. Proces delitve celic je zelo zapleten, a očitno obvladovan. V enem od laboratorijev so mladi Korejki pred tremi meseci v maternico uspešno vsadili klonirani zarodek in nosečnost napreduje brez komplikacij. Prvi klonirani človek naj bi tako privekal na svet že spomladi leta 2003. Kloniranje človeka je v številnih državah strogo prepovedano. Tudi poskusi v to smer. Očitno pa znanstveniki najdejo svoj prostor pod soncem, kjer v laboratorijih neovirano nadaljujejo s poskusi. »V Aziji se počutimo dobrodošli«, je dejal Thomas Kaenzig, pomočnik vodje organizirane skupine zdravnikov, UFO - Sekte, ki jo je ustanovil Claude Vorilhon in ki se ukvarjajo s poskusi kloniranja človeka v Aziji. Nedvomno, da bo ta dogodek temeljito spremenil svet, zlasti, če bo prihajalo do zlorab znanstvenih dosežkov. S kloniranjem celic lahko namreč dobimo celo vrsto istih ljudi. Na primer Frankensteine ali celo Hitlerje. Projekt: Želijo dobiti klon-kopijo Adolfa Hitlerja in ga postaviti pred mednarodno sodišče. Nezaslišano, grozno! Zananstvena fantastika ali norost? Kdo nas bo ubranil pred umetnimi monstrumi, pošastmi, ki jih lahko ustvari, kdo dmg kot človek! Tukaj raste prvi klonirani dojenček (Klon-Baby)! Fotografija: BILD. Minister Rupel Nova revija je izpolnila zgodovinsko poslanstvo Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije se je 20.6.2002, v prostorih Slovenske matice udeležil srečanja ob dvajseti obletnici Nove revije. Minister dr.Rupel se je v nagovoru, ki ga je imel ob tej priložnosti, ozrl v čas nastanka Nove revije in na vlogo Nove revije v slovenski zgodovini. Poudaril je, da so od leta 1982 do letos izboljšale mnoge stvari, nekatere pa so ostale slabe, kot so bile pred dvajsetimi leti. Vpliv kritičnih intelektualcev, oporečnikov in Nove revije je bil nekoč bistveno večji, kot je danes. V začetku, v osemdesetih letih je bilo veliko pozitivnih stvari povezanih z Novo revijo. Pozitivna zgodovina Slovenije je bila nekaj časa povezana z Novo revijo, nakar seje ta povezava pretrgala. Slovenska zgodovina (ali slovenska politika) in Nova revija sta se razšli. To lahko pomeni, da seje poslabšala Nova revija, ali pa se je poslabšala slovenska zgodovina. Skupaj smo bili, ko je šlo za postavitev samostojne Slovenije, za osamosvojitev. To je bil slovenski veliki met, naša zgodba o uspehu. Po besedah dr. Rupla je Nova revija na neki način izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo. Marsikdo si je predstavljal, da bomo lahko skupaj tudi nadaljevali. Marsikomu je bila ta razveza všeč, marsikdo jo obžaluje. Seveda je nemogoče vztrajati pri istovetnosti in skladnosti države in Nove revije; težko pa bo pojasniti vse bolj očitno nasprotje med Novo revijo in slovensko državo, je še dejal minister dr.Rupel. Minister dr.Rupel je ob tej priložnosti govoril o tem, kje vidi vlogo Nove revije času, ki bo za Slovenijo prinesel nekatere važne spremembe, kot sta vstop v NATO in EU. V zvezi s tem bi morali, po besedah ministra, dve ministrstvi - za kulturo ter za šolstvo in šport, Novi reviji naročiti velik projekt preučitve posledic tega članstva za slovensko identiteto, kulturo in jezik. Nujno bi bilo preučiti, kakšno medijsko in kulturno sceno bo potrebovala Slovenija po vstopu v NATO in v EU. Spremenila se bo tudi slovenska zunanja politika, ki bo po vsem videzu postala del zunanje politike EU. Zelo resno bi morali pretehtati, kaj to pomeni v številkah, v pristojnostih; v odnosu do sosednih držav, do manjšin itn. Minister dr. Rupel je nastop zaključil z mislijo, da prihodnjo vlogo Nove revije vidi v tem, da pomaga pri ustvarjanju in usmerjanju možganskih viharjev v zvezi s temi izzivi. Sedanji urednik Nove revije je Niko Grafenauer, bili pa so že Jože Suraj, Spomenka Hribar, Dimitrji Rupel, Tine Hribar in Boris A. Novak. Ali planetu Zemlji grozi katastrofa? Našemu planetu se z veliko hitrostjo bliža velikanski Asteroid, ki bi ob padcu na zemljo leta 2019 povzročil pravo katastrofo Našemu planetu se z velikansko hitrostjo 160.000 kilometrov na uro približuje 12 gigatonski in 2,5 km velik Asteroid, ki naj bi treščil na zemljo 1. februarja 2019, predvidoma v popoldanskem času. To naj bi bil eden najbolj nevarnih »vesoljskih objektov«, ki jih je v prostranstvu sicer veliko. Nekateri veliko manjši kosi nebesnih teles padejo na zemljo, vendar niso zasledili hujših nesreč. Ali zemlji grozi podobna katastrofa kot pred 64 milijoni let, ko je neznano velikansko nebesno telo padlo na zemljo in dobesedno uničilo takratno življenje? Verjetno ne. Takrat je prišlo tudi do klimatskih sprememb zaradi česar so pomrle velike živali. Vsekakor nevaren Asteroid bi prebil zemljino atmosfero s hitrostjo 28 km na sekundo. Njegova pot proti zemlji bi se nato silovito povečevala in dosegla tik pred usodnim udarcem na zemljo 100.000 kilometrov na uro. V nekaj sekundah bi razdejal kontinente in na našem planetu zemlji ne bi bilo več mogoče življenje. Da se Asteroid res bliža našemu planetu ni znanstvena fantastika, ampak resničnost. Upamo le lahko, da bo zgrešil zemljo in odplaval daleč naprej v vesolje. Ko vstopite schengenski prostor zahtevajte v potni list žig Ministrstvo za zunanje zadeve RS Sporočilo za javnost Obveščeni smo, da so imeli v zadnjem času slovenski državljani in državljanke v posamičnih primerih ob prestopu meje držav EU, ki niso sosednje države Republike Slovenije, težave, ker v potnih listih niso imeli odtisnjenega žiga, iz katerega bi bilo razvidno kdaj in kje so vstopili v schengenski prostor. Da bi v poletnih mesecih na svojih poteh imeli čim manj težav in da bi vaše počitnice potekale kot ste jih načrtovali, državljane in državljanke opozarjamo, da si takoj ob prestopu zunanjih meja schengenskega prostora obvezno pridobite žig v potni list - če je potrebno na to opozorite uradnika na meji. Zlasti to velja za trajektna potovanja v Grčijo, za potovanja na letalskih linijah znotraj EU (leti iz Benetk, Firenc, Milana) ter za daljša potovanja v okviru več evropskih držav. Zelo pogosto se namreč zgodi, da organi mejne kontrole ali nadzora v notranjosti posamezne evropske države želijo preveriti kdaj je slovenski državljan vstopil v enotni evropski prostor. Slovenski državljani namreč lahko brez vizuma potujejo v vse države EU in tam ostanejo največ do 90 dni, vendar pa mora v primeru identifikacijskega nadzora ob vstopu ali v notranjosti schengenskega prostora v potnem listu obstajati dokaz (žig), ki izkazuje čas in mesto vstopa zunanje evropske meje. Ob tem je potrebno ponovno poudariti, da lahko slovenski državljani brez potnega lista, torej samo z veljavno osebno izkaznico, potujejo na Hrvaško in na Madžarsko ter na ozemlje Črne gore, poleg tega pa tudi v Avstrijo, Italijo, Švico in Liechtenstein. V kolikor potujejo naprej - v kakšno drugo državo - svetujemo, da potovanje začnejo s potnim listom, v katerem mora biti razvidno, da so ob prestopu zunanje schengenske meje pridobili ustrezen žig. Podrobnejše informacije: Konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve. So Arharja že politično povozili? Predsedniški kandidat mora odgovarjati na neprijetna vprašanja Največji slovenski dnevnik Delo ima tudi nadnaslove - in če v njem piše »afera«, je naenkrat dovolj kosti za glodanje - in če se vam še zgodi, da morate na »soočenje« z novinarko v TV- odmevih, pri tem pa ne najdete zadovoljivega odgovora na njena vprašanja, sami prispevate k bujni domišljiji množic. Dr. France Arhar seje po nesreči -ali naključju - znašel v tem mlinu. Tudi na TV soočenju (v odmevih, 6. avgusta), na vprašanje novinarke ni mogel zanikati, da on prejema 3,1 milijona mesečne plače. »Teh podatkov ne dajemo«, je bil eden izmed odgovorov na predhodni novinarski konferenci. Ali je to, kljub zatrditvi najbolj resnega in neomadeževanega človeka, bivšega guvernerja Banke Slovenija (v Vzajemni je šele dobro leto), češ, da ta institucija posluje po predpisih, že dovolj za »javno zmletje« enega najbolj resnih kandidatov za predsednika republike? Koliko je v ozadju politika? Nihče nima nič proti visokim plačam naših direktorjev, managerjev, predsednikov nadzornih svetov..., žal pa preprosti ljudje, ki se komajda prebijajo iz dneva v dan, z mizernimi dohodki, preprosto ne morejo sprejemati dejstev, da smo si v Sloveniji naenkrat (po zlomu družbene lastnine in uvedbi kapitalizma) tako bogato različni - in tudi zato hočejo vedeti, koliko zaslužijo naši magnati, novopečeni kapitalisti (Arhar to zagotovo še ni) s katerimi smo si še pred desetimi leti delili revščino in si bili vsaj v tem pogledu nekako enaki. Nemčija ni več to kar je bila V državi, kjer sta se do nedavnega cedila med in mleko že čutijo stagnacijo gospodarstva. Ob nakupili še vedno vse preračunavajo v marke. 18 % manjši junijski obisk nemških turistov v Sloveniji. Avtomobilov kot maka in trave Avtomobilska industrija je v rahli krizi. Avtomobilov (zlasti rabljenih) kolikor hočete. Še najbolj stabilne cene dosegajo rabljeni avtomobili znamke Volkswagen in Audi. Tale Passat Variant 1,9 TDI, letnih 2000-avgust ima vse kar si človek želi, štiri zračne blazine, ABS, klimo, el. pomične šipe... Prevoženih 32.900 km. Cena: 16.990 evrov. FOTO Primorski utrip Tudi za Nemčijo, sicer še vedno najmogočnejšo gospodarsko silo Evrope, bi veljal znameniti Kučanov izrek »nič več ne bo tako, kot je nekoč bilo«. Zastoj je čutiti v težki kovinski industriji, gradbeništvu, avtomobilski industriji, izvoz na vzhod peša, vzhodni (socialistični) del države zdaleč ne dosega ravni razvoja zahodnega in zato svoje povezane brate zahodni Nemci radi ozmerjajo z lenuhi, ta del države pa z vrečo brez dna, v katero seveda vlagajo iz skupnega proračuna. V ponovno združeni državi leta 1990 živi okrog 82 milijona prebivalcev. Brezposelnih je trenutno več kot 4 milijone. V Nemčiji si služi kruh 7,2 milijona tujcev. Letno jih prispe v deželo upanja in blagostanja okrog 86.000. Nemčija je bila tudi edina država v Evropi, ki je v času razpada sprejela največ bosanskih in drugih izgnancev. Med tujo delovno silo je 3,1 milijon Turkov in približno 700 tisoč delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije. Nemci so dovolj zgodaj spoznali okolje - varstvene probleme, povsod je zaznati red, čistočo in disciplino. Velik vpliv imajo mediji, ki zvrtajo tudi nenavadna prikrita dejanja politikov. Zgovoren je zadnji primer odkritja, ko si je vplivni politik, vodja frakcije zelenih, poslanec zveznega parlamenta Rezzo Schlauch na državne stroške privoščil 14-dnevni »službeni« izlet z letalom (v prvem razredu) na Tajsko. Kot je pozneje poročal BILD je poslanec Schlauch že vrnil 7000 evrov. Veliko manj pa se mediji v kapitalistični Nemčiji ubadajo z problemi delitve dobička privatnih podjetij, kot je to primer pri nas v Sloveniji, kjer še nismo dojeli, daje privatni kapital nedotakljiva svetinja. Res pa je, da pri nas še vedno ni povsem jasno kako so nekateri prišli do ogromnega bogastva, če smo še pred nekaj leti bili vsi enako revni. Gospodarski in tudi demografski problemi Samo pri nemškem industrijskem gigantu Siemensu trenutno odpravljajo 4.700 delovnih mest, kajpak zaradi slabšega položaja na tržišču Ni čudno, da je Nemčija pred kratkim sprejela ostrejšo zakonodaja priseljevanja tujcev. Zakon, ki gaje podpisal predsednik Johannes Rau začne veljati 1. januarja 2003. Problem pa tiči čisto drugje. Je demografski. V Nemčiji namreč več ljudi umre kot se jih rodi. Če bi hoteli obdržati enako število prebivalstva (82 milijonov) bi se moralo v to deželo priseliti vsako leto okrog 250.000 ljudi. Malce nenavaden velik naslov »Pomoč! Naša mesta bodo bankrotirala«, smo lahko prebrali v nemškem ilustriranem časopisu BILD. Samo v občinski blagajni v Muenchnu predstavlja izpad zaradi neplačevanja davka iz dejavnosti gospodarskih subjektov 2 milijardi evrov! V številnih podjetjih beležijo tudi manjše dobičke. Ali torej preprosti državljan Nemčije danes živi bolje kot pred leti, smo povprašali nekatere sogovornike, ko smo se konec julija mudili v deželi Baden Wuertemberg , v okolici Stuttgarta. Nekateri naključni sogovorniki so nam previdno odgovorili, da se v Nemčiji še vedno živi relativno dobro, tudi za brezposelne je relativno dobro preskrbljeno, da pa je treba nekoliko bolj paziti na družinske izdatke, kajti denarnica se hitreje tanjša kot pred leti. Evro krivec za podražitve? Nemci še danes verjamejo v svojo svetinjo - marko. Enoten evropski denar evro so sicer sprejeli, toda zgodilo seje nekaj česar si niso predstavljali. Ob uvedbi evra naj bi mnogi prodajalci enostavno prečrtali cene v markah in napisali iste številke v evrih. To pa je pomenilo avtomatično podražitev za 100 odstotkov. (Evro je namreč vreden dve marki). Trditve smo preverili pri velikih trgovcih, ki pravijo, da to ni bil splošen pojav. Res pa je, da so cene tu in tam kar precej poskočile. Tudi zato preprosti Nemci ne verjamejo več v uradno »ničelno« inflacijo. Govorijo celo o 3-odstotni rasti cen v zadnjih nekaj mesecih. Plače in pokojnine pa so v bistvu že nekaj let enake (pri običajnih pokojninah 800 - 900 evrov sledi letno povišanje 8 evrov ali še manj). Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %. Tolarja ne morete zamenjati v evre Na pogovoru v Volksbank (Ljudska banka) v Goeppingenu (80 km od Stuttgarta) smo želeli nekaj več izvedeti tudi kako jez menjavo slovenskega tolarja. Ga zamenjate v evre, smo vprašali vodjo podružnice Volksbank. »Ne, to pa ne. Te valute nimamo na tečajni listi, mislim pa, da tolarjev tudi drugje ne boste mogli zamenjati«, je bil odgovor. To le še potrjuje, da tolar ni zunanje konvertibilna valuta, kot se naši politiki včasih radi pohvalijo. Morda z izjemo, v bližnjih krajih Avstrije in Italije. Želeli smo dobiti na vpogled tečajno listo ali listo pogojev obrestovanja. »Žal nimamo nobene kopije«, so nam odgovorili in nas že nekoliko čudno gledali. V naših bankah bi takšne papirje zagotovo takoj dobili. Komitenta, ki želi vezati vlogo ali najeti posojilo, povabijo na pogovor v »separe’«, da vse skupaj izpade bolj zasebno. Tudi do 70 odstotni popusti Fotografija je iz veleblagovnice Kaufhof v Goeppingenu pri Stuttgartu, v kateri se je ob poletni razprodaji kar trlo kupcev. Evri pa lahko malce varajo, če takoj ne zmnožite cene z dve. FOTO: FK- Primorski utrip. Polne veleblagovnice. Razprodaje do 70 % V Nemčiji smo se mudili prav na prvi dan velikih poletnih dvotedenskih razprodaj, ki so običajno prvi in drugi teden avgusta. Morda zato nismo dobili občutka, daje pri njih res vse tako drago, saj smo lahko kupili odlično srajco že za 12 evrov, pižamo za 5 evrov, pet parov ženskih nogavic za 5 evrov, moške hlače za 20 evrov in podobno. Tudi sadje ni pretirano drago. Kilogram paradižnika ali hrušk že dobite za en evro, grozdja za evro in pol. Nekoliko drugače je pri mesu. Kilogram svinjskih kotletov stane 7,60 evra, piščanec 6,10 evra, svinjsko meso za zrezke 10,7 evra, govedina (akcija) 7,60 evra, teletina pa kar 15 evrov. Zanimivo, da sleherni Nemec ob nakupu artiklov, ki so seveda vsi označeni s cenami v evrih, te najprej na tiho v glavi preračuna v marke in tako dobi približno sliko kako je bilo še pred 31. decembrom lani. Matematika je preprosta. Cene je treba množiti z dve in dobijo izračun v markah. To bo pri Nemcih trajalo še kar dobro leto ali celo več. Junija Slovenijo obiskalo 18% manj nemških turistov. Počitniški raj v Bolgariji, Romuniji, Grčiji... Razlogov za nekoliko nižji življenski standard Nemcev je seveda več, je pa tu že približen odgovor na vprašanje, zakaj se ne podajajo več tako množično na dopuste. To ne nazadnje občutimo tudi v Sloveniji. Junija je namreč našo državo obiskalo 98.237 nemških turistov, ali kar 18% manj kot lani. Skupni podatek kaže, da smo v času od januarja do junija letos gostili za 2 odstotka več nemških turistov, ki pa so ustvarili le za odstotek več prenočitev. Razlogov za tako stanje seveda ni treba iskati le drugje, temveč seje treba vprašati ali je Slovenija res tako atraktivna dežela, da bi k nam kar drveli tudi turisti. Zdi se, daje precej zaspal tudi Portorož, ki ga tuji turisti zaobidejo in se peljejo na Hrvaško. Tudi Avstrijcev je bilo junija v Sloveniji za 11 odstotkov manj, Italijanov 12 odstotkov manj. Na srečo je bil nekoliko boljši obisk turistov iz drugi držav tako, da skupni seštevek obiska tujih turistov 1 -6 2002 kaže na 8-odstotno povečanje, prenočitev pa 6 odstotkov več. V Nemčiji živi na milijone preprostih ljudi s poprečnimi plačami okrog 1000 evrov. Ta množica je odkrila nove poceni turistične destinacije v Bolgariji, Romuniji, Grčiji, precej Nemcev pa letuje tudi na Hrvaškem, čeprav tam s cenami letos res nekoliko pretiravajo, kar se Hrvatom zna maščevati v naslednji turistični sezoni. V Španijo hodijo na počitnice predvsem tisti Nemci, ki so si tam nakupili poceni vikende. NATO je za Nemce predvsem velik strošek Nemci sprejemajo idejo o enotni Evropi. Znano jim je tudi da se Slovenija pripravlja na pravnomočno članstvo EU. Toda, ko gre za vprašanje Nata so nekoliko skeptični. Sogovorniki so trdili, da Nato predstavlja zanje le velik strošek, neposredne koristi pa ne vidijo. Politiki so seveda drugačnega mnenja. NATO predstavlja varnost. Nemška vojska se v zadnjih letih že aktivno sodeluje pri Natovih akcijah. Nemški novi obrambni minister Štručk je takoj po imenovanju odletel v Afganistan. Vprašanje zakaj? V Nemčiji seje že začel tudi volilni boj. Na jesenskih volitvah se bosta pomerila sedanji zvezni kancler Gerhard Schroeder (CDU) in njegov protikandidat Edmund Stoiber (CSU). Franc Krajnc Za Nemce še kar poceni sadje Kilogram paradižnika na tržnici pred veleblagovnico Kaufhof stane evro, kilogram hrušk evro, kilogram uvoženega letošnjega grozdja evro in pol. FOTO: Primorski utrip Minister Rupel rad prihaja v Piran Minister za zunanje zadeve RS dr. Dimitrij Rupel se rad vrača v kraj, kjer je na zadnjih državnozborskih volitvah za poslanca med Pirančani dobil veliko zmagovite podpore. V Piranu ga lahko opazimo morda le ob vikendih, ker je prezaposlen z diplomatskimi srečanji in potovanji. Nazadnje smo ga videli sedeti na tribuni večnamenskega športnega stadiona v Portorožu skupaj s piransko županjo Vojko Štular, nekoč njegovo protikandidatko na državnozborskih volitvah, na katerih so bile zvezde naklonjene njemu. Visoka gosta sta se udeležila otvoritve večnamenskega športnega stadiona Marine v Portorožu, kjer je piranska županja udarila prvo žogico. Stadion je odprl dr. Draško Veselinovič. P* BRALCEV Prosim za objavo naslednjega pisma, ki je predvsem namenjen gospe županji in njenim sodelavcem. »Živim v Piranu in zelo me bolijo zadeve, ki se zadnja leta dogajajo v tem prelepem mestu. Ker smo sredi poletja, bi najprej opisala stanje na plažah in srčno upam, da se bo naslednje leto izboljšalo dosti tega, kajti mi Pirančani ugotavljamo, da se naši svetniki vključno z gospo Vojko Štular prav malo »brigajo« za življenje samih domačinov in zato se seveda za plažo na Punti lahko poskrbi in je ostala edina normalno urejena plaža v Piranu, saj se tam kopa večina vikendašev in prav malo Pirančanov. Npr. plaža-Riviera nima niti enega stranišča, da o tuših sploh ne izgubljam besed. Rada bi izvedela odgovor na vprašanje, ko na primer majhnega otroka, ki ne more počakati do doma tišči na stranišče, kam naj ga peljemo? V okoliških gostinskih lokalih so tako prijazni, da ne spustijo niti blizu otrok na stranišče, kaj šele odraslih. Mislim, da si takšnega stanja nikakor ne bi smeli privoščiti. Plaža pred Hotelom Piran ni veliko boljša. Nikjer ni nobenega plavalnega mojstra, ne prodajajo se senčniki oziroma ležalniki, nihče ne čisti teh plaž,... Na pesku, kjer smo se kot otroci najraje kopali, je sedaj zbirališče pasjih iztrebkov in igel narkomanov. To se pravi, da sta naenkrat postali ti dve plaži »divji plaži«, čeprav sta bili do nedavnega to glavni mestni plaži. Nas domačine moti tudi to , da nimamo niti enega kotička, namenjenega našim malčkom. Mislim, da bi si zaslužili košček zelenice z gugalnicami oziroma čim podobnim. Srčno upam, da bomo v bližnji prihodnosti izvolili ljudi, ki bodo delali z dušo za Piran in ne samo za Lucijo in svoj žep. Že nekaj let se vse dogajanje vrti okoli vikendašev, jaz in veliko drugih Pirančanov mislimo, da plačujemo dovolj prispevkov občini, da bi se lahko potrudili in omogočili vsaj osnovne stvari domačinom. Tudi glede plačevanje parkirnine bi se lahko razpisali, saj mislim, da bi nam vsaj pozimi, če ne že v sezoni, pripadalo parkirišče brez plačila - in vedite, da ne bi bila edina primorska občina s takšno ureditvijo (npr. Izola). Piran naj živi za Pirančane - ne za vikendaše, ker je že in bo še bolj mrtvo mesto - biser Slovenije. Piran, 7.8.2002 Željka iz Pirana Po ukinitvi APP ne sme »nič ostati v zraku« Naslednici Agencije za plačilni promet AJPES in UJP Podružnice Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (APP) so že nekaj časa zaprte, APP kot pravna oseba ostaja do konca leta, plačilni promet pravnih oseb že tekoče opravljajo komercialne banke, APP kot naslednica nekdanje čislane SDK pa ni šla čisto v pokoj. Nekoliko drugače organizirana bo za potrebe države in statistike opravljala številne naloge, ki bi sicer obvisele v zraku. Tako iz APP nastajata dve povsem novi pravni osebi republiškega pomena: AJPES (Uprava RS za javno pravne evidence in storitve) in UJP (Uprava RS za javna plačila, organizirana znotraj Ministrstva za finance). Mariza Šturm, direktorica Podružnice Agencije RS za plačilni promet v Kopru je pravnim osebam na območju dejavnosti Podružnice poslala obvestilo s katerim jih obveščajo, da bo Agencija v skladu s predpisi še naprej opravljala določene statistično - informativne naloge za potrebe države, vendar pod novim imenom AJPES. Sprejemala in obdelovala bo računovodske izkaze pravnih oseb, izdelovala vse vrste bonitetnih informacij, sprejemala in obdelovala obrazce za plačilo plač in regresa za letni dopust, posredovala podatke iz letnih poročil in potrjevala vmesne bilance. Naročila oziroma izpolnjene obrazce o izplačilih plač in regresa za pravne osebe z obalno-kraškega območja sprejema APP, Podružnica Koper, Statistika in informiranje, Pristaniška 10, 6000 Koper. Poleg naštetega bo Agencija in kasneje AJPES, še naprej sprejemala vloge za vključitev pravnih oseb v multilaterarno kompenzacijo in to tudi opravljala. AJPES že deluje od 5. julija 2002 kot javna agencija, postopek registracije pa še ni zaključen. UJP -Uprava RS za javne prihodke - pa je nekakšen drugi del agencije, ki pa bo delovala kot organ Ministrstva za finance. UJP bo opravljala ali že opravlja plačila med pravnimi osebami, ki so financirane s sredstvi iz proračuna. Več informacij o delovanju in nalogah AJPES ter UJP bo Podružnica APP Koper predstavila medijem konec avgusta. to ‘JtoiUtdS Ljubljana Dolgoročna skladiščna pogodba je podpisana Direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve nafte in njenih derivatov in podjetja Instalacije d.o.o., Anton Grabeljšek in Boris Gorup, sta za obdobje petnajst let podpisala dolgoročno skladiščno pogodbo. Pogodba je bila podpisana 22.7.2002, ob prisotnosti ministrice za gospodarstvo dr. Tee Petrin in predsednikov uprav družb Istrabenz in Petrol, Igorja Bavčarja in Janeza Lotriča, v prostorih Ministrstva za gospodarstvo. V skladu z Državnim programom Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije in direktivami Evropske unije mora Slovenija do leta 2005 oblikovati 90-dnevne rezerve nafte in njenih derivatov. Glede na porabo v letu 2001 znašajo 90 dnevne rezerve skupno približno 500.000 ton, za kar je potrebno zagotoviti približno 670.000 m3 skladiščnega prostora. V Sloveniji so obstoječe rezervoarske kapacitete že zapolnjene, zato je skladiščni prostor za shranjevanje dela obveznih rezerv potrebno dodatno zgraditi. Zavod RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov in podjetje Instalacija, članica Skupine Istrabenz, sta dolgoročno skladiščno pogodbo danes podpisala na podlagi pisma o nameri z dne 27. julija 2001 in tako postavila temelje za dolgoročno sodelovanje na področju skladiščenja obveznih rezerv naftnih derivatov, v zadovoljstvo obeh pogodbenih partneijev. Podpisana pogodba zagotavlja nove skladiščne prostore in omogoča tudi njihovo redno obnavljanje. Po pogodbi je podjetje Instalacija v devetih mesecih dolžno na lokaciji Sermin pri Kopru zgraditi rezervoar kapacitete 60.000 m3 in tako povečati skupno kapaciteto tega skladišča. Ta lokacija je tudi v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike S lovenije predvidena kot ena izmed lokacij za shranjevane obveznih rezerv. Skladišče je moderno opremljeno, tako iz tehnološkega kot ekološkega vidika, v kratkem pa pričakuje tudi pridobitev standarda kakovosti ISO 9001:2000 in okoljskega standarda ISO 14001:1996. Njegova prednost je tudi možnost pretovarjanja, ki na letnem nivoju znaša približno 1,8 milijona ton. Novozgrajeni rezervoar z oznako R19 bo primeren za shranjevanje motornih bencinov in srednjih destilatov. V Instalaciji so vsa dovoljenja za gradnjo že pridobili oktobra lani, z začetkom gradnje pa bodo začeli takoj po podpisu pogodbe. Po predvidevanjih bo gradnja končana v 9 mesecih, investicija pa bo vredna okrog 1,5 milijarde tolarjev. Avtocesta vse bliže Obali Gradbinci so že zelo aktivni. Če bo šlo vse po sreči se bomo po novi avtocesti od Klanca do Ankarana prvič zapeljali junija 2004. Obalna cesta bo morala počakati. Neznanka Jagodje - Lucija. V gradnji je že celotna trasa nove avtoceste od Klanca do Ankarana dolžine 14,9 km. Na tem odseku se nahajajo štirje veliki objekti; predor Kastelec dolžine 2300 m, viadukt Črni kal dolžine 1065 m, predor Dekani dolžine 2200 m in viadukt Bivje 600 m. Poleg teh je še okoli 20 ostalih objektov; razni podvozi, nadvozi, manjši viadukti, priključki... Od predora Dekani do Bivja bo stal 1,5 km dolg betonski zid. Pomemben bo tudi sam razcep Sermin, križišče dveh avtocest (hitre ceste in glavne ceste) z navezavo na magistralne ceste. Gradnja viadukta Črni kal je sicer konec julija malce zaostajala (zahteven objekt, visoki stebri velikih dimenzij), sicer pa gradnja poteka v skladu z načrtom. Stebri vodnjaki Kar pet stebrov bo tako imenovanih vodnjakov (vozišče bo podpiral po en steber, ki se proti vrhu razcepi), premera 14 na 12 metrov v obliki elipse. Stebri bodo segali globoko v zemljo (odvisno od višine) od 15 do 21 metrov. Tam kjer je temeljenje izvedeno na tako imenovanih betonskih kolih so stebri dvomi. Viadukt Črni kal je dolg 1065 m, naj višji steber je 87 m, premer stebra odspodaj 7,5 x 11,5 m. Površina celotnega viadukta je 28.000 kvadratnih metrov. Vanj bodo vgradili kar 7.800 ton mehke (vebraste) armature. Samo kabli za napenjanje bodo tehtali 1130 ton. Betona bodo porabili 49.000 m3. Na celotni trasi bodo izkopali okrog 4,5 milijona m3 materiala. Za nasipe in tampone bodo porabili 2,5 milijona m3 materiala, milijon flišnatega materiala gre na deponijo, milijon m3 kamnitega materiala pa bodo deponirali in porabili jm gradnji naslednjega odseka (Škofije - Sermin - Luka in naprej) Burja ne bo ovirala prometa na viaduktu Črni kal Nekateri se bojijo, da bi voznikom na tako visokem viaduktu v Črnem kalu (najvišja točka od tal skoraj 100 m) lahko nagajala burja. Gradbinci se tega zavedajo, zato bodo na obeh straneh cestišča na viaduktu zgradili protivetmo zaščito, ki bo visoka kar 3,5 metra. Torej naj bi bili vami pred burjo tudi tovornjaki s ponjavami. Celotna konstrukcija (skoraj kilometer) pa je grajena tudi protipotresno. V primeru potresa bi zgornja konstrukcija samo malce »zaplavala«. Viadukt so začeli graditi oktobra 2001 (izvajalci - po sistemu Joint Venture - SCT Ljubljana in Primorje Ajdovščina). Rok izgradnje je maj 2004. V juniju 2004 pa naj bi bil že odprt odsek od Klanca, vključno s priključkom Črni kal v dolžini 8 kilometrov. Kot ocenjujejo strokovnjaki Darsa naj bi se izšel tudi finančni program. Celoten objekt Klanec - Ankaran naj bi stal približno 65 milijard tolarjev. V pričakovanju prometnih zamaškov v Kopru Kaj se bo zgodilo s prometnimi tokovi, ko bodo pripeljali avtocesto do Kopra? Direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli je že večkrat (tudi na zadnji novinarski konferenci v Kopra) opozoril, da avtocesta kot takšna ni problematična. Zastoji v prometu in s tem jeza voznikov, zlasti v turistični sezoni, pa bodo nastali pri izstopu s te avtoceste na hitro cesto, ki pelje mimo Kopra, če hkrati ne rešen problem obalne ceste. Hitra obalna cesta se konča nekaj metrov pred Žusterno in se po presledku nadaljuje v znamenitem koščku do bencinskih servisov Petrol v Jajagodju. V razvojnih načrtih Darsa je predviden tudi del rekonstrukcije ceste od priključka Koper do uvoza v tovarno Tomos. Ta del mestne ceste postane štiripasovnica. Prenovo tega dela ceste naj bi izvedli hkrati z izgradnjo avtoceste Klanec - Ankaran. Odsek Koper - Izola Na nedavnem sestanku strokovnjakov Darsa s predstavniki občine so dorekli kako bo s priključkom Izola. Sedaj so v fazi priprave strokovnih podlag za osnutek lokacijskega načrta. Trasa je izbrana - predor pod bolnišnico - in priključek na že zgrajeni del Izola -Jagodje. Zgradili bodo tudi priključek za Izolo. Neznanka Jagodje -Lucija Za to inačico se vodi postopek oddaje javnih naročil za pripravo prvih strokovnih podlag, na osnovi katerih ob izdelan lokacijski načrt in izbrana jasna smer. Ugibanja torej, kako bo s hitro cesto do Lucije, so preuranjena. Se najbolj drži ugotovitev, da za gradnjo obalne ceste do Lucije ni denarja in bo zato treba še nekaj let počakati. FK Koncern Intereuropa Tudi lani uspešno Delničarji Intereurope d.d. so se na julijski skupščini seznanili z letnim poročilom uprave o poslovanju družbe v preteklem letu 2001 in sprejeli sklep o delitvi čistega dobička, ki v celoti znaša 7,863 milijarde tolarjev. Pretežni del čistega dobička v višini 6, 222 milijarde tolarjev ostane nerazporejen, del čistega dobička v znesku 1,580 milijarde SIT pa se uporabi in izplača delničarjem za dividende. Bruto dividenda