Številka 38 (500) 28. septembra 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5661 soboto in nedeljo preizkus naše pripravljenosti \kcija bo čimbolj uspela, če se bomo vsi vključili vanjo Akcija NNNP ni tipična voja-ta vaja, v kateri bi preizkušali ojaško in mobilizacijsko spo-obnost oboroženih komponent naše družbe (JLA, TO), ampak " o in moramo skozi to ijo preveriti usposobljenost ustrezno organiziranost vseh ovnih ljudi in občanov za ršnokofi samozaščitno in ram b no aktivnost, ne glede a vrsto in aktivnost, ne glede vrsto in obseg ogroženosti, re torej za preverjanje varnost-©politične mobilnosti vseh Skazi preigravanje po-imeznih predpostavk, kot so: — nevarnost zračnega napada na objekte v industrijski coni Gorenje in REK, — nevarnost porušitve vodnega jezu v Šoštanju, — nevarnost zračnega napada Velenje, — vdor diverzantskih skupin teritorij občine z namenom povzročitve diverzij na pomembnih objektih KS in OZD — sovražna propaganda, noramo doseči, da bo sleherni občan spoznal kako moramo ikrepatti, da bi se ognili večjim rt vam, materialni škodi oz. ka- 0 bomo varovali našo svobodo 1 druž beno ureditev in se borili roti naravnim nesrečam. V akciji NNNP mora priti do samoiniciativnost ljudi, domiselnost v reševanju posameznih nalog in čimtrdnejša povezanost vseh dejavnikov. V občini vodi in usklajuje akcijo sekretariat akcije pri OK SZDL. V krajevni skupnosti usklajuje akcijo predsedstvo SZDL, vse aktivnosti pa neposredno vodi odbor za LO in DS. V OZD politično odgovarja za akcijo vodstvo OO ZS, vodi pa akcijo prav tako odbor za LO in DS. Med sprejemom v skupščini SRS Zlati grb občine Velenje za tovariša Tita Delegacija občine Velenje, ki so jo sestavljali Franjo Korun, Tone Šeliga in Nestl Žgank je pretekli teden izročila članu predsedstva SRS Slovenije Tonetu Boletu zlati grb, najvišje priznanje občine Velenje Pretekli petek je bila v Ljubljani delegacija občine Velenje, v kateri so bili predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun, predsednik občinske konference SZDL Tone Šeliga in predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB Nestl Žgank. , Predstavniki velenjske občine so v prostorih republiške skupščine izročili članu predsedstva SRS Tonetu Boletu zlati grb, najvišje občinsko priznanje. „V letu 1977," je dejal ob tej priložnosti Franjo Korun, „smo v občini Velenje proslavljali pomembne jubileje, kot so 40Jetnica ustanovnega kongresa KPS na Čebinah in 85. Titov rojstni dan. V ta namen smo pripravili in izvedli obširen program prireditev ter manifestacij pod geslom TITO-NAŠ VZOR. V okviru teh manifestacij smo na Titovem trgu v Velenju postavili tudi bronasto skulpturo „Maršal Tito", delo mojstra ki- lov računalnik v Vegradu tetektli četrtek so v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje predali namenu nov računalnik Prvi računalnik so v tej de-ovni o>rganizaciji. nabavili leta 1970, wendar je ta kmalu postal iremajihen, zato so iskali nove ešitve. Leta 1976 so podpisali dbio z republiškim računal-centrom in v ta namen 1.500.000 dinarjev za no> računalniško opremo. Finančna sredstva niso dopuščala, da bi takrat nabavili tudi lasten terminal. Zato so si tega izposodili od republiškega centra. V tem letu pa so nabavili luknjalnik z verificirko uni-vac, leto dni kasneje pa še luknjalnik soemtron. Hiter razvoj pa je zahteval povečanje cjiili Nov računalnk je za Vegrad velika pridobitev kapacitet. Tako so konec lanskega leta podpisali pogodbo za nakup računalnika Iskra deta C - 18, ki so ga pred kratkim dobili. Ta računalnik so povezali z republiškim računskim centrom kot terminal, istočasno pa deluje tudi kot Idealni računalnik. To je za Vegrad izredno velika pridobitev, saj vodijo preko računalnika saldokonte kupcev, obdelujejo fakture, vodijo kadrovsko evidenco, materialno poslovanje ter osebne dohodke. Prav tako vodijo preko računalnika sistemizacijo delovnih mest in finančno knjigovodstvo. Računalnik s pridom uporabljajo tudi pri gradbeno tehnični informatiki. Pomaga jim pri planiranju ter pri izdelavi raznih analiz. SEJA KOMITEJA OK ZKS MOZIRJE V sredo je bila seja občinske konference Zveze komunistov občine Moziije. Razpravljali so v gospodarskih razmerah v občini in opredelili naloge komunistov v nadaljnjih prizadevanjih za uresničitev gospodarske stabilizacije ter poročilo o kadrovski krepitvi organizacije in gibanju članstva Zveze komunistov v letošnjem letu. paija Antuna Augustinčiča. Skulptura je bila odkrita 25. junija 1977 ob dnevu samo-upravljalcev. Pred odkritjem skulpture so zbori skupščine občine Velenje sprejeli na slovesnem zasedanju sklep, da se predsedniku republike Josipu Brozu Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu podeli najvišje občinsko priznanje, to je zlati grb občine Velenje." Predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun je članu predsedstva SRS Slovenije Tonetu Boletu sporočil tudi utemeljitev delovnih ljudi in občanov Šaleške doline za podelitev priznanja .Tito je simbd svobode in napredka. Z njegovim imenom in delom kot voditeljem jugoslovanskih komunistov v vojni in miruje povezano vse najsvetlejše v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. O tem ne govorijo s simpatijami in občudovanjem samo naši ljudje, ampak napredni ljudje po vsem svetu. Kot prvi borec naše revolucije, ki je za svoja velika dela v vojni in miru prejel nešteto priznanj, je vselej navduševal in navdušuje mlade rodove, borce za svobodo in pravičnejšo družbeno ureditev. Obenem navdihuje in spodbuja osvobodilna protikolonialna in revolucionarna gibanja v mnogih državah pri iskanju njihove lastne poti k svobodi in socializmu. Ta revolucionar, ki je prodrl v bistvo in smisel zgodovinskih tokov, je s svojo jekleno voljo in argumenti pritegnil vse jugoslovanske narode in narodnosti, da so se vključili v požrtvovalno izpolnjevanje nalog v času narodnoosvobodilne borbe, v težkih letih obnove porušene domovine in v tridesetletnem obdobju socialistične izgradnje našega gospodarstva in naše družbe. Pod njegovim vodstvom so vsi jugoslovanski narodi in narodnosti dosegli ogromen napredek v materialnem razvoju in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov v družbi." Ob koncu je Franjo Korun izrekel tudi želje vseh delovnih ljudi in občanov občine Velenje, da bi nas tovariš Tito še naprej vodil s takšno modrostjo in da bi bil še dolgo zdrav. Tovariš Tone Bde pa je dejal, da z velikim zadovoljstvom sprejema priznanje za tovariša Tita in obljubil, da bo priznanje skupaj z obrazložitvijo ter izrečenimi željami s ponosom poslal tovarišu Titu. Mesto Velenje večje Na slavnostni seji skupščine občine Velenje ob občinskem prazniku leta 1974 je bil sprejet tudi sklep, da se mesto Velenje precej poveča. Predlagano je 'bilo, da se ukinejo naselja Pesje, Preloge, Kono-vo, Šalek. Ker pa je spreminjanje naselij v pristojnosti republiške skupščine, so ji ta predlog posredovali in ta je v Uradnem listu 22. julija letos izdala odlok o povečanju mesta Velenja. Tako se tudi prej omenjena naselja uradno uki- njajo. Mesto Velenje pa ima sedaj okoli 21 tisoč prebivalcev. Geodetska uprava skupščine občine Velenje je že izdelala karto povečanega mesta Velenja. Na karti so točno razvidne vse ulice in hišne številke. Zaradi tega bo karta izredno dober pripomoček vsem terenskim delavcem, dobijo pa jo lahko na Geodetski upravi Geodetska uprava te dni preverja hišne številke, ki morajo viseti na vsaki stanovanjski hiši Spet nesklepčni Za ponedeljek je bila sklicana seja skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje — Le četrtina delegatov prišla na sejo Ta teden naj bi se na peto sejo sešli delegati občinske skupnosti za zaposlovanje. Dnevni red je predvideval obravnavo finančnega poročila za obdobje januar — julij 1979, delegati pa naj bi spregovorili še o analizi razvojnih možnosti za obdobje 1981 - 1985 ter o materialu za 4. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje. Žal je od osemdesetih delegatov, ki sestavljajo to dcupščino, obveznost izpd-nila k četrtma. Pa se to ni zgodilo prvikrat, ampak, kot so ugotavljali delegati, je to na tej skupščini že tradicija. Doslej so bile namreč resnično že štiri uspešne seje, toda štirikrat so se delegati zaradi nesklepčnosti tudi razšli. To pa je vendarle zastrašujoča številka, ki opozarja na marsikaj. Tako je očitno, da smo potešili pri izbora nekaterih delegatov za to skupščino in se ponovno otepamo s starimi napakami, daje bflo še vse premalo stoijeno za osveščanje in izobraževanje delegatov, da pa očitno pri tej skupščini šepa tudi informiranje, saj si drugače ne moremo predstavljati neudeležbo številnih delegatov na vseh dosedanjih sejah. Seja IS SO Mozirje V ponedeljek so se na redni seji sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Med drugim so obravnavali tudi analizo skladnosti gibanja vseh oblik porabe z rastjo družbenega proizvoda za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Iz analize je moč razbrati, da osebna in skupna poraba v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta relativno padata, splošna pa raste za 1,2 odstotka. To je delna posledica nepravilnega načrtovanja, hitrega naraščanja cen in sistemskih sprememb. Ob vsem tem v mozirski občini ugotavljajo, da osebni dohodki v gospodarstvu zaostajajo za republiškim povprečjem za 10 ter v negospodarstvu za 8 odstotkov in torej ne sledijo rasti cen in življenjskih stroškov. V nadaljevanju seje so člani izvršnega sveta skupščine občine Moziije sprejeli dogovor in odlok o oblikovanju družbenih svetov pri občinski skupščini, odlok o zunanjem videzu naselij v občini, odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov ter sprejeli še vrsto drugih odlokov na stanovanjskem in urbanističnem področju. V drugi polovici tedna bo sončno in postopoma nekoliko toplejše. Deset let društva invalidov Velenje Člani občinske konference SZDL Velenje so na drugi seji ocenili uresničevanje delegatskega sistema v občini Velenje — Še vedno vrsta pomanjkljivosti Osrednja točka druge seje občinske konference SZDL Ve -lenje, ki je bila v sredo, 19. septembra je bila obravnava predloga ocene uresničevanja delegatskega sistema v velenjski občini. V razpravi so delegati poudarili, da je delegatski sistem prinesel nove vsebinske spremembe, saj med drugim omogoča kar največjemu številu delovnih ljudi in občanom, da aktivno sodelujejo v vseh pomembnih družhenih dogajanjih in da je kot tak že našel pravo mesto v njihovi zavesti. Se veda pa so delegati ob razpravi o razvoju delegatskih odnosov, ki so predvsem odvisni od družbeno ekonomskega položaja delovnih ljudi in samoupravnih odnosov ter občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Delegati pa so v razpravi opozorili tudi na nekatere nepravilnosti v dosedanjem delovanju. Prav nedosledno uveljavljeni samoupravni odnosi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih povzročajo, da ga delegacije še vedno ne pojmujejo kot enakopraven samoupravni organ preko katerega delavci v tozdih in krajani v krajevnih skupnostih uveljavljajo svoje interese in odločajo v občinskih ter samoupravnih interesnih skupnostih. Dogaja se tudi, da se delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ne povezujejo dovolj z delovnimi ljudmi in občani kot tudi organi upravljanja, strokovnimi službami ter poslovodnimi organi, zaradi česar poslovodni organi in strokovne službe rešujejo nekatera vprašanja mimo stališč delegacij, pa čeprav so v pristojnosti delegatov oziroma delegacij. Pogostokrat se opaža tudi premajhna povezanost delegacij za skupščine diužbenopolitičnih samoupravnih interesnih skupnosti, zaradi česar prihaja često do nasprotujočih stališč delegacij o istih vprašanjih. To kaže, kot je ugotovljeno v oceni tudi na premajhno obveščenost delegatov o problematiki v tozdih. Tudi gradivo za posamezne seje samoupravnih interesnih skup- nosti ali občinske skupščine še vedno ni pripravljeno v primerni obliki. Pri njegovi pripravi bi morale v bodoče bolj sodelovati strokovne službe organizacij združenega dela. V razpravi so člani konference še posebej opozorili, da mnogi delegati še vedno prihajajo na skupščine nepripravljeni, brez stališč delegatske baze, zaradi česar tudi ne morejo slediti poteku seje, sodelovati v razpravi pa tudi ne objektivno odločati o posameznem vprašanju. Vzporedno s tem pa je tudi premalo pobud s strani delegatov za reševanje posameznih vprašanj. Tako je delo delegacij pogostokrat odvisno v glavnem od prizadevnosti in angažiranosti njenega predsednika — to velja zlasti za samoupravne interesne skupnosti. Ob vsem tem se tudi ugotavlja, da se delegati še vedno ne zavedajo odgovornosti, ki so jo sprejeli s tem, ko so bili izvolje- nL Se je delegacij so slabo obiskane in pogostokrat nesklepčne. Prav tako ne prihaja do povratnih informacij, s čimer je praktično prekinjena kontinuiteta delegatskega dela in odločanja. V oceni delovanja delegatskega sistema v interesnih skupnostih je še posebej poudaijeno, da tudi strokovne službe niso odigrale sveje vloge. Delni razlog za to je treba iskati tudi v njihovi neustrezni organiziranosti, ki ne omogoča učinkovitosti. Tudi obveščanje delegatov je še vedno nezadovoljivo zato je v sklepih, ki so jih sprejeli ob koncu razprave, poudarjeno, da je treba v občini organizirati taicšen sistem obveščanja delovnih ljudi in občanov o vseh področjih družbenega življenja in dela, ki bo služil delegatom kot pripomoček za delegatsko odločanje in strokovno razpravljanje, pa tudi dopuščal, da bodo sami sodelovali v procesu informiranja. Med drugim je treba takoj pristopiti k organiziranju delegatske pisarne, v kateri bodo med drugim organizirali kar najboljšo pripravo padi v, ki so potrebna za odločanje v delegatskih skupščinah. Da bi odpravili slabosti pri uresničevanju delegatskih odnosov, je treba v bodoče še bolj krepiti neposreden vpliv delovnih ljudi in občanov na