na delnico znaša 200 tolarjev. Koncem Intereuropa je v letu 2001 dosegel dobre poslovne rezultate in ustvaril 36 milijard tolarjev prihodkov. Prihodki so narasli za 10 odstotkov, dobiček iz poslovanja pa seje povečal za 18 odstotkov. Vsa poslovna področja, razen cestnega in železniškega prometa, so v letu 2001 presegla načrtovane rezultate. Najbolj, skoraj za tretjino, je narasel kopenski promet. Tudi v letošnjem prvem petmesečju je koncern posloval uspešno in ustvaril že 18 milijard tolarjev prihodkov. K temu so, z dobrim poslovanjem, prispevale tudi vse povezane družbe v Sloveniji in na Hrvaškem. Največjo rast prodaje je doseglo poslovno področje zračnega prometa, sledijo terminalske storitve, pomorski ter kopenski promet. Koncem je v letu 2001 razširil poslovno mrežo tudi na območju jugovzhodne Evrope, kjer tudi postaja vodilni ponudnik logističnih storitev. S prevzemom družbe Robno transportni centar Sarajevo pa si je Intereuropa utrdila tudi položaj v BiH. Koncem Intereuropa prehaja iz klasičnega špediterja in cestnega prevoznika v sodobno logistično podjetje s celovito ponudbo logističnih storitev, kar odraža novo identiteto dražbe - Globalni logistični servis, so sporočili iz službe za odnose z javnostjo. K zastojem na slovenskih avtocestah prispevajo tudi cestnine Na avtocestah od Videža do Pesnice je treba ustaviti kar šest krat in pet krat plačati cestnino v skupni vrednosti 2.040 SIT. Mediji, zlasti Radio in TV Koper, so 1. avgusta, ko so se podale množice proti morju, dobro spremljali stanje na naših avtocestah. Zagotovo pa k zastojem svoje prispeva ustavljanje pred cestninskimi postajami zaradi plačila cestnine (izjeme ABC) in če se peljete na primer v Avstrijo boste morali kar pet krat seči v žep. Na cestninski postaji Videž vzamete listek in na koncu tega dela avtoceste (Ljubljana - Zahod) boste morali spet ustaviti za plačilo cestnine, ki znaša 830 SIT. Nato je do cestninske postaje Pesnica treba ustaviti še kar štiri krat in plačati cestnino. Najprej 290, nato 190 in na koncu še 160 tolarjev. Vse skupaj niti ni veliko, vendar se vozniku preprosto zdi nerazumljivo, da mora vsakih nekaj kilometrov ustavljati, saj tako nehote prispeva k daljšanju kolon. Za potovanje v Avstrijo je na mednarodnem mejnem prehodu v Šentilju treba obvezno kupiti vinjeto. Vinjeto lahko kupite celo na naših bencinskih servisih. S tem ste rešili vprašanje plačila cestnine v deželi na dragi strani Alp. Nobenega nepotrebnega ustavljanja več. Na avstrijskem mejnem prehodu si pustite odtisniti žig v vaš potni list. Tudi v Nemčiji razmišljajo o uvedbi cestnine, vendar v nobenem primera tako, da bi jo vozniki plačevali na cestninskih postajah, saj bi tak način plačevanja povzročal velike zastoje v prometu. Kot smo izvedeli nameravajo uporabiti najsodobnejšo tehniko - spremljanje plačane cestnine prek satelita. Luka Koper Lani ugodno, letos precej kapitalskega dobička od prodaje banke Koper 19. julija 2002 je bila v Kopru 7. skupščina delniške družbe Luka Koper. Na skupščini prisotni delničarji so zastopali 73,5% odstotkov osnovnega kapitala. Skupščina je odločala o razporeditvi dobička za leto 2001, o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu in upravi družbe, o imenovanju revizorja računovodskih izkazov za leto 2002, o odpoklicu in imenovanju novega člana nadzornega sveta ter o programu razvoja družbe v letih 2002-2005. Z dnevnega reda so bile na predlog večinskega lastnika Republike Slovenije umaknjene spremembe Statuta družbe Luka Koper, d.d.. Prav tako so na predlog večinskega lastnika delničarji odločali ne le o eni zamenjavi v nadzornem svetu družbe ampak o dveh. Izglasovali so odpoklic Edvarda Roškarja in Roberta Časarja ter za nova člana nadzornega sveta imenovali Branka Mahneta in Tomaža Možeta. Prisotni delničarji na skupščini so kljub nasprotnemu predlogu delničarja Republike Slovenije, da bi v druge rezerve iz dobička odvedli tudi del bilančnega dobička predvidenega za nagrade nadzornemu svetu, potrdili predlog uprave in nadzornega sveta za uporabo bilančnega dobička za leto 2001. Bilančni dobiček v višini 3.681 milijonov bo uporabljen na naslednji način: 1.695 milijonov SIT bo razdeljeno delničarjem, 1.975 milijonov SIT bo odvedeno v druge rezerve, preostanek pa namenjen kot nagrada članom nadzornega sveta. Iz naslova poslovanja v letu 2001 bodo imetniki navadnih delnic prejeli bruto dividendo v višini 190 SIT na delnico, imetniki prednostnih delnic pa bruto dividendo v višini 49,39 SIT na delnico. Pravico do dividende, ki bo izplačana do 15.9.2002, bodo imeli tisti lastniki delnic, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 23.7.2002. Izplačana dividenda na navadno delnico bo v primerjavi z dividendo izplačano v preteklem letu nominalno višja za 26,6%. Na skupščini so delničarji upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2001 podelili razrešnico. Revizijo računovodskih izkazov za leto 2002 bo opravljala dmžba Deloitte & Touche, d.o.o., iz Ljubljane. Program razvoja Luke Koper, d.d., v letih 2002-2005 so delničarji na skupščini soglasno sprejeli. Razvoj Luke Koper, d.d., bo tudi v prihodnjih letih usmerjen v preoblikovanje družbe v ponudnika celovitih logističnih storitev in v dopolnjevanje dejavnosti luških terminalov. Poslovanje bo temeljilo na odličnosti, izobraževanju zaposlenih in večanju donosnosti sredstev in kapitala. Glavni direktor, Bruno Korelič je prisotne seznanil tudi s prvimi podatki o poslovanju Luke Koper, d.d., v letošnjem prvem polletju. Kljub svetovni gospodarski recesiji in 10 odstotnem padcu vrednosti ameriškega dolarja so poslovni rezultati dobri. Ladijski pretovor je v prvih šestih mesecih dosegel količino 4,7 milijona ton, kar je za 2 odstotka več kot v istem lanskem obdobju, prihodki iz poslovanja so dosegli 6,4 milijarde SIT in so na lanskoletni ravni. Glede na kapitalski dobiček od prodaje Banke Koper bomo tudi v letošnjem letu prevrednotili nekatera sredstva in s tem povečali amortizacijo za 1,8 milijarde SIT ter ustvarili bruto dobiček v višini 3,6 milijarde SIT - torej za 68% več kot lani. Pobude in vprašanja OBČINSKIH SVETNIKOV Kaj se dogaja v bivši koprski porodnišnici? Član Občinskega sveta MO Koper Albin Ivan Jenko je na 27. seji občinskega sveta dal pobudo naj občinske pristojne službe ukrepajo zaradi dogajanj v prostorih bivše porodnišnice v Kopru. Prostori Servitskega samostana (bivše porodnišnice) so v lasti Ministrstva za zdravje in v upravljanju Splošne bolnišnice Izola. Ob selitvi porodniškega oddelka v Izolo je objekt ostal prazen in nevzdrževan. Občina je vanj, po dogovoru z izolsko Bolnišnico, umestila Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga strokovno in organizacijsko vodi Zdravstveni dom Koper. Prostori so že nekaj časa v zelo slabem stanju. Tudi ostali objekt, ki ga ne uporablja Center, je zapuščen in ni vzdrževan, zato se v njem zadržujejo (posebej v nočnih urah) različne nepoklicane osebe, dogaja pa se celo, da v objekt tudi vdirajo. Mirjam Lemut, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Koper je v odgovoru svetniku zapisala, da jih je Zdravstveni zavod natančno seznanil s problematiko in jih opozarja tudi na neprimerne razmere za delo Centra za preprečevanje in zdravljenje od odvisnosti in vdore v objekt. »Pri Ministrstvu za zdravje in Splošni bolnišnici Izola smo sprožili potrebne aktivnosti, da bi preprečili nezaželjene dogodke v objektu. Predlagali smo, da se zaprejo vsi nepotrebni dostopi v objekt. Upamo, da nam bo uspelo najti ustrezen način za zaščito objekta, katerega lastnik j e Republika Slovenija. Brez dovoljenj in soglasja Ministrstva za zdravje namreč ne moremo posegati v objekt, čeprav se nahaja v naši občini, » je v odgovoru svetniku Albinu Ivanu Jenku zapisala predstojnica Mirjam Lemut. OKO od julija 2002 v sijaju barv Zemljišča onkraj Dragonje so v slovenskem katastru To je dokazala tudi skupina sedmih znanih slovenskih državljanov, ki ji je onkraj Dragonje uspelo kupiti 4500 m2 zemljišča. Kočija s konjem čez mejo. Nedavno srečanje ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla z ministrom za zunanje zadeve Republike Hrvaške Toninom Piculu na Gradu Bežanec pri Krapini je vsekakor nov prispevek k hitrejšemu razreševanju odprtih vprašanj med državama. Mednje kajpak sodi tudi bistveno vprašanje - določitev razmejitvene črte na morju. O tem kje bo potekala meja na morju pa naj bi vedeli samo trije visoki uradniki v Sloveniji. Izgleda pa kot, da smo se že sprijaznili z dejstvom, da so zaselki Bužini, Skodelin in Skrile hrvaški? Ministra že kar dolgo polagata temelje do večjega napredka, ki pa ga žal ni mogoče opaziti v času, ko na Hrvaškem potekajo »intenzivna politična dogajanja« (vlada v odstopu, minister v odstopu, protesti ribičev, nenaklonjenost sporazumu o meji...). V diplomaciji pa kajpak nekaj zagotovo veljajo tudi lepi nasmeški. Kaže, da bo meja na morju zadnja stvar, ki jo bomo lahko dokončno dogovorili s Hrvati, saj se menda kar vestno držijo izreka pokojnega Tudmana »ni cantimetara«, vendar bi za nepoučene že sedaj kazalo natočiti nekaj čiste slane morske vode; Hrvaška se ogreva, zagovarja ter tudi deluje v smeri določitve sredinske črte v Piranskem zalivu, ob tem pa omenja mednarodno konvencijo o priobalnih vodah oziroma morju. Menda popravek ali dopolnitev sporazuma o meji, ki tega seveda ni predvidel. Sicer pa bodo zadeve glede morske in kopne meje morale biti kristalno čiste že z dnem uveljavitve schengenske meje v Istri. To zahteva Evropska unija, čeprav je bivša naša diplomacija trdila, da določitev meje na morju lahko še počaka 50 let! Trenutno izgleda tako, da naj bi na koncu o meji s Hrvaško le odločala mednarodna arbitraža, ki bo morala upoštevati tudi nekatera zgodovinska dejstva, ki so boj v prid Sloveniji kakor pa Hrvaški. . O kakšni pripadnosti zgodovinske Savudrije in zaselkov Sloveniji pa naši sosedje niti ne razmišljajo, saj na tem območju že leta izvajajo svojo suverenost. Pa je res tako? Medtem, ko se naša država glede zaselkov in lastnine onkraj Dragonje že dolgo obotavlja so zelo aktivni nekateri posamezniki. Sedmim znanim slovenskim državljanom iz Kopra, Sečovelj, Lucije in Vrhnike je namreč po skrbnih pripravah uspelo onkraj Dragonje (blizu Jorasove hiše) kupiti nekaj zasebnih parcel, v skupni izmeri 4.491 kvadratnih metrov, ki so v resnici tudi v piranskem katastru in vse kaže, da bodo dobili tudi dovoljenje za prenovo ene tamkajšnjih starejših hiš v večji večnamenski prostor. Dovoljenje za prenovo naj bi dobili v Sloveniji. Med kupci zemljišča so tudi Joško Joras, znani odvetnik iz Kopra, žena bivšega ministra, aktivni politik SLS in drugi. Joško Joras, ki trdno verjame, da so omenjeni zaselki slovenski, pa je od slovenskega Sklada kmetijskih zemljišč vzel v zakup še 25.000 kvadratnih metrov zemljišča in od Občine Piran (kot lastnice zemljišča) dobil tudi ustrezno soglasje o zakupu, ki Joško Joras in njegovi prijatelji so 13. avgusta v Sečovljah sklicali novinarsko konferenco potem, ko so se s kočijo, ki jo je vlekel konj odpravili čez sečoveljski mejni prehod. gaje podpisala županja Vojka Štular. Hrvati so v zaselkih medtem že vpeljali državno infrastrukturo in prebivalce postavili v sorazmerno soodvisnost od njihove elektrike, vode, telefona... Franc Krajnc TURISTIČNI TELEFON 080 1900 24 UR Z VAMI NA POTI V DOBREM IN SLABEM Odgovornost gostincev Obligacijski zakonik v poglavju Gostinska hramba, določa strožjo odgovornost gostincev za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, če te izginejo ali se poškodujejo. Diplomirana univerzitetna pravnica Martina Hočevar je Sekciji gostincev pri GZS v Ljubljani v obširnem pismu odgovorila na nekatera vprašanja v zvezi z odgovornostjo gostincev v času, ko se pri njih mudijo gostje. Člen 741 Zakona o obligacijskih razmerjih v prvem, drugem in tretjem odstavku namreč določa odgovornost po kriteriju omejene objektivne odgovornosti. To pomeni, da gostinec odgovarja za izgubo ali poškodovanje stvari, ne glede na krivdo, vendar le do določenega zneska (novi Obligacijski zakonik omejuje ta znesek na 150.000,00 SIT za gostince, ki gostom nudijo nastanitev oziroma na znesek 50.000,00 SIT za ostale gostince). Pri tem zadostuje, daje gost prinesel stvari s seboj in ni potrebno, daje stvari dal gostincu v varstvo. Za stvari, ki jih gost ni dal v varstvo odgovarja gostilničar po načelu omejene objektivne odgovornosti (do limitiranega zneska), za popolno odgovornost (do celotnega zneska škode) pa odgovarja le, če je škoda nastala po njegovi krivdi ali krivdi osebe za katero odgovarja (njegovi zaposleni) ali pa mu je gost stvari dal v varstvo. Gostinec se svoje odgovornosti lahko razbremeni le v primerih, ki jih določa zakon v tretjem odstavku 741. člena, če torej dokaže, da so bile stvari uničene zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali odvrniti, ali zaradi vzroka v sami stvari, ali če so izginile po krivdi samega gosta ali po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prišli obiskat. Drugače nastane, če pride na primer do vloma. Seveda pa je gostinec tudi krivdno odgovoren, če ni poskrbel za normalne varovalne ukrepe... Samo po sebi se zastavi vprašanje, ali je možno preprečiti lažne zahteve gostov za povračilo škode (do 50.000,00 SIT). Iz splošnih določb o odškodninski odgovornosti izhaja, da je gost tisti, ki mora dokazati škodo, ki mu je nastala v gostinskem obratu in ne gostinec! Glede na večkratno zastavljeno vprašanje o pomenu objave o izključitvi odgovornosti pa je pravnica odgovorila, da takšne enostranske izjave gostincev (na primer napis: Za krajo ali poškodbe gostovih stvari ne odgovarjamo) -kot javni razglasi nimajo nobenega pravnega učinka. GZS kot predstavnik tega dela gospodarstva lahko glede omenjenih zakonskih določil vloži pri ustavnem sodišču tudi ustavni spor. Še najbolj preprosti (vendar ne poceni) pa je, če gostinci zavarujejo odgovornost do gosta in njegovih stvari pri kateri od zavarovalnic. Novogoriški tednik, časopis OKO je v 4. julija 2002 začel izhajati na rotacijskem papirju v časopisnem C formatu velikosti Primorskih novic. Štiri strani (prva in druga, predzadnja in zadnja) pa tiskajo v barvah. Časopis OKO izhaja že deseto leto in je na voljo bralcem v vseh severno primorskih občinah ter skuša biti konkurenčen Primorskim novicam. Prevzel je tudi že tiskanje in objavljanje uradnih objav skorajda vseh severno primorskih občin, vključno z Mestno občino Nova Gorica. »Pred vami je sad dolgoletnih izkušenj, s katerim smo dodali nov pristop in prepričani smo, da bo vsak izmed vas v časopisu našel kaj zase«, je zapisalo uredništvo v prvi novi številki v barvah. Barvne fotografije zaradi tehnike ali tiska v začetku sicer niso bile najboljše, kar so izboljšali. Sedež tednika OKO je v Solkanu. Tisk: SET Ljubljana. Časopis bo jeseni organiziral 6. srečanje Lokalnih časopisov Slovenije (Leta 1998 in 2000 je bilo srečanje v Portorožu - v Hotelih Morje - v organizaciji Primorskega utripa, lani pa v organizaciji časopisa Panorama v Slovenski Bistrici). Direktor časopisnega podjetja OKO d.o.o. je Branko Dolenc, odgovorna urednica Alenka Ožbolt Klančič, v.d. odgovorne urednice Katja Munih, direktorica trženja Urška Testen. Radio Tartini Pihan® C 05 6730 081 (d 05 6730 085 Q radio-tartini@siol.com Joško Joras: Izjava za slovensko javnost »Podpisani Joško Joras želim slovenski javnosti sporočiti, da sem junija letos s Skladom kmetijskih zemljišč RS sklenil zakupno pogodbo, na osnovi katere sem prevzel v upravljanje zemljišče v izmeri 2,4699 ha, ki v celoti leži na levem bregu reke Dragonje. Znano je, da se na levem bregu reke Dragonje nahaja precejšen del katastrske občine Sečovlje, ki pa naj bi po ratifikaciji Pogodbe o državni meji, ki so jo v sodelovanju s hrvaškimi diplomati pripravili vodilni politiki iz vrst LDS in ZLSD, v prihodnje postala sestavni del Republike Hrvaške. S sklenitvijo zakupne pogodbe št. 11013-1702-02, dokazujem očitno dejstvo, daje to zemljišče v tem trenutku še vedno pod pristojnostjo in jurisdikcijo Republike Slovenije, zato ponovno opozarjam slovensko zunanje ministrstvo in še posebej dr. Dimitrija Rupla, da je odrekanje dela suverene in neodvisne Republike Slovenije nečastno in škodljivo dejanje, ki ga zgodovina ne bo mogla vrednotiti pozitivno niti z vidika dobrososedskih odnosov. Obžalujem, da je dr. Dimitrij Rupel popustil pritiskom Vlade in požrl svoje predvolilno stališče (objavljeno v Primorskem utripu, op. p.), »da so vasi na levem bregu reke Dragonje slovenske«. Z izgubo nesporno slovenskega ozemlja, se prijateljstvo med dvema narodoma, ki sta se skozi zgodovino z ramo ob rami bojevala za svoj obstoj, nikakor ne more krepiti. Na zemljišču, ki sem ga zakupil s privolitvijo in soglasjem Občine Piran, bom izvajal ekološko kmetovanje in vzrejo konj. Za to dejavnost sem se odločil zaradi ekonomskih razlogov, pa tudi zaradi želje vztrajati na slovenski zemlji. Menim, da bom s to potezo lažje uresničil svoj najpomembnejši cilj, ki pač ni nič drugega, kot ohraniti dom v svoji domovini. Tako me bodo slovenski politični veljaki morebiti še težje izrinili na tuje.