odločitve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nadalje je treba delegacijam zagotoviti enakopraven položaj v teh sredinah in vlogo, ki bo enakovredna vlogi organov samoupravljanja. Naloge delegacij morajo biti določene v programih dela samoupravnih organov. samoupravnilr interesnih skupnosti, občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah. V OZD je treba zagotoviti povezavo vseii delegacij, samoupravnih organov, DPO in strokovnih služb in v samoupravnih aktih določiti njihovo odgovornost. Zavzemati se je treba za individualno odgovornost delegatov, še zlasti članov zveze komunistov. Nadalje je treba organizirati skupne strokovne službe tako za vse interesne skupnosti družbene dejavnosti v gospodarskih dejavnostih in tudi podrobneje določiti vlogo, naloge in pristojnosti Komiteja za družbene dejavnosti, ki mora dejansko zaživeti kot kolegijski upravni organ in usklajevalec. Tudi pripravi gradiva je treba v bodoče nameniti več skrbi, da bodo razumljivo in objektivno obveščala delegate o posameznih problematikah. Seje delegatskih skupščin bi morale biti pogostejše, s krajšimi dnevnimi redi, saj bi tako preprečili, da se izvršni odbori in strokovne službe ne bi pojavljale več kot samovoljen dejavnik odločanja. V samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih pa bo treba doseči v prihodnje stvarnejše načrtovanje z upoštevanjem vseh elementov planov, da bi se tako čimbolj približali najširšim družbenim koristim ter potrebam. To oceno uresničevanja delegatskega sistema v drugem mandatnem obdobju bodo poslali tudi vsem temeljnim organizacijam in samoupravnim skupnostim. Člani konference pa so se tudi dogovorih, da bodo treljo sejo konference namenili obveščanju v delegatskem sistemu, o problematiki društev, in družbenih organizacij pa bo oktobra sklicana posebna problemska konferenca. Zaslužnim članom so podelili priznanje za dolgoletno prizadevno delo Še vedno premalo pobud od delegatov Desetletnico delovanja so obeležili velenjski invalidi s slavnostno sejo ki je bila prete petek — Ocenili delo v preteklem obdobju — Podelili priznanja zaslužnim člannm organizacijam združenega dela Društvo invalidov Velenje beleži letos desetletnico delovanja. Ta pomemben jubilej so proslavili pretekli petek s krajšo slovesnostjo na Graški gori. Slovesnosti so se udeležili člani izvršnega odbora društva invalidov, zaslužni invalidi ter predstavniki delovnih organizacij, ki so se vključevale v njihovo razreševanje problemov in skupščine občine Velenje. .. . Najprej so se invalidi poklonili pred spomenikom na Graški gori padlim za svobodo ter se spomnili težkih bojev na gori jurišev, nato pa je bila slavnostna seja. Prisotne je najprej pozdravila predsednica izvršnega odbora društva invalidov Velenje Lojzka Zaleznik, ki je med drugim dejala: „Na pobudo Zveze društev invalidov Slovenije so tudi naši rudaiji z drugimi — invalidi začeli razmišljati o ustanovitvi društva. 21. septembra 1969 je bil ustanovni občni zbor. Želje, potrebe in hotenja, da se tudi invalidi organizirajo, so bile vsak dan večje. Uspehi so vidni. Nobenega dvoma ni, da so člani, ki jih ni malo, pravilno doumeli svoje poslanstvo. Za nami je deset let aktivnega dela. To je bilo deset let prizadevanj in naporov, da se tudi invalidi čutimo enakovredni člani naše samoupravne socialistične družbe. Mirno lahko trdim, da ni nobene družbeno politične organizacije, kjer ne bi sodelovali tudi invalidi in še vedno je aktualno geslo, ne izolacija, temveč vključeva-lje." Ob koncu svojega govora se je Lojzka Zaleznik spomnila še besed tovariša Tita, ko je dejal: invalidom in še posebej težkim invalidom je potrebno ustvariti takšne pogoje, da se bodo čutili koristni člani družbe. Na prvem mestu mora biti skrb za človeka. Pe)sebej tisti delavci, ki so bih poškodovani na delovnem mestu ah so takšne poškodbe oboleli, jo biti naša prva skrb." Žalni la se je tudi vsem tistim, društvu invalidov na kakrfe li način pomagali pri njih) prizadevanjih. Na slovestni seji so pregli tudi delo društva v pretek letih. Ustanovni občni društva je bil 21. septembra 1969, udeležilo pa se ga je članov. Začetno delo je težko, vendar so ga uspe opravljali v njihove vrste pa množično prihajali novi čb Prizadevali so si, da bi se njitn člani enakovredno vključen delo. Tistim, ki pa zdravje ne dopušča, so pomagsdi zagotovitvi sredstev za živjje Poleg tega je potrebno po* omeniti skrb za šport in acijo invalidov. Na tem pod ju so prav tako dosegli a voljive rezultate. Zaslužnim članom drul invalidov so podelili za di letno prizadevno delo pri nja. Posebna priznanja p prejele tudi organizacije zdn nega dela za razumevanj« pomoč pri njihovem delu. M. Ti Finančni pregled o zbranem samoprispevku za mesec avgust 191 Tudi šolarji so se nadvse marljivo pripravljali na jutrišnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Nekateri bodo tudi pokazali, kako hitro so sposobni zapustiti šolo ob morebitnem požaru ah letalskem napadu. Zap. štev. KRAJEVNA SKUPNOST Zap.kmet. obrt.in upe SKUPAJ OD 1.1. DO 31.8.1979 AVGUST 1979 k. 100 % 70* 30* ino f 70 ^ 30« 1. V2LENJE - LEVI E1EG 2563 3.297.299,50 2.308.109,65 989.189,85 511.062,20 357.743,55 153.31», 2. VELENJE - DESNI 2REG 3040 3.910.960,00 2.737.672,00 1.173.288,00 606.176,00 424.323,20 181.852, 3. VELENJE - ŠMARTNO 793 1.020.194,50 714.136,15 306.058,35 15^.124,20 110.686,95 47.437 4. ŠALEK - GORICA 2029 2.432.180,70 1.702.526,50 729.654,20 404.582,60 283.207,80 121.374 S. VELENJE - STARA VAS 380 488.870,00 342.209,00 146.661,00 75.772,00 53.040,40 22.73} 6. PESJE 471 605.941,50 424.159,05 181.782,45 93.917,40 65.742,20 28.17$ 7. STARO VELENJE 543 698.569,50 488.998,65 209.570,85 108.274,20 75.791,95 32.481 8. KCNOVO 395 508.167,50 508.167,50 78.763,00 78.763, 9. CIRKCVCE 65 83.622,50 83.622,50 12.961,00 12.941, 10. PLEŠIVEC 96 123.504,00 123.504,00 19.142,40 19.142, 11. PAKA 200 257.300,00 257.300,00 39.880,00 39.880, 12. ŠENTILJ 442 568.633,00 568.633,00 88.134,80 88.134, 13. ŠKALE 406 522.319,00 522.319,00 80.956,40 80.956, 14. BEVČE 81 104.206,50 104.206,50 16.151,40 16.151, 15. KAVČE - PODKRAJ 281 361.506,50 361.506,50 56.031,40 56.031, 16. ŠOŠTANJ 1569 2.018.518,50 2.018.518,50 312.858,60 312.851, 17. 