« Sečovlje, 13. 8. 2002 Joško Joras Zakon omogoča ugodnejše financiranje političnih strank V nekaterih občinah so že sprejeli sklep o povišanju obsega sredstev za financiranje delovanja političnih strank. V MO Koper od. 1.7. 2002 dalje 116,9 tolarja na glas volivca. V nekaterih občinah velja še star izračun 30 tolarjev. Na področju volilne zakonodaje, delovanja in financiranja političnih strank je prišlo do nekaterih sprememb in popravkov zakonov, med drugim je bil sprejet tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah (UL št. 51, 11. 6. 2002, stran 5179). V svojem 1. členu navaja, da lahko z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji postane članica oziroma član politične stranke državljanka oziroma državljan Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica, če izpolnjuje določene pogoje. Zakon v 3. členu razveljavlja izhodišče ( sprememba 26. člen zakona), da sredstva ne smejo presegati 30 tolaijev na glas volivca, kije veljavno glasoval za stranko. Spremenjeno je tudi drugo izhodišče, kije opredeljevalo, da sredstva ne smejo presegati 0,2 % izračunanega obsega primerne porabe. Po novem sredstva ne smejo presegati 0,6 % izračunanega obsega primerne porabe za posamezno leto. Izračuni tako pokažejo na možnost bistveno večjih izplačil političnim strankam. Spremembam zakona o političnih strankah v delu, ki se tiče njihovega financiranja, so že sledili tudi v Mestni občini Koper. Občinski svet je sprejel sklep o spremembah sklepa o financiranju političnih strank in klubov članov občinskega sveta iz sredstev proračuna MO Koper za obdobje od leta 2002 do 2004: »Politična stranka pridobi sredstva iz proračuna, če je dobila najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev člana Občinskega sveta. Politični stranki pripada mesečno 116,9 tolarja za vsak dobljen glas na volitvah v Občinski svet Mestne občine Koper od 1. 7. 2002 do novih volitev, glede na zagotovljena sredstva v sprejetem proračunu Mestne občine Koper za leto 2002.« Sredstva za kritje stroškov delovanja posameznih klubov ostanejo v Kopru nespremenjena. Izračun možnega povečanja financiranja političnih strank temelji na 3,806 milijarde SIT ugotovljene primerne porabe za leto 2002, kar znaša dobrih 307 milijonov SIT večjo osnovo kot leta 2001. Izračun limita 0,2 % primerne porabe v MO Koper leta 2002 znaša 7,612 milijona SIT, izračun na osnovi limita 0,6 % primerne porabe v letu 2002 pa znaša 3 X več, 22,835 milijona SIT. V občinah, kjer teh povišanj niso predvideli v svojih proračunih za leto 2002, bodo lahko izplačila realizirali na osnovi rebalansa ali pa šele po sprejetju proračuna za leto 2003. Oljkarji Slovenske Istre in kmetje pošiljajo protestno pismo Za 5. september napovedan ponovni skupni protest pred vladno palačo v Ljubljani Kmetje Slovenske Istre so prepričani o prikrojenih ali pomanjkljivo upoštevanih kriterijih za dodelitev državne odškodnine kot nadomestilo izgub zaradi lanske suše. Nekateri so že prejeli denar, a brez upravnih odločb, na katere bi se lahko pritožili. »Z ogorčenjem in nerazumevanjem prebiramo odločbe državne komisije, ki obravnavajo vloge kmetov v Slovenski Istri za odškodnine zaradi suše v letu 2001«, so med drugim na novinarski konferenci v Izoli (8.8.) povedali Jože Horvat - predsedniki Kmetijsko gozdarske zbornice - OE Koper, Jožef Pino Klabjan, predsednik Sindikat kmetov Slovenije, podružnica Slovenska Istra in Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI), ki so podpisali protestno pismo, namenjeno državni komisiji za naravne škode v Ljubljani. Po lanski suši so se na teren odpravile občinske komisije, vse lepo popisale. Škoda zaradi suše v Slovenski Istri je bila od lokacije do lokacije različna, od 35 do 55 odstotkov, ali celo hujša. Posledice: slabši letošnji pridelki, zaradi slabega nastavka skromnejša rodnost dreves za 20 do 35 %. V odločbah republiške komisije za oceno škode pa je pravcata zanimivost: V večini primerov odločbe opredeljujejo škodo v vinogradih, oljčnikih, na vrtninah in ostalih nasadih na 29,9 %, to je 0,1 % manj od praga 30 %, ki je bil določen za priznanje državne odškodnine. Jožef Pino Klabjan, sopodpisnik protestnega pisma, je dosegel 29,9 % in torej ne dobi nič. V Slovenski Istri je okrog 1100 ha oljčnikov, 2200 - 2400 ha vinogradov ter na tisoče razdrobljenih parcel. Opozarjajo, da je v Sloveniji zaradi nerentabilne kmetijske proizvodnje in staranja prebivalstva vsak dan 8 kmetij manj. Irena Vrhovnik (Kmetijska svetovalna služba) je povedala, da republiška komisija ni zadostno upoštevala posebnosti istrske zemlje oziroma tako imenovanega pedološkega razreda; globino tal, prepustnost vode, nagib terena...Ni logično, daje tako velik delež naših zemljišč uvrščen v razred zemljišč z najboljšimi tlemi, saj se istrska tla kar hitro posušijo. Škoda, da se Občine, ko so prejele odgovore oz. ocene Ministrstva za okolje in prostor (čudno, s tem problemom se ne ukvarja Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano), niso dogovorile z našo službo kaj in kako ukrepati. Mi kot svetovalna služba tako običajno ne dobimo povratne informacije. Sodelujemo torej običajno le v eni fazi, je bila kritična Irena Vrhovnik in omenila tudi problem naložb v namakalni sistem, o katerem se pogovarjajo že 20 let. Jože Horvat je povedal, daje bil na seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice sekretar MOP RadovanTavzes - in obljubil denar. Nekateri kmetje so odškodnino res prejeli, vendar brez odločbe, na katero bi se lahko pritožili. To vendarle kaže na birokratsko zmešnjavo in pomanjkljivosti naše vse bolj množične birokracije. Za 5. september so napovedali ponoven protest kmetov v Ljubljani. Volitve 2002 Predsednik DZ Borut Pahor je 23. julija 2002 podpisal odlok o razpisu volitev predsednika republike in odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet. Razpisal je tudi redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volitve predsednika republike, volitve v občinske svete in volitve županov bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila se šteje 2. september. Splošne volitve članov državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov - bodo v sredo, 27. novembra 2002, splošne volitve članov državnega sveta - predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa bodo v četrtek, 28. novembra 2002. Za dan razpisa volitev po tem odloku, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 9. september. Župani bodo razpisali tudi volitve za vaške, krajevne in četrtne skupnosti, sledijo pa tudi sklepi občinskih svetov na narodnostno mešanem območju za razpis volitev v organe italijanske in madžarske narodne skupnosti. Romi bodo volili svoje predstavnike v 19 občinah. Za izvedbo volitev bo skrbela republiška volilna komisija, za izvedbo volitev v občinske svete in volitve županov pa so pristojne še občinske volilne komisije. Kandidature Na letošnjih lokalnih volitvah bomo v 193 občinah volili 193 županov in več kot 3000 svetnic in svetnikov. Tajnik republiške volilne komisije ocenjuje, da bo na teh volitvah sodelovalo prek 15.000 kandidatov. Kandidature za predsednika republike, člane občinskih svetov, za župane občin, člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti morajo biti vložene najpozneje do 16. oktobra 2002. Volilna kampanja Volilna kampanja se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja - za lokalne in predsedniške volitve 11. oktobra 2002. Transakcijski računi za te namene morajo biti odprti 45 dni pred volitvami. Občine morajo najpozneje do 11. septembra (60 dni pred glasovanjem) določiti plakatna mesta za lokalne in predsedniške volitve. Sedem dni pred glasovanjem mediji ne bodo smeli več objavljati javnomnenjskih anket. Lokalne volitve plačajo občine iz svojih proračunov. Le za drugi krog je iz državnega proračuna načrtovanih 38 milijonov SIT. Republiška volilna komisija se bo prvič sestala 27. avgusta. Volilna priloga v Primorskem utripu V prejšnji 101 številki smo objavili Pravila in pogoje za objavo volilnih oglasov v našem časopisu in za pripravo javnomnenjskih ocen. Posebna volilna priloga z oglasi strank o volitvah in seznamom kandidatov za župana bo izšla 15. oktobra 2002. Nalsednjič: Kako volimo. Dokazana okužba z bakterijo Ne najboljša prepoznavnost Slovenije v tujini, stagnacija gospodarstva v bližnjih evropskih državah, slabo vreme, incidenti na morju, za povrh pa še dogodki z leginelo v Kopru, sodijo med vzroke za nekoliko manj veselo stanje letošnjega turizma. Zdravstveni inšpektorat je namreč 10. avgusta 2002 začasno zaprl hotel Koper. Analiza vzorcev vode v hotelu je potrdila navzočnost bakterije imenovane legionela. Za zaprtje hotela so se odločili kljub temu, da so v njem že ob prvih domnevah, da bi bila lahko v ogrevalnem sistemu navzoča legionela ukrepali s predpisanim klomim in toplotnim šokom - dodatnim močnim ogrevanjem vode. Po besedah predstojnice Centra za nalezljive bolezni dr. Alenke Kraigher seje nemški turist, ki je konec julija za legionelo umrl v izolski bolnišnici, zagotovo okužil v hotelu Koper. Okužilo naj bi se tudi šest nemških turistov iz iste skupine, ki so tam prespali. Vodstvo Term Čatež je trdilo, da gre za gonjo proti družbi Terme Čatež (ker prihaja na Obalo) in da ni nobenega razloga za zaprtje hotela, saj so sprejeli vse potrebne ukrepe za uničenje bakterije. Primer prisotnosti legionele v ogrevalnem sistemu so pred dvema letoma zasledili tudi Grand hotelu Palače v Portorožu le da se tam ni zgodilo najhujše. Trgovina Noč in Dan tudi v Portorožu Emona Obala d.d. Koper je 8. avgusta 2002 v novem športno-poslovnem središču Marine v Portorožu odprla priročno trgovino Noč in Dan s 24 urnim obratovanjem, kar pomeni dodatno ponudbo za ta obmorski turistični kraj. V novi trgovini je dobilo zaposlitev šest delavcev iz Portoroža in okolice. Emona Obala je pred nedavnim podobno trgovino odprla tudi v Piranu. Nočne trgovine so tudi raj za poceni nočne pivce. Drago Žerjal Podžupan Občine Piran in predsednik komisije za vprašanja italijanske narodnosti pri OS Piran Dogodki v Italiji ne smejo biti vezani na pravice italijanske narodne skupnosti pri nas Drago Žerjal, občinski svetnik in član DeSUS, podžupan Občine Piran in predsednik komisije za vprašanja italijanske narodnosti (od leta 1982 do 1986 predsednik Skupščine Občine Piran) si je v gospodarstvu doma in v tujini ter na političnem področju, zlasti na področju lokalne samouprave, nabral veliko izkušenj. Je dober poznavalec manjšinske problematike, njegovi umirjeni in pretehtani predlogi v občinskem svetu pa največkrat naletijo na ugoden sprejem in odobravanje. Vas morda tare zgodovinski spomin na probleme naše lokalne skupnosti, ustvarjene v preteklosti? »Ne. Problemi, če jih tako imenujemo in ki danes izbijajo na dan v naši lokalni skupnosti, so nastali pozneje. Spomnim pa se, da smo že v osemdesetih letih javno govorili o nujnosti graditve garažnih hiš v Piranu. Nekateri premiki so vidni šele danes, torej skoraj po 25 letih velikega govorjenja, dolgih razprav in tehtanja za in proti. Opažam tudi, da se od takrat, ko sem bil jaz predsednik SO Piran, v turizmu kot glavni gospodarski dejavnosti v naši občini (razen lastništva) ni veliko spremenilo. Veliko razlogov govori v prid temu, da bi bilo treba bolj natančno razmejiti vprašanje razmejitve nalog in pristojnosti med lokalno skupnostjo in turističnim gospodarstvom, torej med javnim in zasebnim, predvsem ko gre za koriščenje javnega dobra in promocije te dejavnosti v svetu.« Videvamo vas na raznih prireditvah, srečanjih, sprejemih »Občina Piran je po svoje zanimiva, tudi magnet za protokolarne obiske. Povsem razumljivo je, da županja ne zmore opraviti vseh teh zadev in sprejemov. Ne utegne se udeležiti vseh prireditev, zato naloge porazdeli med nas tri podžupane. Osebno se rad srečujem z ljudmi. Mislim, da vsi ti visoki obiski v Piranu - in naši obiski na tujem - veliko več prispevajo k (turistični) promociji piranske občine kot pa razni sejmi, na katerih podjetje zakupi majhen razstavni prostor.« Se vam zdi, da je mesto Piran zadnje čase nekako bolj zaživelo, napredovalo? »Da, v to sem prepričan. Mislim, da smo skoraj že dosegli zgornjo mejo števila prireditev. Žal na teh prireditvah ne opažam gostov, ki bi jih tja napotili naši hotelirji. Dogaja se celo, da letaki o prireditvah v Avditoriju, pri konkurenci letijo v koš namesto, da bi bili posredovani njihovim gostom.