3ELE VODE 109 140.228,50 140.228,50 21.734,60 21.734; 18. SKORNO - FLORJAN 383 492.729,50 492.729,50 76.370,20 76.370; 19. ZAVCDNJA 124 159.526,00 159.526,00 24.725,60 24.72S 20. RAVNE 445 572.492,50 572.492,50 88.733,00 88.733, 21. DRUŽ MIR JE - GAEERKE 389 500.448,50 500.448,50 77.566,60 77.564J 22. LOKOVICA 254 326.771,00 326.771,00 50.647,60 50.647, 23. TOPOLŠICA 632 813.068,00 813.068,00 126.020,80 126.020, 24. ŠMARTNO CB PAKI 660 817.282,80 817.282,80 131.604,00 131.604 25. GORENJE 403 494.912,80 494.912,80 81.355,20 81.355, SKUPAJ: 16758 21.319.252,80 8.717.811,00 12.601.441,803.341.545,20 1.370.536,05 1.971.00?, lopolnjevanje in posodabljanje proizvodnje MHH MIMOGREDE >zd Stavbno pohištvo delovne organizacije Gorenje-Glin Nazrrje bodo nadaljnji razvoj usmerili predvsem v proizvodnjo termoizolacijskih oken - Iskanje izvoznih možnosti Skoraj dvajset let je tega, ko les bogatih Gornjesavinjskih :dov začeli predelovati tudi v ;e stavbnega pohištva. Ta-kot se je bliskovito razvijalo Ibeništvo, se je naglo širila di ta dejavnost nazarskih le-ijev, ki jo danes poznajo gradiči po vsej Jugoslaviji in tudi ven naših meja. Za proizvod -tovrstnih izdelkov skrbi zd Stavbno pohištvo v delov-organizaciji Gorenje - Glin izaije. Vodja temeljne organi-icije Anton Boršnak se začet- začeli s pravo industrijsko proizvodnjo." Vsestransko posodabljanje pa ni moglo tudi mimo drugih paralelnih dejavnosti. Tako je na primer stara sušilnica, v kateri so kurili z lesenimi odpadki, kmalu odstopila mesto novim sodobnim sušilnim napravam z mnogo večjimi zmogljivostmi. Osnovna dejavnost temeljne organizacije Stavbno pohištvo je danes predvsem izdelava klasičnih in vezanih oken, sobnih vrat, podstrešnih stopnic ter montaža senčil. Vsa ta proizvodnja poteka v štirih obratih: prirezovalnici, kjer krojijo les za vse izdelke, strojni obdelavi. montaži in v obratu vrat ter senčil. Delavci tozd Stavbno pohištvo so načrtovali, da bodo letos izdelali 176.000 komadov vseh izdelkov, kar bi pomenilo osem odstotno povečanje obsega proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Delovni načrt tudi predvideva, da bodo montirali 101.000 senčil. Čeprav so ob pregledovanju polletnih delovnih dosežkov ugotavljali manjši zaostanek za načrtovanim obsegom pa si vendarle prizadevajo, da bodo letni plan uspeli uresničiti. „Ob polletju smo ocenili, da smo delovne načrte uresničili le 95 odstotno," pojasnjuje Anton \ i zdravstveno skrb za borce NOB in vojaške vojne invalide V ■ V ■ * . .. -H&»%| Anton Boršnak izdelovanja stavbnega po-va takole spominja: Začeli smo v skromnih pro-ih in v prvotnem obratu ilovali najprej klasična okna škatlasta, kot jim pravimo to mizarsko. Občasno smo de-ovni program dopolnjevali s obnimi vrati, katerih proizvod-o pa smo nato preselili v jsednje prostore. Pred deveti-ti leti smo postavili novo pro-vodno halo in v njej uredili rirezovalnico. Leto kasneje no opustili proizvodnjo za-ojev in začeli z vezanimi okni, zporedlno s tem pa tudi izdelovanje zdožljivih stopnic. Naša "Takratna proizvodnja je imela v narsičem še obrtniški značaj, se dokler nismo leta 1976, ko no se tudi organizirali kot emeljna organizacija, dobili no-ih sodobnih prostorov. V njih o z modernejšo tehnologijo V želji, da bi bilo za borce narodno osvobodilne vojne ter za vojaške vojne invalide organizirano kar najboljše zdravljenje, si občinska organizacija Zveze združenj borcev že dalj časa prizadeva, da bi ustanovili v zdravstvenem domu Velenje dispanzer za borce in vojaške vojne invalide. Te osebe so namreč danes že starejše in potrebujejo vedno več zdravniške pomoči. Zaradi tega je ena pomembnih nalog občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV tudi skrb za zdravstveno varstvo njihovih članov. V svojih prizadevanjih so uspeli, saj bo pričel dispanzer z delom prve dni oktobra. Ordi-nacijski čas zdravnika v dispanzerju v Velenju bo od pol sedmih do desetih. Do 14. ure pa bodo v dispanzerju redni pregledi za borce NOB in vojaške vojne invalide. Na te preglede bodo povabili vse borce in vojaške vojne invalide. Računajo, da jih bodo sistemsko pregledali v šestih mesecih. Po končanih pregledih pa bodo predlagali ukrepe za zmanjšanje obo- levnosti oziroma za preprečevanje bolezni. Dispanzer bo tesno sodeloval z vsemi zdravniki, pri katerih se bodo zdravili borci in vojaški vojni invalidi ter vodil dVidenco o njihovem zdravstvenem stanju. Torej bodo lahko ti, če bodo želeli, obdržali zdravnika pri katerem se že dolga leta zdravijo, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki bodo za borce in vojaške vojne invalide določili posebne zdravnike, ki bodo ordinirali v določenih dneh in ob določenih urah. Tudi s temi bo dispanzer, ki ga bo vodil primarij dr. Alojz Fijavž, tesno povezan. Do začetka novembra pa naj bi pričela z delom tudi zobozdravstvena ambulanta za borce, za katere pa bi bilo potrebno ustanoviti tudi ustrezno patronažno službo. Takšna bo zdravstvena zaščita borcev v začetku. Izkušnje, ki jih bodo pridobili po nekaj mesecih ter po sistematskih pregledih, pa bodo verjetno zahtevale nekatere spremembe in dopolnitve. Boršnak. „Na to je vplivala vrsta objektivnih okoliščin. Predvsem imam v mislih pomanjkanje kvalitetnega žaganega lesa, okovja, rezil in ostalega reprodukcijskega materiala. Težave so zlasti z osnovno surovino, saj potrebujemo vsako leto približno 22.000 kubičnih metrov lesa, z žage pa ga dobimo le do 13.000. Ostalo zato kupujemo, največ v Avstriji, Sovjetski zvezi in drugod. Sicer pa moram povedati, da smo lani in v prvem polletju letos, zelo dobro gospodarili, saj vse naše izdelke sproti prodamo. V tem času pa so naše razvojne želje usmerjene predvsem v izvoz, zato se že dogovarjamo o prodaji našega stavbnega pohištva na Madžarsko in upam, da kmalu tudi drugam. Seveda pa ima naša temeljna organizacija, ki šteje 350 delavcev, dogovorjenih še več razvojnih smotrov. Tako bomo na primer čimprej morali zgraditi nov sušilni kanal, kajti obstoječi predstavlja le začasno rešitev. Za sedaj so naše zmogljivosti dovolj velike, v srednjeročnem obdobju pa načrtujemo njihovo povečanje. Proizvodnjo bomo namreč dopolnili s termoizolacijskimi okni, kajti stara klasična okna so na trgu vsemanj iskana. Poseben problem pa nam predstavlja ostarel strojni park, predvsem v prirezovalnici. Posodobili naj bi jo že letos, vendar bomo uspeli le delno. V celoti jo bomo modernizirali prihodnje leto. Sicer pa bo naš razvoj usmerjen predvsem v izdelovanje termoizolacijskih oken in v prizadevanja, da bi les vsaj delno nadomestili z drugimi materiali. Ob tem pa si bomo prizadevali, da celotno proizvodnjo v oplemenitimo z razvijanjem dodatnih dejavnosti, kot so zasteklitev, barvanje in podobno," je razvojna hotenja tozd Stavbno pohištvo opisal vodja te temeljne organizacije Anton Boršnak. J. KRAJNC o ppoletje je samevalo betonsko ogrodje ob mostu čez rekoPako —ettni senci brezovih vej. Toda kot kaže ni nikogar v Velenju,ki 1 sposoben ogrodje odstraniti, ali pa znova namestiti desko. Tudi avtomobil na parkirnem prostoru pred „Sodobno opremo" se je kot kaže zrastel s talmi. Obrasla ga je trava. No, kmalu bo izginil. Pokril ga bo sneg. Maks Dobnik Stolpnice, bloki, cela stanovanjska naselja rastejo kot gobe po dežju. Vedno več je ljudi, zato je potrebnih vedno več stanovanj. Za sodobno in hitro gradnjo pa so potrebni sodobni stroji, med katere prav gotovo sodi žerjav. Ker pa nas je zanimalo delo žerjavista, smo se odpravili na gradbišče in se že ob prihodu nanj seznanili z žerjavistom Maksom Dobni-kom. Po uvodnem pogovoru in prigovarjanju se je Maks končno vdal in začel pripovedovati: ,,Ja, kaj vam čem povedat o delu žerjavista. Da je težko in ne enostavno tako, kot mislijo nekateri. Zelo moraš paziti na ljudi in na to, kakšno imaš breme. Najtežje je pozimi, ko je vse ledeno in ti tovor kar drči." Po strani s pogledom prele-tim višino žerjava in se ob pogledu nanj kar zdrznem. Sama pri sebi si mislim: „To ne bi bilo zame. Je previsoko. Niti v mislih si ne upam staviti, da bi prilezla do vrha. Ampak jaz samo gor in nazaj dol. Kaj pa Maks, kije že petnajst let žerjavist? Kar srh me spreleti. Ko ga vprašam, kakšna je višina žerjava, mi pravi: „Ja, nič kaj velika. Okrog sto metrov, če ne morda več." Joj, moje oči se razširijo. Potem pa še reče, da ni visoko. Maks se mi zasmeje in nadaljuje: dolžina roke žerjava, ki ga oprav ljam, je štirideset metrov, na krajih roke pa dvigne tudi do osem ton. Ta žerjav, ki ga opravljam jaz, je največji na Vegradu. Toda mislim, da bi morali imeti še večjega." Seveda se čudim in komaj stisnem iz sebe : „Ja, kako pa se počutite na takšni višini? " „Oja, kar gre. Sedaj je že dobro. Le prve tri mesece je bOo bolj težko. Ko pa se enkrat prilagodiš razmeram, si na konju. Potem ti postane delo vsakdanje in z lahkoto prebrodiš začetni-ške težave. Sicer pa, vsak začetek je težak, kajne," je dejal Maks. Zanimalo me je, kakšni so bili njegovi prvi občutki: „Hm, zelo zelo težki. Pa še z žerjavi je bilo takrat težje opravljati kot sedaj, ko je daljinsko upravljanje." Predstavljam si sebe na vrhu žerjava. Prav gote>vo si ne bi upala pogledat navzdol. Ampak pogled na Velenje bi bil pa čudovit. Vendar si to samo predstavljam, uresničiti tega dejanja pa ne morem. Maks me sicer povabi, da naj grem z njim na vrh, da se bom sama prepričala kako je, toda jaz povabilo odklonim. Še sanja se mi ne, da bi res plezala na vrh, kaj šele, da bi se to v resnici zgodilo. Zdj se mi, da bi komaj sama sebe čuvala, ne pa da bi pri tem pazila še na ljudi in tovor. To je zame absolutno nemogoče. Maks pa kima in pravi: „Ja, ja tak je poklic žerjavista. Če ne bi bilo na vrhu toliko hrupa in če ne bi bil izpostavljen vremenskim neprilikam, bi bilo kar v redu. Pa saj tudi v drugih poklicih ni tako rožnato. Vsak ima svoje dobre in slabe strani. Nikjer ni za vse. Vegrad precej skrbi za nas. Vsako leto imamo obvezne preglede. Pa tudi menjamo se na vsake štiri ure. Ravno sedaj sem jaz na vrsti. Imeli ste presneto srečo, da ste me dobili na zemlji." Seveda nas je zanimalo, kdo ga je navdušil za poklic žerjavista. „Toje bilo pa tako. Najprej sem se zaposlil v Hidromon-taži Maribor. Izdelovali smo turbine, zapornice in reduktorja. Nato sem od Hidro-montaže odšel h Tehnograd-nji, kjer smo delali hidro-centrale na Dravi. Vendar mi podjetje ni moralo nuditi stanovanja, ki sem ga tako potreboval. Zato sem leta 1961 prišel v Velenje in se zaposlil na rudniku, ki mi je stanovanje tudi nudil. Sedaj sem pa pri Vegradu. Od začetka sem bil bagar-dist. Ker pa je bila v podjetju, kjer sem delal, velika potreba po žerjavistu, sem se odločil, da postanem žerjavist, ker me je delo zelo zanimalo in veselilo. V Ljubljani sem naredil tečaj in od takrat dalje opravljam žerjav." Med Maksovim pripovedovanjem se še enkrat ozrem po žerjavu ter ga z očmi preletim po dolgem in po čez. Čeprav je misel, da bi odšla na vrh še vedno prisotna, se sedaj za trdno odločim, da takega podviga ne poskusim opraviti niti v mislih, kaj šele v praksi. »Maks, ko ste že tako dolgo žerjavist, ali vam je kaj žal, da ste se odločili za ta poklic? " sem vprašala. Zadnje besede sem izrekla bolj tiho in precej negotovo. Maksov odgovor pa je bfl: „Ja, žal mi bo." Že sem se nasmehnila in si mislila: „Dobro da sem jih rekla bolj tiho." Toda Maks je nadaljeval: „pa veste zaleaj mi bo žal? Zato, ker ga ne bom mogel opravljati do upokojitve. Le redko kdo od žerja-vistov dočaka na tem delovnem mestu zaslužen počitek." Moje presenečenje je d oseglo svoj višek. Po nekajminutnem premisleku sem se nameravala posloviti, ko se spomnim, da še Maksa nisem vprašala, kaj dela v prostem času. „Prostega časa imam pa bolj malo. Po cele dneve sem na gradbišču. Kolikor ga pa imam, ga porabim za sprehode, ker se na delovnem mestu precej za-sedim. Ob večerih pa zelo rad igram šah," je dejal Maks. Jaz pa si mislim: „Se-daj vem dovolj in zato lahko grem." Maksu se zahvalim, poslovim in zaželim še veliko delovnih uspehov. T. K. Nevarnosti v vojni V vojni pretijo številne nevarnosti. Jo so zlasti letalski napadi z različnimi vrstami bomb. na primer z napalm bombami in drugimi zažigalnimi sredstvi, raketni napadi, ogenj iz vseh vrst strelnega orožja, razen tega pa še jedrsko, kemično in biološko orožje. NAPADI S KL ASIČNIM OROŽJEM Pred učinki vseh vrst klasičnega orožja, to je pred navadnimi letalskimi bombami in raketami, zažigalnimi sredstvi in ognjem iz strelnega orožja boste najbolje zaščiteni v zaklonišču ali zaklonilniku. Ce tega ni v bližini, se boste za silo zaščitili tako, da boste pohiteli v najbližjo stavbo in si poiskali primerno zavetje v kleti ali pritličju Po napadu z zažigalnimi sredstvi, večkrat pa tudi po napadu z drugim orožjem, nastanejo na stavbah požari. Ti požari se hitro širijo, če jih brž ne pogasimo. Zato se gašenja lotite čimprej, tudi s preprostimi pripomočki. JEDRSKO OROŽJE Pri jedrski eksploziji se v trenutku sprosti ogromna energija v obliki udarnega vala ter toplotnega in radioaktivnega sevanja. Ob eksploziji se zaradi sproščene toplote zrak od središča eksplozije s pritiskom razširi na vse strani. Zračne gmote se kot nekak zid hitro širijo po površini zemlje in rušijo stavbe ter druge stvari na njej. Za njimi nastaja brezračni prostor. Zaradi težnje po izenačenju pritiska se zračni val nekaj sekund vrne proti središču eksplozije in tako povečuje rušilni učinek. Toplotna energija povzroči na kraju eksplozije veliko ognjeno oblo, iz katere se širijo toplotni in svetlobni žarki. Ti povzročajo opekline pri ljudeh in živalih. Gorljivi deli zgradb in drugi predmeti pa se vnamejo. Tako nastanejo v naseljih in gozdovih hudi požari. Ob eksploziji se sprostijo tudi radioaktivni žarki, ki jih človeška čutila ne zaznavajo. Ti žarki so nevarni za vsa živa bitja. Pomenijo začetno radioaktivno sevanje in se širijo več kilometrov daleč od središča eksplozije. Pred učinki jedrske eksplozije ste najbolje zaščiteni v zakloniščih in zaklonilnikih. Jedrsko eksplozijo boste najprej zaznali po zelo močnem blisku. Ce vas je doletela na prostem, se takoj vrzite v najbližji jarek, jamo, za kamen ali zid ali, če teh ni, kar na tla z glavo proč od eksplozije. Minuto po eksploziji se dvignite in odidite proč od kraja, kjer je eksplodirala bomba, najbolje pravokotno na smer vetra. Na nekontaminiranem ozemlju takoj opravite osebno dekontami-nacijo: umijte si odkrite dele telesa, obleko pa izprašite. Zatem poskrbite za popolno de-kontaminacijo, bodisi na de-kontaminacijski postaji ali v domače okolju. Doma opravite to takole: temeljito se skopajte pod tušem, da voda odteka s telesa; perilo operite v stroju, če to ni