« Prihaja vroča jesen. Ali imate v vaši stranki DeSUS Piran, katere član in funkcionar ste, že pripravljeno strategijo nastopa na letošnjih lokalnih volitvah in ali boste podprli Županjo Vojko Štular, ki bo zagotovo ponovno kandidirala? » Volilni program pripravljamo in ga bomo predstavili. Kot stranka bomo nastopili v vseh volilnih enotah in upam, da nas bodo občani nagradili za našo zavzetost. Radi bi imeli v občinskem svetu Piran vsaj tri svetnike. Osebno mislim, da bomo županjo podprli, dokončnega sklepa o tem pa še nismo sprejeli. Ste predsednik komisije Občinskega sveta Piran za vprašanja italijanske narodne skupnosti. Na 30. seji Občinskega sveta Piran, (18. julija 2002) ste podali letno poročilo o položaju italijanske narodnosti in izvajanju dvojezičnosti v občini Piran , ki je bilo odlično sprejeto. Kaže, da na tem področju ni omembe vrednih problemov, saj so pohvale o sodelovanju oziroma sožitju kar letele na vse strani »Mislim, da sta italijanska in madžarska narodna skupnost pri nas v Sloveniji z ustavo in zakoni dovolj dobro zaščiteni. Kljub izrečenemu pa se ne moremo pohvaliti, ko gre za izvajanje sprejetih zakonskih določil in na tej podlagi tudi odlokov (zagotavljanje posebnih pravic -dodatnih sredstev za delovanje manjšine, zagotavljanje dvojezičnosti, izobešanje zastav na dvojezičnem območju občine Piran). Tako, največkrat nenamerno, kršimo pravni red in pravice narodnosti.« Na dvojezičnih območjih v Italiji je očitno drugače. Tam si zamejski Slovenci le stežka izborijo svoje »zajamčene« pravice? Razlike so tudi v sistemu zagotavljanja sedežev v organih lokalne skupnosti in države za tamkajšnjo slovensko manjšino. »To v glavnem drži. Na Občinskem svetu sem poudaril, da razprava o dogodkih v Italiji in krivicah tamkajšnje manjšine, ne sme biti vezana na pravice Italijanov -državljanov Slovenije, občank in občanov občine Piran. Kajti pripadniki italijanske narodnosti v Sloveniji so slovenski državljani in jim gredo popolnoma enake pravice. Pri nas smo, navkljub nekaterim težavam, sožitje sprejeli kot obliko našega življenja. O tem ni mogoče razpravljati.« FK -jlE Bojan Belina v Živeti s tujo ledvico Bojan Belina iz Pirana je eden redkih slovenskih srečnežev, ki so mu v pariški kliniki vsadili ledvico neznanega darovalca. Rešil se je pravih muk dialize, ki so bile potrebne tri krat na teden v Izoli. Invalidsko upokojen sedaj živi normalno življenje, le zdravila proti zavračanju tujka mora redno jemati. njemu prišlo do prvih znakov akutne odpovedi ledvic. Začele so mu otekati noge in obraz, sledilo je oteženo dihanj e... in šok. Do dialize le še korak. Če ne bi ukrepali Bojana ne bi bilo več med nami, kajti ledvična bolezen je tiha, tudi zahrbtna. Pravzaprav Bojan ledvic ni imel več, ker so se mu preprosto »posušile«. Začelo se je mučno življenje. Od leta 1995 pa do operacije vsak drugi dan po pet ur po 5 ur mirno ležanje v postelji, priključen na dializni aparat skozi katerega se prek posebne membrane očisti vsa kri. Na roki se mu še danes pozna fistola (posledica operativnega posega spajanja vene in arterije in vbodi v žilo. Po dializi je človek omotičen in komaj se nekoliko popravi, že mora nazaj na dializo, kajti sicer bi se v organizmu nabralo preveč strupov in bi umrl. Bojan je hodil kar pet let na dializni oddelek v Splošno bolnišnico v Izoli. Ledvice so organ, ki preceja kri in izloča odpadne snovi ter presežek vode kot urin. So bistvenega pomena za uravnavanje telesnih tekočin in acido-baznega ravnovesja. V ledvicah so milijoni nefronov, od katerih vsakega sestavljata glomerulus in tubul, po kateri urin odteka v ledvični meh. Človek ima dve ledvici, ki v dolžino merita približno 10 do 12,5 cm in tehtata 170 gramov. Ležita v trebuhu - in sicer desna pod jetri, leva pa pod vranico. Najpomembnejše odpadne snovi v telesu nastajajo pri razkrajanju beljakovin. Funkcija ledvic je izjemno zapletena in večplastna. Ko odpovedo, je ponavadi že prepozno. Ledvična odpoved povzroči uremijo (nabiranje sečnine in drugih kemičnih odpadnih snovi) in druge kemične motnje v krvi in tkivih. Simptomi so različno hudi. Pri akutni ledvični odpovedi je najbolj opazen simptom zelo zmanjšana količina urina. Kmalu po nastanku akutne ledvične odpovedi se pojavi še več simptomov; zaspanost, slabost, bruhanje in kratka sapa. V mnogih primerih opazimo tudi druga znamenja; simptome šoka, bleda koža, slaboten utrip. Pri kronični ledvični odpovedi se pojavi slabost, izguba apetita, slabo počutje. Med zapleti akutne ledvične odpovedi se pojavijo okužbe; pljučnica, želodčna krvavitev in globoka tromboza. Zaradi kronične odpovedi ledvic se pojavijo motnje v kemični sestavi krvi, s posledičnimi zapleti kot so hipertenzija, anemija, osteomalacija, nevropatija ali miopatija. Ljudje z akutno ledvično odpovedjo zvečine docela ozdravijo, nekateri pa potrebujejo ledvično presaditev ali dializo za vse življenje. Več kot polovica ljudi s končno ledvično odpovedjo, ki jih zdravijo z dializo, živi sorazmerno normalno več kot pet let. Rešitev je ledvična presaditev. 52-Ietni Bojan Belina ima iz dveh zakonov tri otroke. Iz prvega dva sina in iz drugega hčerko. V Piranu živi od leta 1974. Leta 1990 so se pri njemu začele prve težave z visokim krvnim pritiskom. Ni poznal vzroka, v nadaljnjih preiskavah na ljubljanskem Kliničnem centru pa so ugotovili, da je nekaj narobe z njegovimi ledvicami, ki ga sicer niso bolele. Predpisali so mu strogo dieto, a kljub temu je po petih letih pri Prišla je rešitev Bojan Belina je leta 1997 urgiral pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani in dobil njihov pristanek, da si lahko sam poišče bolnišnico oziroma transplatacijski center, kjerkoli v Evropi, v katerem mu bodo vsadili zdravo ledvico. Ministrstvo za zdravje je prevzelo vse stroške operacije in poznejšega zdravljenja. Bojan je nato aktivno začel iskati primeren center in ga našel v Parizu. Ker ni imel darovalca je moral čakati na poziv. Operiranje bil 1. 9. 2000 v priznani kliniki Pitie’ Salpetriere v Parizu. V trebušno votlino so mu vsadili (samo) eno zdravo ledvico, s katero danes živi. Posebnih težav ni bilo, razen seveda običajnih, ker telo ponavadi zavrača tujek. Dobil je ustrezna zdravila, ki jih mara jemati zjutraj in zvečer. Po treh mesecih terapije v Parizu se je vrnil v Piran. Sedaj hodi na zdravniške kontrole, posebnih težav nima. Bojan Belina se je tudi aktivno vključil v delovanje Društva ledvično obolelih za južno Primorsko in postal predsednik društva. V Zvezi društev ledvično obolelih deluje 13 društev, skupaj z 250 člani. Zveza izdaja tudi svoje glasilo Ledvica, kije letos zabeležilo 20-letnico izdaje. Organizirajo razna srečanja, športna tekmovanja, se pogovarjajo o problemih, v okviru svojih možnosti pa člani prispevajo tudi sredstva za nakup potrebnih aparatov za dializne centre. Tako je lani društvo za dializni oddelek Splošne bolnišnice Izola nabavilo digitalni aparat za merjenje pritiska in elektronske tehtnice, za tehnike pa so nabavili tudi ustrezen računalnik. Hoteli so kupiti tudi televizorje, vendar predstojnica ne dovoli, da bi jih namestili v dializne oddelke. Naslednje leto junija bodo na Primorskem, verjetno v Portorožu, organizirali srečanje članov iz trinajstih društev, v katerih je skupaj nad 250 članov. Andrej F ur Inn, predstojnik Urada občinske inšpekcije in redarstva Občine Piran o mirujočem prometu Red mora biti! V piranski občini, zlasti v mestu Piran se že skoraj četrt stoletja ubadajo s problematiko mirujočega prometa, pri tem pa uvajajo tudi rešitve, ki včasih gredo na živce domačinom in turistom. Najbolj neprijazni so pajki in lisice, poseben občutek turistu pa daje pred Piranom tudi zapornica. Smešno vendar resnično, da iz žepa potegnejo potni list. Kaže, da je pobiranje parkirnine in plačilo vstopa v Piran postala glavna dejavnost, tistih institucij- Občine, ki bi s pametnim prostorskim načrtovanjem po naravi naloge morala zagotoviti dovolj parkirnih mest. Pogovarjali smo se s predstojnikom Urada občinske inšpekcije in redarstva Andrejem Furlanom. Katere so osnovne naloge redarske službe in občinske inšpekcije ter koliko je občinskih inšpektorjev in redarjev v občini Piran? »Redarji so pretežno z nalogami usmerjeni na področju mirujočega prometa, torej kar se tiče parkiranja vozil in zagotavljanja reda. Inšpekcijske službe pa so pooblaščene za izvajanje vseh ostalih občinskih odlokov. Trenutno je ta služba številčno zelo okrnjena; le en nadzornik in en inšpektor. V statičnem prometu pa trenutno dela, glede na problematiko, zadovoljivo število redarjev - to je pet občinskih redarjev.« Za turista ni hujšega od spoznanja, da so mu odpeljali avto ali vozilo priklenili na lisico. Kdaj je to sploh mogoče in potrebno? Temelj je podan v Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa, občinski odlok pa podrobno ureja kdaj odvoz vozila in kdaj zaklep z lisicami. Zakon ZTVCP v 18. členu določa: (1) Lokalna skupnost zaradi nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah v naseljih: 3. odredi pogoje in način za odvoz nepravilno parkiranih vozil ter za posatvitev naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo; na vozilo, ki je parkirano tako, da ogroža druge udeležence v cestnem prometu, ni dovoljeno postaviti naprave, ki prepreči odpeljati vozilo, pač pa se za tako parkirano vozilo odredi odvoz; odvoz se lahko odredi tudi za izločeno vozilo, za katero obstaja nevarnost, da se pomankljivost ne bo odpravila v roku iz prvega odstavka 219. člena; 24. člen občinskega odloka določa: Pooblaščeni delavec urada za komunalni nadzor (nadzornik, inšpektor) lahko odredi odvoz vozila: 1. če je vozilo neupravičeno parkirano na rezerviranem parkirnem prostoru, 2. če je vozilo parkirano na površinah, namenjenih pešcem, 3. če je vozilo parkirano na zelenicah in v parkih, 4. če je vozilo parkirano pred vhodom v stavbo ali garažo, pred okni stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov, 5. če je vozilo parkirano na avtobusnih postajališčih in označenih avtobusnih postajah javnega prometa, ter postajališčih za taksije, 6. če je vozilo parkirano na prostorih določenih za razkladanje dostavnih vozil, ob dovozih in odvozih z gradbišč, na ali pred komunalnimi napravami (hidranti, jaški, kontejnerji za smeti, pred prometno zapornico...), 7. če je vozilo zapuščeno in parkirano na katerikoli javni površini, 8. če je vozilo parkirano na površinah, kjer to prepoveduje vertikalna ali horizontalna prometna signalizacija, 9. če voznik ne zahteva odstranitve naprave iz 25. člena tega odloka v osmih urah od postavitve naprave, 10. če je vozilo parkirano ali ustavljeno na mestu, na katerem onemogoča vključitev v promet že parkiranemu vozilu, 11. če je vozilo parkirano tako, da ogroža druge udeležence v cestnem prometu (če je prost prehod med ustavljenim oz. parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3m, 12. če za izločeno vozilo obstaja nevarnost, da se pomanjkljivost ne bo odpravila v roku danem za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne more trajati dlje kot 24 ur. 25. člen občinskega odloka: Delavec Urada za komunalni nadzor odredi postavitev naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo (v nadaljevanju naprava): 1. Če je izpolnjen pogoj za odvoz vozila iz 24. člena, vozilo pa neposredno ne ovira prometa ali odvoz ni mogoč; 2. Če parkira na urejenih parkirnih površinah, kjer se plačuje parkirnina in lete ne plača, kot to določata 10. in 29. člen. Napravo se postavi tako, da voznik ne more uporabljati vozila do identifikacije kršilca oz. poravnave mandatne kazni ali prevzema plačilnega naloga. Napravo se praviloma namešča na prednje levo kolo vozila. Odredbo o blokadi se prilepi na bočno voznikovo stran vozila ali drugo vidno mesto, če je na bočno voznikovo stran ni mogoče prilepiti. Če voznik ne zahteva odstranitve naprave v osmih urah od postavitve, se odredi odvoz vozila. Takoj oz. najkasneje v roku 15 minut po plačilu oz. izstavitvi plačilnega naloga ter poravnavi stroškov namestitve naprave, se mora le-to odstraniti. Izvajalec namestitve in odstranitve naprave je delavec Urada občinske inšpekcije in redarstva, oziroma izvajalec odvoza nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil. Vrednost pavšalne poravnave stroškov zaklepa in odklepa vozila znaša 10 točk. Vrednost točke določa Župan. »Žal moram povedati, da drugega načina za red ni. Opazili smo, da samo z opozorili ne dosežemo veliko. Voznik, ki nepravilno parkira dobi obvestilo o prekršku, na katerem je zapisana vsota kazni - 5.000 Sit. Sledi plačilni nalog po pošti in če plača v osmih dneh velja polovična kazen - 2.500 Sit. Kazni so nizke zato se z njimi večina preveč ne obremenjuje. Zato uvajamo zaklep tam, kjer mora biti red, da zagotovimo normalno odvijane prometa. Tako voznik vozila ne more odpeljati in je prisiljen počakati redarja, da odklene lisice. Kazen: na licu mesta 5.000 Sit, po položnici pa še 5.000 Sit in če slednje plača v osmih dneh le 2.500 Sit. V tem primeru znaša kazen skupaj 7.500 Sit. In povem vam, daje to zelo učinkovit red! Primer: Pred leti smo imeli strašne probleme z ovinkom pri Salineri v Strunjanu. Prihajalo je do pretepov, ker je bil ovinek zaparkiran in promet se je tako odvijal le v eni smeri. Nihče od voznikov ni hotel popuščati, zato je morala posredovati policija. Šli smo v zaklepe že zjutraj in problem smo rešili. Ovinek je sedaj prost in promet se lahko odvija tekoče.« Koliko lisic ste letos priklenili na portoroškem območju? »Za Portorož natanko nimam podatkov. Lani na primer, od 1.1. do 15.7., smo odredili 1300 zaklepov letos pa je ta številka v istem obdobju krepko manjša in znaša 778 zaklepov. Letos ukrepamo drugače, bolj milo bi lahko rekli. Ob vikendih, ko je gneča, so največ trije zaklepi dnevno, vsi pa dobijo najmanj pol ure prej na vozilo opozorilo. Zaklepi se vršijo dopoldan okoli enajste ure, ko se cesta Obala prične polniti, ker ljudje odhajajo na plažo. Študentje v belem razdelijo opozorila v štirih jezikih in moram reči, daje plačevanje parkirnine izjemno dobro.« Včasih se zgodi, da ne deluje tudi parkirna ura. Kaj v takem primeru? . »Imeli smo kar nekaj pritožb. Moj predlog je, da že za naslednjo sezono dopolnimo sistem pobiranja parkirnine, na primer prodaja parkirnih listkov v neposredni bližini.« Opažena so bila vaša vozila, ki vozijo skozi Portorož s sireno kot nekaka nujna zadeva, na koncu pa se je izkazalo, da gre samo za hitro vožnjo. »Naša vozila nimajo siren. Morda prihaja do zamenjave vozil. Vedno večje agencij, ki so zadolžene za varovanje objektov in imajo podobna vozila, katere verjetno uporabljajo sirene in morda ljudje zamenjajo.« Kam gredo sredstva, pridobljena s parkirnino, lisicami, od mandatnih kazni? »To je sestavni del občinskega proračuna.« Kje naj bi parkirali zaposleni v Portorožu? »Parkirnina v Portorožu je bila uvedena izključno zato, ker je premalo parkirnih mest (od Portoroža do Lucije 726) in so, predvsem v Portorožu, bila zasedena z vozili zaposlenih, turisti pa naj bi parkirali na zelenicah in mi bi jim morali odvažati avtomobile. Moramo se vprašati od česa živimo. Živimo od turizma, druge gospodarske dejavnosti v tej občni ni in to bomo morali sprejeti. Zaposleni se bodo morali znajti.« Kje pa parkirate vi? »Parkiram na Fornačah in v dveh letih odkar sem tukaj na občini še nikoli nisem bil s svojim vozilom v Piranu.Tudi redarji ne parkirajo v mestu.