mogoče, pa perilo in delo obleke, ki jih ne smete prati, za teden dni odložite v prostor, kamor nihče ne prihaja in jih prepustite naravni dekon-taminaciji. Samozaščita, nenadomestljiva oblika zaščite in pomoči v vojni in ob hudih nesrečah vseh vrst Zračni in drugi napadi zelo poškodujejo naselja, veliko ljudi je ranjenih ali poškodovanih, pa tud-mrtvih. Enote civilne zaščite, organizirane v naseljih, delovnih organizacijah, krajevnih skupnosti in občinah ter druge reševalne ekipe, čeprav še tako številne, ne bodo mogle vsakemu tak jc pomagati, ker ne bodo vedno v bližini poškodovane ali porušene stavbe in poškodovanih ljudi, zaradi zasutih ulic in požarov pa ne bodo mogle hitro do njih. V takih trenutkih bodo življenja številnih poškodovanih odvisna od pomoči, spretnosti in znanja njih samih in tistih, ki se bodo nepoškodovani znašli v njihovi neposredni bližini. Podobne so razmere ob nekaterih ^laravnih in drugih nesrečah, na pri- mer ob hudem potresu, hudi prometni nesreči ipd. Zato je v takih primerih nujno, da se reševanja kar najhitreje loti vsakdo, ki je za to sposoben. Pri tem je najbolje, da se reševalci združijo v manjše skupine in si pri delu pomagajo, ko pa pridejo enote civilne zaščite ali druge reševalne ekipe, pa naj se pridružijo njim in sodelujejo pri reševanju pod skupnim vodstvom. , Prav tako je vsakdo, ki opazi, da grozi neposredna nevarnost naravne ali druge hude nesreče ali da se je taka nesreča zgodila, dolžan o tem takoj obvestiti najbližjo postajo milice ali štab za civilno zaščito. Ob hudih naravnih nesrečah pa je človeška dolžnost vsakogar, da po svojih možnostih tudi gmotno pomaga prizadetim ljudem. Še več kot z reševanjem pa boste ob napadih v vojni in v nekaterih naravnih nesrečah dosegli s primerno zaščito pred nevarnostmi, ki tedaj pretijo. Saj je znano, da se z ustreznimi zaščitnimi ukrepi obvaruje veliko več življenj, kot jih je mogoče rešiti s še tako hitrim in spretnim reševanjem. S hitrim in primernim ravnanjem in z enostavnimi pripomočki, ki jih imate pri roki ali ste jih v ta namen pripravili, pa boste v vojni ali v nesrečah pogosto rešili tudi življen-sko potrebno imetje. Osebna zaščita, samopomoč, medsebojna pomoč in hitro reševanje imetja z enostavnimi pripomočki - kar pogosto imenujemo s skup- nim imenom samozaščita - je torej nenadomestljiva oblika zaščite in reševanja ljudi in imetja ob napadih v vojni, v naravnih ter drugih hudih nesrečah ter siceršnjih izrednih razmerah. Da bi bilo vaše ravnanje v takih razmerah smotrno, samopomoč in pomoč drugim pa učinkovita, morate poskrbeti, da se boste seznanili s temi nevarnostmi, z zaščito pred njimi, da se boste naučili nuditi prvo pomoč, še posebej pravilno ustavitev krvavitve, umetno dihanje in masažo srca, gasiti začetne požare, reševati ob hudih promegiih nesrečah, reševati iz ruševin, nuditi prvo pomoč živini in drugo. Že zdaj, ko ne preti nobena nevarnost, morate poskrbeti še za nekatere stvari. Potrudite se, di boste imeli doma vedno enomesečno zalogo živil, od tega vsaj enotedensko zalogo suhe hrane, ki jo lahko kupite v zato pripravljenem zavitku. Ta zaloga vam bo prišh prav v morebitni hudi naravni nesreči zaradi zastoja v preskrbi, prar tako pa tudi ob neposredni vojm nevarnosti pri prehodu na racionin-no preskrbo oziroma v vojni. Tudi nekaj pripomočkov za prvo pomoč morate vedno imeti na primernem mestu v stanovanju. To« bo vsaj nekaj zavitkov gaze, vati, obliž, čisti alkohol in po en po povoj za vsakega člana v družini. Za zaščito pred radioaktivnin prahom in zlasti pred bojnimi strupi pa je za vsakega člana družine po-trebna zaščitna maska. KEMIČNO OROŽJE Kemično orožje ali kot tudi pravimo bojni strupi, so strupene kemične spojine, ki delujejo v obliki plinov, kapljic ali hlapov, nekatere dokaj dolgo, druge pa le kratek čas. Pred bojnimi strupi najbolje ščiti zaklonišče, ki ima naprave za vsesavanje in čiščenje zraka. Hrano zaščitite pred bojnimi strupi v dobro zatesnjenih kleteh, hladilnikih, pokritih posodah ali polivinilastih vrečkah, živinsko krmo pa tako, da jc uskladiščite pod streho. Poleg prizadevanj za mir moramo nenehno skrbeti tudi za krepitev naše obrambne moči in pripravljenosti. Mehurjevci so kapljičasti bojni strupi, ki delujejo na kožo, kjer povzročajo mehurje, poškodujejo pa tudi dihala in prebavila. Ob napadu z njimi si hitro nadenite zaščitno masko. Če morate prek kontaminiranega zemljišča, morate uporabiti tudi ogrinjalo, gumijasta obuvala in rokavice. Ce vam kapljice strupa padejo na kožo, jo po-pivnajte s papirnatim robčkom, z vato, mehko krpo, s časopisnim papirjem ali kar z robčkom. Brisati ne smete, ker boste tako strup širili po koži in ga vanjo vtrli. Nato izpostavljene dele telesa umijte z milom in vodo, nakar na dekontaminacij-sko postajo zaradi popolne de-kontaminacije. Čimprej morate dekontaminirati tudi obleko. Na podoben način in čimprej dekontaminirajte tudi živino. Krvni bojni strupi delujejo v obliki hlapov. V organizem prodirajo skozi dihala in povzročajo zastrupitev krvi. Dušljivci delujejo v obliki plinov ali hlapov. Poškodujejo dihala, tudi pljuča. Povzročajo dušenje, večje količine pa smrt. Da bi se zaščitili pred njimi, si morate takoj narediti zaščitno masko. Živčni bojni strupi delujejo na živčni sistem, bodisi kot tekočine ali hlapi. V organizem prodirajo skozi kožo, dihalne organe in prebavila. Že v manjših količinah povzročijo smrt. Pred živčnimi bojnimi strupi se zaščitite z zaščitno masko, ogrinjalom ali dežnim plaščem, gumijastimi obuvali in rokavicami. t Dražljivci delujejo v obliki dima na sluznice oči in dihalnih potov. Povzročajo solzenje oziroma kihanje, kašljanje in bruhanje. Pred dražljivci vas zaščiti zaščitna maska. Psihični bojni strupi delujejo na ljudi tako, da dobijo privide, izgubijo razsodnost, se bojijo in podobno. Pred njimi vas zaščitita maska in zaščitno ogrinjalo, delno pa tudi navadna obleka. BIOLOŠKO OROŽJE K biološkem orožju štejemo bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki jih na umeten način razširjajo, da bi z njimi povzročili nalezljive bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah. Pred biološkimi agensi, ki prihajajo v organizem skozi dihala, se zaščitite z zaščitno masko. Pred njimi ste varni tudi v zakloniščih z napravami za vsesavanje in čiščenje zraka. Pred okužbo s hrano, vodo in mrčesom se zavarujte z osebno higieno, higieno v stanovanju, s prekuhavanjem vode in tako, da jeste le dobro prekuhane, praže-ne ali pečene jedi. NEEKSPLODIRANI UBOJNI PREDMETI Najmanj 5 odstotkov vseh letalskih bomb, topovskih granat, minometnih min in drugih izstrelkov ne eksplodira pri padcu na cilj na zemljo. Poleg teh projektilov ostanejo na bojišču še razni drugi neeksplodirani predmeti, na primer ročne bombe, protipehotne in protitankovske mine ter pehotno strelivo. Del teh neeksplodiranih predmetov se pri padcu zarije v zemljo ali jih vanjo zakopljejo (mine), del predmetov pa ostane na površini. Najpogostejše