« Pravo prometno zmedo je ob sobotah čutiti tudi že v Luciji. Svoje je prispevala tudi priselitev Upravne enote iz Pirana. Slišali smo, da razmišljati o uvedbi parkirnine tudi v Luciji. Kdaj se bo to zgodilo in, če res v tem vidite rešitev? »Mogoč ukrep v bodoče. Vendar to ni v moji pristojnosti. Sicer pa v Luciji na prosta parkirna mesta opozarjajo table, omeniti pa moram, da bi okrog TPC bila manjša gneča, če bi vozniki uporabljali garažno hišo ali parkirišče pri Marini (pri avtopralnici) in na makedamskem parkirišču pri TPC. Je že tako, da se nikomur več ne ljubi iti nekaj metrov peš.« Ali se strinjate z ugotovitvijo ena lisica -dva turista manj? »S tem se ne bi strinjal, kajti z obveščanjem turistov in domačinov o prometnem redu je poskrbljeno zelo dobro. Red mora biti! K temu lahko veliko prispevajo tudi domačini in zaposleni.« AKV Pomembno je poznati znak "prepovedana ustavitev in parkiranje". Ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki, ali da se naloži oziroma razloži tovor, ali odpravi okvara na vozilu. Lep glasbeni dogodek VII. Mednarodna poletna glasbena šola-Piran 2002 Letošnjo Tarinijevo nagrado je prejela ruska violinistka Jana Neustroeva Pod okriljem organizatorjev - Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran, Občine Piran in centra za glasbeno vzgojo Koper- glasbene šole Piran je v času od 8. do 18. julija v Piranu potekala VII. Mednarodna poletna glasbena šola. Pod odličnim vodstvom priznanih profesorjev in glasbenikov iz Slovenije in tujine so udeleženci izpopolnjevali svoje glasbeno znanje na violini, violi, violončelu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu in rogu. Poučevali so profesor Primož Novšak, Svava Bernhardsdottir, Miloš Mlejnik, Aleš Kacjan, Matej Šarc, Paolo Calligaris, Jurij Jenko in medtem, ko sta korepeticije na klavirju spremljala prof. Blaž Pucihar in Vlasta Doležal Rus. Umetniški vodja mednarodne poletne glasben šole je prof. Matej Sare. Poletna glasbena šola v Piranu, na katerih so se udeleženci čudovitem biseru slovenske obale in potegovali tudi za Taritinijevo Tartinijevem rojstnem kraju se je v nagrado, ki jo vsako leto na sedmih letih uveljavila kot izjemna zaključnem koncertu podeli županja priložnost izpopolnjevanja občine Piran, gospa Vojka Štular. Po glasbenega znanja. Letos se je na sklepu strokovne komisije v sestavi poletno šolo prijavilo rekordnih 61 profesorjev poletne glasbene šole je udeležencev domala iz vse Slovenije, letos nagrado prejela mlada ruska Islandije, Nemčije, Avstrije, Italije , violinistka Jana Neustroeva. Rusije in Hrvaške. Od tega je bilo 39 Vsi koncerti so 1 ili izjemoma dobro individualnih udeležencev in 5 obiskani in so navdušili številno komornih skupin. Odločitev občinstvo. Letošnja poletna šola in posameznikov za udeležbo na različnih šolah je nedvomno pogojena in odvisna tudi od tega kateri profesor oziroma pedagog poučuje posamezni instrument. Zato ni presenečenje, daje kljub strožjim kriterijem in omejenemu številu vpisa na letošnji šoli največ slušateljev za instrument violine, ki jo je poučeval prof. Primož Novšak in katerega se je udeležilo 10 slušateljev. 7 udeležencev je bilo prijavljenih za rog, ki gaje prvič na naši šoli poučeval priznani prof. Laszlo Seemann sledil je violinčelo, ki gaje že šesto leto zapored uspešno poučeval priznani prof. Miloš Mlejnik in za katerega je bilo prijavljenih 6 udeležencev, ravno toliko jih je bilo za flavto. Redni pouk instrumentov je potekal v prostorih OŠ Cirila Kosmača Piran, Glasbeni šoli in Godbenem domu. V sklopu poletne šole so udeleženci in profesorji nastopali na 7. koncertih. V Križnem hodniku v Piranu je potekal Otvoritveni koncert, Koncert profesorjev in pa Zaključni koncert. V Studiu galeriji Gasspar smo organizirali kar 4 koncerte slušateljev koncert so bili s stališča umetniške in strokovne ravni na zelo visokem nivoju. Organizatorji se za pomoč pri izvedbi zahvaljujejo: Občini Piran, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Hotelom Palače Portorož, Hotelu Tartini Piran, Hotelu Piran, Hotelu Barbara Fiesa, Banki Koper, Studiu Galeriji Gasspar, Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran, Minoritskemu samostanu Sv. Frančiška, Street tour Portorož in družini Tomac iz Pirana. Elizabeta Fičur Janja Sever in Jurij Dobrila razstavljata v Galeriji Gasspar V Studio galeriji Gasspar v Piranu, Savudrijska 5 so v petek, 9. avgusta ob 21.00 uri odprli razstavo slik na svili slikarke Janje Sever in skulptur kiparja Jurija Dobrile. Odprta bo do 5. septembra 2002. Na otvoritev so povabili tudi glasbenike Festivala Tartini - Piran 2002 in plesalce plesne šole Eureka. Tradicionalno tekmovanje slikarjev in keramikov v Piranu 37. mednarodni Ex-Tempore 3. mednarodni Ex-Tempo keramike Piran 2. - 8. september 2002 Slavnostno odprtje razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 8. septembra 2002 ob 20.00 uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Nagradni sklad znaša 6,5 milijona tolarjev. Grand prix: 300.000 SIT. Letošnje teme: Piran, Istra, soline, morje, oljke, vinogradništvo, Tartini, piranske barke, ribiči pri čiščenju mrež, piranske strehe in fasade, Izola, barve, prosta tema... Fotografije so z lanskega, 36. Ex-tempora in podelitve nagrad na Tartinijevem trgu v Piranu. Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran v sodelovanju z ateljejem Duka, Minoritskim samostanom, Studiom Galerijo Gasspar, Občino Piran in drugimi, letos že sedemintridesetič prireja znani mednarodni slikarski Ex-Tempore Piran in tretjič zapored mednarodni Ex-Tempo keramike Piran. Vrednost letošnjih praktičnih in denarnih nagrad znaša kar 6,5 milijona tolarjev bruto. Grand Prix 37. mednarodnega slikarskega Ex-tempora Piran 2002 znaša 300.000 SIT, razpisuje pa jo Zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran. Velikih odkupnih nagrad v vrednosti 170.000 SIT je kar enajst. Razpisujejo pa jih Občina Piran (za temo Piran), Avtotehna GVTO Ljubljana (za temo Soline), Jovan Franc Železnik se vsako leto udeleži tekmovanja. Stupar spec. spl. med. (za temo piransko pristanišče), Krka Zdravilišče Strunjan (za temo Istra), Studio Galerija Gasspar Piran dve nagradi (za temo barve in prosto temo), Banka Koper d.d. (za prosto temo), Kavama Galerija Tartini Piran (za temo Tartini), Agencija Capris d.o.o Koper (za temo morje), Hoteling d.o.o. Portorož (za temo marina), Porting d.o.o. Izola (za prosto temo). Posebne nagrade v obliki penzionov razpisujejo : Grand hotel Metropol d.d., Hoteli Piran d.d. (dve nagradi), Hoteli Palače d.d. (dve nagradi). Odkupne nagrade v vrednosti po 120.000 SIT razpisuje 14 podjetij in samostojnih podjetnikov, nagrade v obliki penzionov pa razpisujejo še HTP Belvedere d.d. Izola, HTP Simonov zaliv d.d. Izola, Etigraf d.o.o. Piran, Jercom d.o.o. Portorož, Maona d.o.o. Piran (dve nagradi). Posebne nagrade razpisujeta še Kompas turizem d.d. Portorož in Maona d.o.o Piran. Odkupno nagrado v vrednosti 70.000 SIT za akvarel razpisujejo Zoran Drobne - Ljubljana, Valhostel Dr. Humar Piran. Nagrado za akvarel na temo ladja Burja. Podelili bodo tudi častna priznanja. Mednarodna strokovna žirija: Dr. Fred Dickerman -Celovec, Andrej Medved -Piran, Janez Mesesnel -Ljubljana, Gorka Ostojič Cvajner - Pulj, Franko Vecchiet - Trst, Toni Biloslav - Piran (tajnik). Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo možna v prostorih Mestne galerije v Piranu od 2. do 6. septembra 2002 med 8.00 in 15.00 ter med 17.00 in 20.00 uro ter v soboto, 7. septembra od 8.00 do 19.00 ure. Tudi v Ljubljani S ' ■■' J Tudi keramičarji izdelujejo iz leta v leto boljše izdelke. v prodajalni Prometej A rt & Hobby, Mala ulica 5 od 2. 9. do 6. 9. 2002 od 9.00 do 19.00 ure. Vpisnina je 5.000,00 SIT. Rok oddaje keramike: 2. do 7. september 2002 v Mestni galeriji Piran, Tartinijev trg 3, od 8.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure, v soboto od 8.00 do 16.00 ure ali po pošti na stroške pošiljatelja. Vpisnina je 4.000,00 SIT. Razstava nagrajenih keramičnih del bo v prostorih Studio Galerije Gasspar v Piranu. Nagrade: Grand Prix 3. mednarodnega Ex-tempa znaša 200.000 SIT, razpisuje pa jo Studio Galerija Gasspar Piran. Veliko odkupno nagrado v vrednosti 150.000 SIT razpisuje Martex d.o.o, Volčja Draga. Odkupno nagrado v vrednosti 100.000 SIT razpisuje Scarbo d.o.o. Koper. Odkupno nagrado v vrednosti 70.000 za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, razpisuje zavod Obalne galerije Piran. Vse informacije na temo keramike dobite pri Jelki Kukovič, Obalne galerije Piran, tel.: 05/67-30-380. Mednarodna strokovna žirija Ex-tempo keramike: Marina Baričevič -Zagreb, Toni Biloslav - Piran, Claudio Gambalonga - Padova, Maja Kržišnik - Ljubljana in Fulvia Zudič -Piran. Obalne galerije Piran so za priložnost razstave izdale tudi posebno publikacijo, v kateri je objavljen tudi pravilnik glede priglasitvenih pogojev, žigosanja platen, roka prijave in drugo. Po otvoritvi razstave prireja županja Občine Piran Vojka Štular sprejem za povabljene goste in udeležence razstave. Tartini festival Piran V spomin na izjemnega violinista Giuseppa Tartinija v Piranu letos prvič organiziran Tartini festival Organizatorji so se odločili, da spomin na izjemnega violinista in skladatelja Guiseppa Tartinija počastimo s festivalom klasične glasbe. Tako bo letos prvič zaživel Tartini festival Piran. Festival bo potekal v rojstnem mestu velikega virtuoza med 11. in 24. avgustom. Organizacijo festivala je prevzel Center za glasbeno vzgojo Koper. Festival, ki bo postal tradicionalen, bodo letos sestavljali štirje koncerti. Program se osredotoča na dela iz Tartinijevega opusa, predstavili pa bodo tudi dela drugih velikanov klasične glasbe ter sodobnih slovenskih skladateljev. Pobudnika in organizatorja festivala, Jasna Nadles in Milan Vrsajkov, sta uspela k sodelovanju pritegniti mlajšo generacijo že uveljavljenih glasbenikov iz vsega sveta. S tako programsko shemo želijo vsem ljubiteljem klasične glasbe ponuditi izjemno doživetje. Festival je namenjen turistom in obiskovalcem Obalnih mest, ki želijo svoj dopust popestriti z obiskom vrhunske kulturne glasbene prireditve, kot tudi domačinom, ki bodo zagotovo veseli razširjene ponudbe prireditev s klasično glasbo. Projekt so finančno podprli Ministrstvo za kulturo, Občina Piran, KUD Lib-Art, Leoss d.o.o, ADS Studio d.o.o, Buli.Miletič, Unid mladinski servis d.o.o, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Adria Airways d.d., Galerija Gasspar s.p., Gostilna-Osterija Pri-Mari, Val Hostel d.o.o. Informacije lahko dobite pri gospe Jasni Nadles na telefonski številki: + 386 31 419 016. PROGRAM Nedelja, 11. Avgust ob 21:00, Minoritski samostan v Piranu Chris George, violina Milan Vrsajkov, violončelo Frederic Lagarde, klavir J. Haydn: Klavirski triov G-dum “ali Ongarese” G. Tartini: Sonata za violino in klavir op. 1 v g-molu in op. 2 v A-duru A. Dvorak: Klavirski trio v f-molu op.65 Torek, 13. avgust ob 21:00, Tartinijeva hiša Piran Jasna Nadles, flavta Frederic Lagarde, klavir Milan Vrsajkov, violončelo J.Haydn: Trio za flavto, violončelo in klavir F.Schubert: “Trockene Blumen” variacije za flavto in klavir P.Kopač: Romanca za flavto in klavir C.M.von Weber: Trio za flavto, violončelo in klavir v g-molu op.63 Nedelja, 18. avgust ob 21:00, Galerija Gasspar Piran Mozart kvartet Salzburg Jasna Nadles flavta W. A. Mozart: Kvartet za flavto in godala v D- duru KV 285 G. Tartini: Sonata za flavto, violino in violončelo v G-duru G. Tartini: Sonata za flavto, violino in violončelo v D-duru L. Boccherini: Kvintet za flavto in godala v G-duru op.55 J. Haydn: Godalni kvartet v G-duru op.64 st.4 24. avgust ob 21:00 Galerija Gasspar Piran Jeremy Findlay violončelo Bach: Suita za violončelo solo št.l v G-duru BWV 1007 Bach: Suita za violončelo solo št.l v d-molu BWV 1008 Škerjanc: Preludij iz sonate za violončelo solo Bach: Suita za violončelo solo št.3 v C-duru BWV 1009 ■ Policisti ne bi smeli brez sodnega naloga v hotelsko sobo Lepotno tekmovanje Miss Slovenije za Miss Italije v svetu letos v Piranu Misson Studio Piran je letos pridobil ekskluzivno licenco za slovenski izbor mednarodnega lepotnega tekmovanja MISS ITALIA NEL MONDO. Prestižno lepotno tekmovanje z izborom Miss Slovenije za Miss Italije v svetu je organizirano v Piranu, 15. avgusta 2002 ob 21.00 uri na Tartinijevem trgu pod skupnim naslovom PIRAN - Z ZVEZDAMI POD ZVEZDAMI. Prireditev vodita Lorella Flego in Jemer Kuntner. Nastopajo: Polona Furlan, Miran Zadnik, Tijuana Križman, Funky Babes, Alex Delfin, Maja Misson, Elda Viler, Giani Rijavec in drugi znani domači in tuji estradni umetniki. Goste bo zabaval ansambel Heaven No. 7. Za pijačo in hrano bo poskrbel Catering d.o.o. Po zaključnem delu izbora, približno ob polnoči, bo nebo nad Piranom razsvetlil bogat ognjemet. B e 1 e t r i n a Povabilo mladim pesnikom in pisateljem v Izolo Knjižna zbirka Beletrina - Študentska založba, Beethovnova 9/1, Ljubljana -vabi mlade, še neuveljavljene pesnike in pisatelje na literarni konec tedna v Izolo. Od 27. do 29. septembra 2002 bodo v Izoli imeli svoje delavnice za poezijo in prozo odprte Josip Osti, Aleš Šteger in Andrej Skubic. Pripravljajo tudi predavanja o jeziku in dva literarna večera, na katerih se bodo predstavili Beletrinini avtorji. Ob prijavi je bilo treba do L 8. 2002 poslati nekaj pesmi ali proze z vašimi podatki na naslov: Študentska založba Beletrina (za Izolo), Beethovnova 9/1, 1000 Ljubljana ali elektronski naslov: zalozba@kiss.uni-lj.si NLB podarila Splošni bolnišnici Izola ček za 500 tisoč SIT Na otvoritvi poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Izoli, 18. julija 2002, je izvršni direktor NLB - Divizije Primorska Aljoša Uršič izročil direktorju Splošne bolnišnice Izola dr. Tomažu Gantarju darilni ček v vrednosti 500 tisoč SIT. Nato je županja Izole Breda Pečan pomagala direktorju in vodji poslovalnice razbiti prašička, ki bo prinesel banki veliko sreče in novih komitentov. Veslaški klub Piran priredil sprejem za uspešne tekmovalce Na fotografiji Primorskega utripa: Trener Milan Kocjančič (na sredini), Matej Rodela (na levi) in Simon Ganza Člani veslaškega kluba Piran so se pred nedavnim na sedežu kluba v Seči skupaj veselili kar solidnega nastopa slovenskih posadk na svetovnem prvenstvu za mlajše člane (U 23) v Genovi, na katerem je naša pomlajena reprezentanca dosegla tri peta mesta. Dosegli so jih Izolan Bine Pišlar v lahkem skifu, Pirančan Matej Rodela v enojcu in ljubljanski dvojni dvojec z Igorjem Ronchijem in Mitjo Trkovom. Pomerili so se veslači iz 41 držav. V konkurenci enojcev so nastopili veslači iz 18 držav, med njimi tudi Matej Rodela. Trener Milan Kocjančič: »To je bil prvi nastop v članski konkurenci. Zadovoljen sem« PODANE KAZENSKE OVADBE ZOPER POLICISTE POLICIJSKE POSTAJE PIRAN IN KADROVSKE SPREMEMBE NA ENOTAH PU KOPER Na podlagi 6. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku in na osnovi zbranih obvestil so policisti Urada generalnega direktorja policije -Oddelka za pritožbe, notranjo zaščito in pomoč policistom podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru zoper štiri policiste Policijske postaje Piran. Policisti so osumljeni storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 152/III. členu Kazenskega zakonika v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika, kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po 143/11. členu KZ v Naj se ve kdo sme komunicirati z novinarji V Drogi so sprejeli pravilnik o komuniciranju z mediji Pravilnik ali bolje rečeno poslovnik, je sprejelo vodstvo skupine Droga in ga avgusta objavilo v glasilu družbe Naš glas. Verjetno si vodstvo želi s tem pravilnikom zagotoviti natančen pregled odliva informacij prek tovarniškega plota novinarjem, ali pa gre za preprosto načelo uvajanja reda in natančnih pooblastil glede stikov z javnostjo, ko gre za vprašanje dajanja informacij o podjetju. Misel na omejevanje svobode izražanja delavcev, ali centralizaciji informiranja je tu odveč. Natančno je določeno kdo sme dajati informacije medijem in kako naj poteka zunanje informiranje. Če bo novinar naslovil vprašanje na nepristojno osebo, ga bo ta poskušala povezati o odgovornim in pooblaščenim v podjetju za dajanje informacij. Droga dobro skrbi tudi za interno informiranje delavcev v glasilu družbe Naš glas. Glavna in odgovorna urednica glasila je Majda Vlačič, ki skrbi, da so informacije objavljene skladu s politiko informiranja delavcev in njihovih poslovnih partnerjev. Za odnose z javnostjo pa v prvi liniji skrbi Janja Križman (prej Lilijana Ivanek Pečar). Ali v svojem glasilu Naš glas res tudi objavijo vse kar zanima delavce, je seveda drugo vprašanje. Na primer, delavci Droge so v njihovem glasilu lahko prebrali članek o pogodbi z Občino Piran o brezplačnem prenosu lastninske pravice in pogodbi o zakupu skladišč soli Monfort in Fizine ter bivše njihove poslovne stavbe v Portorožu, informacijo o tem , koliko bo to Drogo stalo pa so lahko prebrali le v neodvisnih tukajšnjih medijih. Ko zapiha burja ni šale Pred nedavnim je s kar precejšnje višine z balkona stolpiča Obala 125 v Luciji zletel na tla cvetlični lonček, ki pa se ni razbil. Zelo nerodno bi kajpak bilo, če bi pristal na glavi kakšnega mimoidočega. Morda opozorilo vsem, ki radi na terasah ali balkonih držijo težke cvetlične lonce ali druge nezaščitene predmete. zvezi s 25. členom KZ, kaznivega dejanja opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca po 286/11. členu KZ in kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja po 290/L členu KZ. Po podaji ovadbe na pristojno Okrožno državno tožilstvo je bil zoper osumljene policiste podan zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka na podlagi 49. člena Zakona o delavcih v državnih organih zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti po 1. točki I. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih. V postopku se bo odločalo o stopnji odgovornosti posameznega policista. Komandir Policijske postaje Piran Igor Gjerkeš je podal direktorju Policijske uprave v Kopm prošnjo za razrešitev z delovnega mesta komandirja policijske postaje. Direktor PU Koper je prošnjo sprejel in predlagal generalnemu direktorju Policije, da komandirja razreši s funkcije ter ga premesti v Urad uniformirane policije PU Koper. Direktor PU Koper je predlagal generalnemu direktorju policije za komandirja PP Piran sedanjega komandirja Postaje mejne policije Sečovlje Silvana ČERNAČA. Na njegovo delovno mesto pa predlaga Valterja ULE-ta, inšpektorja Uradu uniformirane policije PU Koper. Omenjene prerazporeditve delavcev so bile izvedene s 01.08.2002, sporoča PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTJO PU KOPER Vojko Živec NAČELNIK URADA DIREKTORJA VIŠJI SVETOVALEC Kot smo izvedeli naj bi piranski policisti brez sodnega naloga uspeli vstopiti v hotelsko sobo in od tam odpeljali na policijsko postajo tujca in tujko in ju tamkaj za nekaj časa tudi pridržali. Nočni razbijači na delu V Kopru razbili telefonsko govorilnico, v Luciji nočne svetilke Poletna turistična sezona, vročina in opojne pijače verjetno tudi pripomorejo k nočnemu razgrajanju, hudo pa je, ko nočni razgrajači z razbijanjem splošne imovine napravijo precej škode. Pred nedavnim je neznanec razbil telefonsko govorilnico Telekoma Slovenije pri tržnici v Kopru, nekaj dni nazaj pa so se huligani spravili nad luči v podhodu stanovanjskega stolpiča v Luciji Obala 107 (pri Pošti, Mladinski knjigi in Adriatic Agentu). Na piranski policiji so nam povedali, da zaenkrat nimajo prijave o storilcih. Še podatek: V prvem polletju 2002 je policija na obalno-kraškem območju obravnavala 196 primerov poškodovanja tuje stvari, od tega kar nekaj tudi na območju piranske občine. USPEŠNO POLLETNO POSLOVANJE BANKE KOPER Banka Koper je v letošnjem prvem polletju poslovala uspešno. Prvo polovico leta so zaznamovali konstituiranje nove lastniške strukture banke, organov nadzora in upravljanja, intenzivne komercialne aktivnosti, širitev poslovne mreže v Sloveniji ter obeležitev 10. obletnice Active. Proces strateškega povezovanja je na zadnji dan junija 2002 izoblikoval naslednjo lastniško strukturo banke: Sanpaolo IMI S.p.A. 62,1 odstotkov (od tega je po sklepu sveta Banke Slovenije 32,9% glasovalnih pravic), Istrabenz d.d. 15 odstotkov, Intereuropa d.d. 10 odstotkov, Luka Koper d.d. 5 odstotkov, Banka Koper d.d. 2,27 odstotkov in manjšinski delničarji 5,63 odstotkov. Nadzorni svet Banke Koper d.d. je 1. julija obravnaval in potrdil predlog za novega predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta banke. Novega predsednika Giuseppa Cuccureseja je predlagala bančna skupina Sanpaolo IMI, večinska lastnica banke. Novega namestnika predsednika Janka Kosmino pa so predlagali predstavniki Luke Koper, Intereurope in Istrabenza. Po letni skupščini delničarjev in spremenjenem statutu banke je nadzorni svet imenoval Corrada Casalina na mesto podpredsednika uprave. Na letošnji drugi seji 29. julija je nadzorni svet obravnaval in potrdil nerevidirane podatke poslovanja v prvem polletju. Označuje ga hitrejše povečevanje bilančne vsote in ugoden finančni rezultat. Bilančna vsota Banke Koper je 30. junija dosegla 265,67 mrd tolarjev, kar predstavlja 11 odstotno rast, glede na stanje ob koncu lanskega leta. Dinamika porasta je za 4,4 odstotne točke višja od porasta bilančnih vsot vseh slovenskih bank. Tržni delež Banke Koper je v slovenski bančni branži znašal 6,5 odstotkov, bruto dobiček pred obdavčitvijo pa dosegel 3,03 mrd tolarjev. Na večanje bilančne vsote je v največji meri prispevalo povečanje kreditnega poslovanja z gospodarstvom in povečanje poslovanja z investicijskimi vrednostnimi papirji. V strukturi aktive banke zavzemajo krediti nebančnemu sektorju okrog 47 odstotkov, 31 odstotkov predstavljajo naložbe v vrednostne papirje, tretja največja postavka v strukturi pa so krediti bankam, ki zajemajo 12 odstotni delež. V strukturi pasive banke so najpomembnejši vir sredstev vloge nebančnega sektorja, ki so se v prvem polletju malenkostno še povečale in predstavljajo okrog 77 odstotkov celotne pasive. Sledi kapital banke z 9,5 odstotnim deležem. Banka je v prvem polletju letos izvedla ali nadaljevala več projektov. Med večjimi je dokončanje migracije računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet v bančno okolje. Do 30. junija, zakonsko določenega datuma konca reforme plačilnega prometa, je banka odprla 6.996 tolarskih in 877 deviznih transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, kar predstavlja okrog 6 odstotni bančni tržni delež. Portorož Ustanavljajo Akademijo animatorjev Slovenije (AAS) Idejo so predstavili v ponedeljek, 29.ju!ija na terasi Meduze Hotelov Morje v Portorožu Pobudniki si prizadevajo za priznanje dejavnosti animatorja kot samostojnega poklica v hotelski turistični dejavnosti. Namreč poklic animatorja še ni registriran in pričakujejo, da se bo to zgodilo jeseni. Namen akademije pa je tudi združitev vseh dejavnikov in akterjev na področju animacijske dejavnosti v Sloveniji. Sprejeti bo treba statut, kodeks, tarife, koncept, uvesti licence AAS. Akademija bi verjetno delovala kot pravna oseba (združenje), posredovala bi pri ponudbi in povpraševanju med izvajalci in uporabniki ter tako zagotovila ugodne pogoje za izvajalce oziroma člane AAS. Seveda pa bi tudi zagotavljala kakovostno raven izvedbe za uporabnike, korektnost, pravočasnost izvedbe ter reševanje morebitnih problemov. Tako so se v prostorih Turistice - Visoke šole za turizem v Portorožu 20. julija na ustanovnem zboru sestali in predstavili delovanje in statut ter izvolili organe AAS. Za predsednico AAS je bila izvoljena Irena Dolinšek, vodja animacije Hotelov Morje, za sekretarja je bil soglasno izvoljen Smiljan Mekicar, direktor M.A.S., d.o.o.- Radia Viva, ter člani izvršnega odbora; Tadeja Jere Lazanski, predavateljica Turistice, Claudio Krmac, animator Hotelov Metropol in Boštjan Serec. Za člane nadzornega odbora pa so imenovali Bogdana Valentina, ki bo opravljal funkcijo direktorja ter Marina Žibra, Vlasto Kučiš, Anko Zorko ter Spelo Slapernik. Pravno formalna ustanovitev in uradna registracija AAS še poteka. V mesecu septembru pa že pripravljajo prve izobraževalne seminarje za vse člane in tudi vse ostale, ki se bodo članstvu še pridružili. Njihov naslov: Akademija animatorjev Slovenije, Obala 29, 6320 Portorož. AAS že šteje 35 članov. Morda za informacijo, v bivši Jugoslaviji je tako združenje štelo 97 članov. Veselijo se vsakega člana ali simpatizerja. Članarina znaša 2.000 sit. Irena Dolinšek, vodja animacije Hotelov Morje in predsednica AAS: Animacija gostov v hotelski dejavnosti postaja nujnost "S povezanim delovanjem animatorjev bo animacija v Sloveniji še bolj napredovala in ter zagotovila mesto in vlogo, ki ji pripada. Animatorji v Portorožu že sodelujemo, se dobro razumemo, smo odprti in elastični. Veselimo se združenja hotelov Morje in Palače in seveda več sredstev za te namene." Irena Dolinšek seje z animacijo začela ukvarjati pri 33 letih. Pravi, da za ta »poklic« ni nikoli prepozno, če ima človek sposobnost ljudi, zbrane v družbi prijetno zabavati in voditi neko prireditev. Ireni gre to kar rok. Mnogi se spominjamo njenih začetkov v Hotelih Palače, ko je na terasi restavracije Ljubljana vodila prireditve in zabavala številne otroke. Dr. Nikolaj Kinkela -- 1*1! *. Več pozornosti zdraviliškemu turizmu J 1 n & J Dr. Kinkela, specialist kirurg, že od leta 1982 živi z družino, ženo Dunjo in hčerkama Moniko in Nino v Portorožu. Rojen je bil sredi druge svetovne vojne, leta 1942 v Knežaku - Ilirska Bistrica in svoje otroštvo ter gimnazijska leta preživel v Knežaku, Pivki in Postojni. Obiskoval je postojnsko gimnazijo, na katero je ponosen. Šel je po očetovih stopinjah in se vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Pravi, da gaje vedno zanimala kirurgija. Pot ga je vodila na Primorsko, kjer je v stari bolnišnici v Izoli, v času vodenja dr. Trstenjaka, leta 1970 dobil mesto na kirurškem oddelku. V bolnišnici je bil zaposlen kar 31 let in skoraj 10 let je bil direktor Splošne bolnišnice Izola. Mesto direktorja bolnišnice je prevzel v najhujših časih, ko je bilo treba odpustiti 180 ljudi, ko se je bilo treba izločiti iz Zdravstvenega centra Koper in ko so si v ustanovi delili raztrgane fotelje, saj v zdravstvu nikoli ni bilo dovolj denarja. Zaradi poškodbe hrbtenice je moral opustiti kirurški poklic in sedaj opravlja delo nadzornega zdravnika pri ZZS -OE Koper. direktor bolnišnice in kot plačnik zdravstvenih storitev. Če na kratko odgovorim na vaše vprašanje bi rekel, da smo prinesli veliko dobrega iz prejšnjega sistema. Za ponazoritev: Tuji zdravnik mi je nekoč dejal, da bi se on hotel zdraviti pri nas v Sloveniji. Mislim, da to pove veliko. Naša stroka je nedvomno napredovala.« Ste prebivalec občine Piran. Kako ocenjujete tukajšnje osnovno zdravstvo? »V osnovnem zdravstvu ni posebnih težav in deluje dobro. To nam zavidajo tudi strokovnjaki. Mislim pa, da bi moralo biti združeno v Zdravstvenem domu, pod eno streho.« Kaj pa skrb za starejše občane? »V občini Piran bi bili vredno zgraditi kar dva domova za ostarele; enega v mreži zdravstva, drugega pa za namene poslovnega trženja, saj starejši ljudje menda želijo živeti v kraju z blažjo klimo .« Znano je, da je Portorož začel svojo zgodovinski pot kot zdraviliški kraj. »Danes na to dejstvo morda že nekoliko pozabljamo. Ločiti je treba osnovno zdravstvo in zdraviliško (poslovno - turistično) ponudbo, s katero bi ta kraj, zaradi večjega izkoristka naravnih danosti - solin, naravnih krajinskih rezervatov, klime, morja in tudi naših prelepih istrskih vasi, pridobil tudi na privlačnosti in ceni. Ne nazadnje je cilj ta, da se delavec, ki pride k nam na dopust, vrne na delo z novimi močmi.« V piranski občini se vedno vrtimo okrog turizma. »Imam občutek, da tukajšnje turistično gospodarstvo ne deluje najbolj usklajeno. Morda je tudi to del krivde za letošnjo nekoliko slabšo turistično sezono.« Kaj pa mesto Piran? »Mesto Piran je biser Jadrana. Naj postane središče kulture, glasbe in likovne umetnosti, šolstva ter raznovrstne izvirne trgovske drobne ponudbe. Osebno bi si prizadeval čimprej rešiti probleme mirujočega prometa, ki je po mojem mnenju glavna ovira za hitrejšo oživitev mesta.« Govori se, da stopate v politične vode in da boste na letošnjih lokalnih volitvah nastopili kot kandidat LDS Piran za župana Občine Piran. »Res je. LDS Piran me snubi, da bi se udeležil letošnjih volitev za župana. Franc Krajnc Kako danes gledate na zdravstvo? »Zdravstvo lahko sedaj ocenjujem s treh strani; kot kirurg, kot bivši flr||» V MORAVSKIH TOPLICAH Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone Szabo Ferenc ®.p. -Violeta-. Dolga ulica 1.9226 Moravske Toplice Rezervacije na tel: 02-526-1434 in GSM: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOLETNE PONUDBE - 2002 JULU, AVGUST 5 dni z zajtrkom 5 dni polpenzion z eno bograč večerjo 7 dni z zajtrkom 7 dni polpenzion z eno bograč večerjo 7 dnevno bivanje z možnostjo kuhanja (z lastno posteljnino) IZVEN SEZONE 11.500.00 sit + tt 16.000. 00 sit + tt 15.500.00 sit * tt 22.500.00 sit +tt 10.000. 