žrtve neeksplodiranih ubojnih predmetov so otroci, ki se igrajo z njimi, jih prenašajo, tolčejo po njih ali jih vržejo v ogenj, zaradi česar nastane eksplozija. Ce najdete neeksplodirani ubojni predmet, ga ne prijemlji-te in ne premikajte niti z rokami niti s čem drugim! Kraj, kjer leži, če je le mogoče označite z vidnim opozorilnim napisom, nato pa o najdbi čimprej obvestite najbližjo postajo milice, štab za civilno zaščito ali občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Naša skupna obramb na pripravljenost temelji na pripravljenosti vsakega posameznika. Zaščitni ukrepi ob neposredni nevarnosti vojne pokrit zaklonilnik. Tak zaklonilnik se lahko uredi za več stavb skupaj. Če le morete, premažite lesene dele stanovanjske stavbe s sredstvom za zaščito pred požarom. ZATEMNITEV KAJ JE TREBA STORITI V DRUŽINI IN V STANOVANJU Ob neposredni nevarnosti vojne je treba v družini in v stanovanju poskrbeti za zaščito posameznika in družine, za prvo pomoč in tudi za zaščito imetja. Ti ukrepi so nenadomestljiv del splošnih zaščitnih ukrepov in brez njih uspešne zaščite ljudi in imetja ni mogoče izpeljati. Predvsem morate ugotoviti, če imate v družini predvideno zalogo hrane, pripomočke za prvo pomoč, vsak član družine pa zaščitno masko. Pripraviti morate opremo in druge potrebščine, ki jih morate ob alarmu vzeti s seboj v zaklonišče. To so predvsem plašč, odeja, pribor za osebno higieno, vsaj dva obroka hrane in vode, žepna svetilka, tranzi-storski sprejemnik, osebni dokumenti, knjiga ali karkoli za razvedrilo ter zaščitna maska in prvi povoj. Vse to mora biti pripravljeno na primernem mestu, daje vedno pri roki. Če je iz kraja, kjer živite, predvidena evakuacija ljudi in ste vi določeni za evakuacijo, si pripravite potrebno opremo, da jo boste ob evakuaciji vzeli s seboj. To je trpežna in letnemu času primerna obleka, trpežni in udobni čevlji, odeja, dežni plašč ali dežnik, rezervno perilo, pripomočki za osebno higieno, zaščitna maska, prvi povoj, tranzistorski sprejemnik in hrana za nekaj dni. Vse to zložite v potovaiko ali kar je še bolje, v nahrbtnik. Na napade iz zraka morate pripraviti tudi stanovanje in stavbo ter gospodarska poslopja. Predvsem je treba urediti vse potrebno, da jih bo v nočnem času mogoče temeljito zatemni-ti. Zatemniti morate vsa okna, vrata in druge odprtine v stanovanju in v hlevu, da skoznje ne bodo mogli prodirati radioaktivni prah in delno tudi bcjni strupi. Največja nevarnost, ki v vojni-pregi stavbam v mestih, pa tudi na podeželju, je požar. Zato je treba stavbe zaščititi. Predvsem morate s podstrešja in okolice stavb umakniti vse nepotrebne vnetljive predmete, kot so staro pohištvo, zaboji, papir in podobno. Iz stavbe odstranite vse lahko vnetljive tekočine, kot so kurilno olje, barve in podobno. Če ni drugega primernega prostora izven stavbe, kjer bi te snovi shranili, napravite zanje Namen zatemnitve je otežiti orientacijo sovražnih letal pri napadih na naselja in posamezne objekte ter orientacijo sovražnih diverzantov. Za zatemnitev stanovanj so dolžni poskrbeti stanovalci, za zatemnitev zgradb in gospodarskih poslopij pa njihovi lastniki oziroma upravljalci. Vozila morajo zatemniti lastniki. Okna zatemnite z roletami, naoknicami in zavesami iz temnega blaga, ki so vgrajene v okna. Zavese morajo ob straneh segati vsaj 10 cm preko steklenega dela, sicer morate steklo ob straneh tako široko pobarvati s temno oljnato barvo ali oblepiti s temnim papirjem. Če na oknih ni rolet, naoknic ali temnih zaves, jih zatemnite z okvirom, na katerega pritrdite zatemnitveno folijo, temen ne-prosojen papir ali lesonit, nakar ga vložite v okno. Tako zatemnite tudi steklena vrata. Luči nikakor ne smete prižigati, preden ne zastrete oken in vrat. Naš samoupravni družbeni sistem in naša zamisel splošne ljudske obrambe omogočata, da kot član naše skupnosti, ne glede na delovno mesto in družbeni položaj, aktivno sodelujete pri organiziranju splošne ljudske obrambe v miru in pri odporu v vojni. ZAKLONIŠČA IN ZAKLONILNIKI Zaklonišče omogoča najboljšo zaščito pred vsemi vrstami orožij. Zaklonišče smete zapustiti šele tedaj, ko vam zunaj ne preti nobena nevarnost več. Tudi zaklonilnik dobro ščiti pred rušilnim učinkom vseh vrst orožij in pred radioaktivnim sevanjem. Pred radioaktivnim prahom in bojnimi strupi pa se boste v njem zaščitili z zaščitno masko. V zaklonilnik lahko preuredite primeren prostor, vendar skozenj ne smejo biti speljane kanalizacijske, vodovodne, toplovodne, plinske in elekt ne napeljave, obenem pa imeti primerno močne zi< in strop. V takem prosti okrepite strop tako, da ga p prete s podporniki iz lesa, a za ali armiranega betona. 01 nepotrebna vrata in druge prtine morate zazidati ali do zadelati z vrečami peska. P tako morate napraviti ti močno pregrado pred vhodu vrati, ki naj bo toliko oddalja od njih, da se bo dalo iti mi nje v zaklonilnik. EVAKUACIJA Eden od načinov zaščite, bivalstva tistih naselij, ki bi v vojni močno ogrožena zar zračnih in drugih napadov evakuacija v manj ogrožene k je. Evakuacija paje nujen uk tudi ob nekaterih naravnih srečah, ko ostanejo ljudje i bivališča ali so ta ogrožf Največkrat se v evakuac vključujejo le nekatere kati rije ljudi, otroci, matere majhnimi otroki, ostareli in b niki. Če ste določeni za evakui jc ali je določen kdo iz družine, morate vedeti, kje zbirališče vaše evakuac; enote in kdo je poverjenik evakuacijo. Ce v vaši odsotnosti ne nikogar v stanovanju, mori izključiti vse napeljave in sta vanje zakleniti. Ravnanje ob naravnih nesrečah in drugih hudih nesrečah POTRES Do potresa pride zaradi < vanja notranjih zemeljskih ki pa se v obliki potrej sunkov prenaša po zeme skorji na njeno površine; površini so sunki najmoča okrog središča eksplozije centra), ki je nad žariščem tresa (hipocentrom) v notran sti zemlje. Močni potresi se skoraj vi no pojavljajo v več zaporedi sunkih, ki si sledijo v krajših daljših presledkih in so razlii dolgi. Navadno jih sprea bobnenje v notranjosti zem V zgradbah so za potres i bolj občutljivi vogalni di stopnišča, dvigala, balka stropi v velikih prostorih, zal se je ob potresnih sunkih nevi no zadrževati v teh delih zga be. Če ste ob potresu v zgrad se ravnajte po teh navodilih: D_ 'tka 38 (500) - 28. septembra 1979 Biž ko začutite prvi potresni unek, pohitite med podboje »rat v nosilnih zidovih, v ozek todnik ali drug manjši prostor, Ee pa to ni mogoče, se stisnite »d trdnejši kos pohištva ali ibenj. Le če ste v pritličju in ilizu vrat, lahko pohitite na irosto, vendar se ne zadržujte v ližini stavbe, da vas opeka ali nigi predmeti, ki bodo morda jadli s stavbe, ne poškodujejo. *ri tem bodite mirni in pri-ebni ter z besedo in zgledom omiijevalno vplivajte na okoli- Takoj, ko minejo prvi potres-sunki, po najkrajši poti zanetite stanovanje in hišo. S čemite le najnujnejše. Z jih nadstropij se ne spuščate ivigalom, ker se utegne zgodi-i, da bo obtičalo med nad-ropji. Pomagajte na