00 sit+ tt 12.500.00 sit+tt 17.500.00 sit+tt 17.500.00 sit+tt 24.500.00 sit+tt 10.000,00 sit+tt PLESNI KLUB FREDI IZOLA Pridružite se nam v čarobnem svetu plesa! Zagotovimo mladim in manj mladim veselo, sproščeno in zabavno učenje latinsko-ameriškili, standardnih in športnih plesov in druge koristne oblike druženja. Smo plesni klub, ki verjame, da je ples najlepši način sporazumevanja med ljudmi in hkrati tudi jezik, ki je razumljiv povsod po svetu. Ples je prvinska potreba po druženju, hkrati pa posebna vrsta sprostitve in razvedrila. Prav zato smo v Plesnem klubu Fredi Izola pripravili bogato ponudbokulturnega ali športnega programa, skupaj 16 šolskih ur (8 krat po dve šolski uri) ter tudi nekaj novosti. Za vse, ki želite spoznati: * osnove hip-hopa in lockinga ‘osnove jazz-plesa "‘osnove latinsko-ameriških plesov ‘osnove standardnih plesov ... in tildi novosti: Hitri program za poročne pare Tekmovalni program shovv plesov in diseo dance Odprte V1P plesne skupine (drženje,ples, zabava) Valete in maturanstki plesi 10 športnih plesov v tekmovalnem programu Trebušni plesi ‘družabne igre za naj mlajše Naučili se boste veščine prvih plesnih korakov, spoznavali tehnike in poreklo plesa, moderne kombinacije in vrsto drugih stvari, ki so človeku potrebne v veseli družbi. Vabljeni tudi vsi otroci od tretjega leta starosti dalje. Sestavili bomo plesni vlakec in se igrali. Informacije: Plesni klub Fredi Izola, Gregorčičeva 21, 6310 Izola Pokličite nas lahko vsak delavnik od 9,00 do 19.00 ure. Uradne ure v Klubu so v septembru 2002 in to vsak četrtek od 17.00 do 19.00 ure. Telefon: OS/ 6419 606, GSM 041 / 592 224. la lepe in prijetne urice Plesni klub Fredi Izola AKV Jeza v Ce si tujec »fašeš« lisice HOROSKOP Avtor izdelave horoskopa: Štev 090 - 41 -18 ih 090-41-18 V torek, 29. julija se je ves ogorčen v našem uredništvu oglasil Dr. Milan Skitek iz Kamnika, ki ima že 25 let vikend v Seči, in povedal svojo zgodbo kako so mu priklenili avto. »26. julija sem parkiral osebni avto na cesti Obala nasproti TPC Lucija. Poleg mojega vozila je že bilo parkirano vozilo koprske registracije, za mano pa sta pripeljala avtomobila s tržaško in nemško registracijo. Po približno 15. minutah smo presenečeno opazili, da smo z lisicami priklenjeni le tujci, domačin pa jo je odnesel tudi brez opozorilnega listka. Po takojšnjem prihodu redarja in osebe za odklepanje lisic, smo ugotovili, da smo vsi navedeni napačno parkirali, vendar nismo ogrozili niti blokirali prometa ali sprehajalcev. Na vprašanje zakaj niso zaklenili še domačina smo dobili nejasne odgovore: »Imamo veliko dela, vozilo je parkirano na meji dopustnega, zaklenili ga bomo, ko bo čas,...« Prosil sem, da se uradna oseba legitimira, nakar mi j e bila pokazana študentska izkaznica s Fakultete za pomorstvo in promet iz Pirana. Sam tudi nisem imel dokumentov, ker sem samo prihitel s Seče v bližnjo ribarnico po ribe. Plačal sem 5.000 sit za odklep lisic in dobil položnico za 2.500 sit. Lisic pa ti ne snamejo dokler ne daš gotovine, tujca pa sta plačala 7.500 sit na licu mesta. 30. julija sem sam preveril situacijo na cesti Obala pred TPC. Na istem mestu so bila parkirana dalj časa vozila koprske registracije. Redar seje dvakrat peljal mimo a ni ukrepal. Šel sem za njim v bližnji bife in ga vprašal zakaj avtomobile ne priklene z lisicami. Dobil sem spet nejasne odgovore in izgovore. Zavedam se, da sem parkiral na nedovoljenem mestu in zato sem tudi pripravljen plačati kazen, ne razumem pa zakaj so potrebne lisice, če vozilo ne ovira prometa. To vprašanje sem postavil tudi redarju, ki pa mi je cinično in posmehovalno odgovoril naj pokličem županjo. Zanima me kje so razlogi za tako obliko pospeševanja turizma na Obali.« Občinsko redarstvo zanika obtožbe Od občinske inšpekcije in redarstva smo takoj zahtevali odgovor. Predstojnik urada nam je prinesel fotografijo, ki kaže, daje pritožitelj res parkiral na prepovedanem mestu. V tem primeru so talne označbe in vertikalna signalizacija nedvoumno jasne. To je točka, kjer prihaja do izrednega ogrožanja v prometu, kajti, če so vozila parkirana na tem delu vozišča prihaja do čelnega srečanja z vozili, ki zavijajo normalno, pravilno in zakonito na levo proti Mercatorjevi trgovini. Zakon o varnosti cestnega prometa v tem primeru določa odvoz vozila. Naš redar seje odločil za milejši ukrep - za zaklep vozila. Zaklepanje z lisicami pa je daljša zgodba. Zanimiva knjiga TISOČLETNA GOVORICA ZASTAV Avtor: Roger Gogala Knjiga o grbih, zastavah, občinskih zastavah in grbih, pravilih izobešanja zastav ter prizadevanjih, da bi Slovenija le dobila svojo posebno pomorsko zastavo, prinaša vrsto zanimivih zgodovinskih spoznanj in informacij. O vsebini več v naslednji številki. Pohitite. Informacije o naročilih posredujemo tudi v Primorskem utripu: 031/ 851 240. V tem primeru stane knjiga le 5.100,00 SIT. V knjigarnah 6.800,00. (Nadaljevanje s prve strani) Piran prehiteva Portorož Portoroško turistično zaspanost bodo kot kaže kmalu začele prebujati prireditve v mestu Piran, ki sojih tam letos našteli že čez 80. Te zaradi svoje narave (koncerti in posamični nastopi vrhunskih umetnikov v manjših prostorih) ne morejo naenkrat pritegniti velikega števila gledalcev, vendar si jih je že ogledalo okrog 5 tisoč domačinov in turistov, kar ni mala številka. Pa tudi sicer je videti, da se po mestu sprehaja vedno več ljudi. Spomnimo se glasbenih večerov - mednarodne glasbene šole, številnih razstav in nastopov ter prireditev v prostorih Obalnih galerij, galerije Pečarič in Gasspar, nastopov v Gledališču Tartini, koncertnih in klavirskih nastopov, zanimivih gostovanj, sardelijade, nastopov županovega klicarja na Tartinijevem trgu, ki napoveduje dogodke, spremljevalnih prireditev, nastopov mažoretk, mladinskega pihalnega orkestra, Primorski poletni festival in še veliko drobnih kulturnih prireditev, nastopov glasbenikov solistov na gostinskih terasah in verjetno smo kaj izpustili. Piran postaja tudi mesto porok in protokolarnih sprejemov. Kmalu se obetata dve veliki prireditvi: Izbor Miss Slovenije za Miss Italije v svetu - Piran z zvezdami pod zvezdami in mednarodni Ex- Tempore ter seveda veliko novoletno rajanje na Tartinijevem trgu. Prizadevanje občinskega vodstva, društev in kulturnih institucij kako oživiti mesto se torej že obrestujejo. OVf-N 215.-20.4, Ljubezen: Ozrite se okrog, nekdo nestrpno čaka, da ujame vaš pogled. Zdravje: Cas je za kontrolo pri zdravniku, zaradi vaše hrbtenice, težave ne bodo minile same od sebe. Denar: Vaša nogavica včasih nima dna, malo bolj kontrolirajte vaše izdatke. 3/K 21.4.-215, Ljubezen: Vaša razdvojenost škoduje odnosu s partnerjem, £• H skrajni čas je da uredite z ■B® svojimi čustvi. Zdravje: Kljub sončnemu vremenu se pazite prepiha. Denar: V vašem žepu bo kar prijetno žvenketalo, pa saj ste si to zaslužili. DVOJČKA 22.5rži.6. Ljubezen: Nekdo čaka na priložnost, da se vam približa - uberite drugačno taktiko. Zdravje: Zapomnite si, da tudi stres škoduje telesnemu zdravju. Denar: Trud, ki ga vlagate v delo bo poplačan. KAK 22.6. -22.7. j® Ljubezen: Vaše neutemeljeno ljubosumje JSBBSs, načenja vaš pristen odnos s laepjg partneijem. 'w' * Zdravje: Za dobro počutje je koristen že sprehod v naravo, pa čeprav se morate včasih prisiliti. Denar: Pazite, da vas kdo ne ogoljufa. LLV 25.2.-25.3. Ljubezen: Tokrat vas bodo skrita čustva izdala, čeprav ste trdno prepričani, da to ni mogoče. Zdravje: Vaše počutje bo dokaj dobro, pazite se višinskih del. Denar: Brez potrebnega truda ne morete pričakovati polne vreče bankovcev. D J V.1 CA 24. S. - 25.9. J—L— ¥ 4L - gf S Ljubezen: Z vašim čudovitim izgledom boste pritegnili nasprotni spol, čaka vas ljubezen na prvi pogled. Zdravje: Popazite na vašem potovanju, tudi drugi so lahko nerodni, kar pa lahko preprečite. Denar: V kratkem se boste znebili večje vsote denarja, kar pa že potiho slutite. TLfiTN/CA 24.9. -25.10. Ljubezen: Ta mesec bodite pazljivi, ker vam preti, da zaplujete v kalne vode. Zdravje: Vaše telo bo začelo klicati na pomoč, naredite nekaj zase. Denar: Nikakor se ne boste mogli otresti slabe razvade- zapravljanja. ŠKOKP/JON 24.10.-22.11. Ljubezen: Za poročene škorpijone bodo nastopila rahla trenja v zakonu, neporočeni pa boste iskali nekaj novega. Zdravje: Nujno potrebujete oddih, sicer boste predolgo časa pod stresom. Denar: Vredno je premisliti kako ga boste razporedili, daj vam v bodoče ne bo žal. STRJ./LC 23.li. -2112. Ljubezen: Kot puščica v letu ste tudi včasih vi pri svojih odločitvah, partner vam bo zameril. Zdravje: Preveč vas skrbi za druge, zato pozabljate na vaše zdravje.. Denar: Kadar ste v krizi ne iščite izhoda pri prijatelju, kar dolgoročno vpliva na vaš pristen odnos. KOZOKOtf 22.12.-20.1 Ljubezen: Obeta se vam sanjska romanca v dvoje, pa saj je že skrajni čas, da (»(J vaši osamljenosti obrnete hrbet. Zdravje: Nekdo vas bo zaman prestrašil, da z vašim zdravjem ni vse tako kot bi moralo biti. Denar: Ne obremenjujte se, da ga je premalo, vašo energijo posvetite vaši kreativnosti. VODNAK 211-19.2. Ljubezen: Vaša praznina bo zapolnjena v kratkem, zato nikar ne bodite tako čemerni. Zdravje: Vaša dobra lastnost je, da se ne obremenjujete z malenkostmi, tudi tokrat ne bo nič resnega. Denar: Ko boste že na tanko z njim se boste uspešno pognali novim zaslužkom nasproti. K/3/ 20.2.-20.3. Ljubezen: Partnerja pokličite in mu povejte I vaše občutke, ne nosite tega v svojem srčku. Zdravje: Vašo glavo in ušesa pa kar bolj čuvajte, ter ne odpirajte oken in vrat hkrati. Denar: Včasih tukaj zaplavate med čeri, zaradi vaših hitrih potez vam ga bo prehitro zmanjkalo. C T Honorarno zaposlim gospodinjo iz Portoroža za čiščenje apartmajev in likanje. Pokličite: 041/621 236 Nudimo honorarno delo na področju ekonomske propagande in oglasnega trženja za Primorski utrip. Pokličite: 031/851-240 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 mmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmHimmmmmm PRODAM stanovanje v novem bloku v Luciji-Obala. 4Im2 prvo nadstropje, mirna lega, dvigalo, CK, telefon, kabelska, zasteklen balkon. Pokličite na: 01/25 74 803 ali 040/ 839-473 Življenje brez tablet, trovinov gel za artritis, artrozo, grenin za prostato, milin za hemoroide in črevesje. Pokličite: 041/886 345 Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 lIMoMII Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB Napoved prihodnosti n## 41 090 42 Elfrida A^ŠloriJa - Vestalka s p.. Glavni trg I 7b, Maribor s 6' rapio, opčim Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 in 1 00,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 UGANKARJU ODSLEJ Sl LAHKO POMAGATE 2 NOVIM UGANKARSKIM SLOVARJEM Z VB KOT H.000 GESU! INFORMACIJE IN NAROČILA: \TEL 05/ 6273 893 AU 040/ 244 899/ BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. primorski ufr«p Brezplačno vam odgovarja vedeževalka ELFRIDA Vestalka s.p., Glavni trg 17 Maribor Vprašanje: - 1 Rojstni datum: Šifra: V Treni informator Primoni# ZAVtiiTKS TO«™* UBiftt BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOOATEjtA r-cnudoc fe« I NEPREMIČNIN in robljenih (VSAKPETEK,1 AVTOMOBILOV no '-1 Primorskem, MALI OGLASI h ITALIJE In HRVAŠKE NAROČAM Ime in priimek _ Točen naslov ___ Poštna številka _ NAROČILNICA , primorski ufrlp Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Datum_________________ Podpis ____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož ■ " primorski u¥p i W|SS6 CHEMIN DE FER PUNTaM&MCO Ko vas sreča m* SEtEk* Cjk$ir\o Portorož d j. www.casino-portoroz.com m - FRENCH ROULETT rTRENI^PFOUARANTE AMERICAN RoSlETTE G^RIBBEAN ^SiCK JACK . Ieven CARD STUD~POKER SLOT MAt-ffNfejfc BINGO * * f ^ ^ BIIN0.U , Casino' Portorož Obala 7Sa Portorož • Tel.: OS 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375 Klavdij Mally LDS Piran intenzivno o pripravah na volitve V Liberalni demokraciji Piran so že imenovali volilni štab, ki ga vodi podpredsednik stranke Klavdij Mally. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Letošnj e lokalne volitve bodo temeljna preizkušnja tudi za piransko LDS, kot sicer najmočnejšo stranko v občini, saj ima v svetniških klopeh piranskega občinskega sveta kar 6 od 25 članov, s tem da so tri mesta vedno rezervirana za italijansko narodno skupnost. Verjetno se tudi v LDS intenzivno pripravljate na letošnje volitvah? »Volilne bitke v Piranu si ne zamišljamo kot napadanje nasprotnikov, ampak kot prizadevanje za hitrejše in učinkovitejše reševanje obstoječih problemov v občini. Teh žal ni tako malo in so nekakšna dediščina preteklega obdobja«. Kaj pa konkretni problemi? »Ti so globalni, nastajajo neodvisno od lokalnih dejavnikov in čisto drobni, vsakdanji, občinski. Na primer, nov zakon o vodah, oziroma njegova določila, že lahko vpliva na življenje v naši obmorski občini -problem dostopa do morja! Ostaja nerazrešen problem parkiranja v Piranu. Gradnja garažne hiše pri pokopališču ne bo prinesla celovite rešitve za mesto! Tu so še problemi komunalne narave, od pobiranja smeti, čistoče do težav s parkirnimi mesti v hitro razvijajoči se Luciji.... Volilnega programa še ne moremo razkriti, kajti čas za volilno kampanjo šele prihaja«. Koalicija z ZLSD se zdi kar posrečena »Kot največja svetniška skupina imamo že sedaj precejšen vpliv na dogajanje v piranski občini in v koaliciji dobro sodelujemo. Tudi po volitvah si želimo približno enako, seveda, če si bodo vsi naši bodoči koalicijski partnerji želeli razvoj. Morda se niti ne zavedamo, da lahko v občini Piran nastopi gospodarska kriza zaradi prevelike odvisnosti od pretežno ene dejavnosti - turizma.« Boste na letošnjih volitvah podprli županjo Vojko Štular ali boste imeli svojega kandidata za župana? »Kot vodilna stranka bomo nastopili s svojimi kandidati in listami. Na županskih volitvah bomo nastopili s svojim kandidatom.« Franc Krajnc Sklepanje vseh vrst zavarovanj tudi na pošti v Piranu Predstavništvo Zavarovalnice Triglav d.d. - Območne enote Koper je od začetka aprila v prostorih Pošte Slovenje v Piranu, Leninova 1, kamor smo se preselili iz Benečanke. V lepih prostorih na pošti, takoj pri vhodu desno, vas pričakuje Bogdan Žvokelj, univerzalni zavarovalni zastopnik z dolgoletnimi izkušnjami v stroki, ki vam bo predstavil ponudbo Zavarovalnice Triglav d.d., predstavil zavarovanja, vam svetoval in tudi pripravil zavarovalno polico. Tako boste lahko ob opravkih na pošti v Piranu uredili tudi najnujnejše * Premoženjsko zavarovanje * Osebno zavarovanje * Zavarovanje plovil * Avtomobilsko zavarovanje * Nezgodno zavarovanje * Vlomsko zavarovanje * Požarno ali drugo zavarovanje. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. ’ Urnik Predstavništva v Piranu: Vsak delavnik wd ponedeljka do petka od 8.00 do 12.0(1 ure, ob sredah pa tudi popoldne od 14.00 do 17.00 ure. Na vašo željo pa lahko zadeve uredimo v času obratovanja pošte vse do^9.00 ure. Telefon predstavništva v Piranu: 05 67 33 299, telefaks: 05 6730 218 GSM: 041 571 272 V zavarovalnici Triglav smo storitve približali zavarovancem in prilagodili tudi urnike vašim potrebam Če boste želeli vas bo, tako kot doslej, zastopnik zavarovalnice Triglav obiskal tudi na domu, zavarovanje pa boste seveda lahko uredili tudi sami na katerikoli poslovalnici Zavarovalnice Triglav. Strokovno delo, konkurenčnost zavarovalniške ponudbe prilagojene potrebam zavarovancev, so zagotovo tisti pravi temelji, na katerih smo v zadnjih nekaj letih občutno gradili in tudi povečali svoj delež na tržišču, ki danes po ocenah presega 70 odstotkov na področju zavarovanj večjih pravnih oseb in 33% delež zavarovalnih storitev fizičnim osebam. Smo tudi edina zavarovalnica, ki ima svoje predstavništvo v mestu Piran. Pirančani, prepričajte se o novostih v naši zavarovalniški ponudbi in nas obiščite na predstavništvu na pošti v Piranu. Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Koper