prosto tu-l otrokom in tistim, ki so Dtrebni pomoči. Če je stavba oškodovana, je treba v njej ipreti oziroma izključiti vse apeljave. Ce je kdo zasut pod ruše-inami ali kakorkoli poškodovan, mu skušajte pomagati. Če vaša pomoč ne zadostuje, obve-Itite najbližjo enoto ali štab za avilno zaščito. Če se zaradi rušenja znajdete [v oblaku prahu, si zavežite čez bos in usta robec ali kakršenkoli kos prepustnega blaga. Tako Hščitite tudi otroke in druge osebe, ki si same ne morejo pomagati. Če ste zasuti, skušajte ugotoviti, od kod prihaja zrak in ačnite odstranjevati ruševine v lej smeri. Pri tem bodite previdni, da ne sprožite ruševin. Če se le morete rešiti, varčujte z to črni in v primernih presled-ih kličite na pomoč ali udar-ajte s trdim predmetom na Vrste dele ruševin. POPLAVE Poplaive nastanejo naj-jsteije zaradi dolgotrajnega maglega topljenja snega izredino hudega naliva. Iz niižjih prostorov, ki jih to zalije voda, še zlasti pa iz eti, prenesite hrano in pre-inine: v višje dele zgradbe ali i, kamor voda ne more. Z irožemega predela se morajo avočaisno umakniti tudi pre-ilci, umakniti pa je treba udi živrino. Z umikom ne ča-jte diotlej, ko vam voda že pre pa-daicema Buškovičem ter Nu-manapahiče. Ko je v 71 minuti Rusnrir zadd desno vratnico gola gostov, so se zbudil tudi gledalci- Tri minute zatem je Nu-manspahič padal dobro žago do prostega Justudiča, ki je s strelom z g^avo zmanjšal vodstvo gostov. V 79. minuti je bfl pri žogi spet Numanspahič. Nevarno se je bližal golu gostov in obrambnim igralcem Spartaka, ki jim ni preostalo drugega kot da so ga nepravilno zaustavili. Rusnir je z bde točke kenačiL V nedeljo gostujejo Velenje a-ni v PuK, kjer bo njfcov nasprotnik Istra. ODLIČNI V FINIŠU V 4. kdu slovenske rokometne lige so rokometaši Šoštanja premagali ekipo Inlesa iz Ribnice z rezultatom 25:16 (11:8> V prvih minutah so domačini povedli za tri gole in obdržali rezultat ter vodstvo do konca pdčasa. V začetku drugega dela tekme so gostje napeli vse sile in rezultat izenačili. Takrat pa se je razigral vratar Slatinšek in domače moštvo je povedlo kar za osem golov. Strelci za Šoštanj: Lesjak 7, Skornšek in Stvarnik po 5, Javornik 4 ter Kampanj in Majhen po 2. Pri gostih pa je bd najuspešnejši Mate, ki je dal osem zadetkov. Pred okoli 200 gledalci sta srečanje dobro vodila Čeak (Ljubljana) in Tul (Škofije). B. VOH AR POMEMBNI TOČKI Rokometašice Šmartnega so v 4. kdu Slovenske rokometne hge razveselile svoje privržence z zmago nad selekcijo Preddvora, ki sodi med najmočnejše ekipe v ligi Na domačem igrišču so jih premagale z rezultatom 14:11. Zmaga pa bi lahko bila še izdatnejša, saj so Šmar-čanke vodile že s šestimi zadetki prednosti. Z boibeno igro v obrambi in učinkovitimi napadi so že na začetku pokazale, da se ne bodo pustile presenetiti in s tako igro so si že do odmora priigrale odločilno prednost. V nadaljevanju so nekoliko popustile, kar so gostje iz Preddvora izkoristile in znižale rezultat, vendar pa je razlika vseeno bila prevelika in domačinke so zanesljivo osvojile pomembni točki. ŠMARTNO: D. Tajnšek, J. Tajnšek, Strgar, Meh 4, Ostojič, Krevzel, Omladič, Šmerc 6, Urankar 3, Tajnik 1, Satler. Rokometašice Šmartnega so v prihodnjem kolu proste. J. K. MANIFESTATIVNI POHOD V MOZIRJU Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin in občinska strelska zveza Moziije organizirata ob zaključku akcije Nič nas ne sme presenetiti ma-nifestativni pohod s streljanjem na strelišču v Moziiju. Manife-.stativni pohod bo 30. septembra od 7. do 13. ure. Start bo pri osnovni šdi Moziije, cilj pa na strelišču v Moziiju. Občinski svet zveze sindikatov Moziije predlaga, da se tega pohoda udeležijo vse osnovne oiganizacije ZSS in pošljejo na pohod vsaj eno ekipo. STRELJANJE V vsakdetnem srečanju strelcev REK Hrastnik in REK Velenje DO ESO v streljanju s serijsko zračno puško, ki je bilo 22. septembia na strelišču „Mrož" v Velenju so tudi tokrat zmagali Hrastničani v ekipni kot tudi v posamezni konkurenti. Gostje so nastreljali 690 krogov, domačini pa 467 krogov. Na izbirnem tekmovanju v Slovenskih Konjicah sta nastopila tudi člana SD Mrož Velenje Aleksandra Bda in Andrej Šentjur. Tekmovala sta v pionirski konkurenti. Med 18 tekmovalci pionirk in pioniijev je zmagala Aleksandra Bda s 346 krogi pred Indrit Vrečko, (Celje) s 331 krogi... Andrej Šentjur je s 300 krogi zasedel 12. mesto. Pivih pet bo zastopalo Slovenijo na tekmovanju za pokal Alpe adrija, ki bo v soboto v Ravnah na Koroškem. F. Z. KARATE Člani karate kluba Velenje so pričeli s svojim jesensko-spomladanskim delom. Kot vsa prejšnja leta, tudi to leto pričakujejo precejšnje število novincev. Tudi letos bodo delili skupine na mlajše do 15 let in starejše nad 15 let Pionirji, kadeti in dekleta bodo trenirali ob toikih in četrtkih na OŠ Veljko Vlahovič, treniral pa jih bo nosilec rjavega pasu — mojstrski kandidat in inštruktor Nande Korpnik. Starejši bodo trenirali na OŠ Miha Pintar - Tdedo pod vodstvom Laha, mojstra karateja in sicer ob torkih in petkih zvečer. Nadaljevalne in starejše skupine pa že vestno trenirajo trikrat tedensko pod vodstvom mojstrov karateja Kauzerja in Borovnika. Karate klub bo v mesecu oktobru organiziral mladinsko prvenstvo Slovenije, če bo dobil odobritev Zveze karate organizacij Slovenije. Pričakujejo zdo dobre rezultate, saj so ravno mladim posvetili največ pozornosti. . DI VELENJE: ROD RADEČE 2:2 V večjem športnem srečanju so se športniki—invalidi iz Velenja srečali z delavci Prevzgojnega doma v Radečah . Pomerili so se v šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Rezultati: šah - 0:3, namiz ni tenis 2:3, streljanje z zračni puško 697:496 in kegljanj 423:409. Glede na to, da je bflo prvo gostovanje tekmovalcev I Velenje v Radečah pri Zidana mostu, je tako neodločen iz) srečanja kar uspešen. V meaei oktobru čaka športnike DI Vi lenje še pomembno sreča invalidi-športniki v Splitu,] mor so se v okviru izmenja pobratenih občin Splita in Vi lenja povabljeni konec oktob MLADI ATLETI VELENJA MED NAJBOLJŠIMI Pretekli petek ter soboto je.b Velenju posamično atletsko pn stvo SRS za pionirje in pionkl ga je kljub slabemu vremenu s no oiganiziral domači atletski M Tekmovanja se je udeležile i mladih atletov iz 19 klubov c območnih atletskih zvez. medalj so osvojili mladi i Ljubljane, in to kar 28, na mesto so se po uvrstitvi jirvih č2 in tretjih mest uvrstiti — Velenja, na tre^e pa Mari nizator ip podelil posebno j tudi najboljši pionirki -Korajliji, ki je na 100 m do 12,9 ter najboljšemu pionirju. 1 bil Tomo Rugelj iz Ljubljani 100 m pretekel v času 11,' najboljša domača tekmovalka] prejela nagrado Jana Pečovnik,! v teku na 80 m z ovirami zmag' časom 12,5, v skoku v višino; bila druga. Preskočila je 162 cm. j o; ; , MBfef Jana Pečovnk med tekom GORNJA SAVINJSKA DOLINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI C Večji teror, močnejši upor Piše: VLADO KOŠIR Steber Roziravata Zapis o jugoslovanski alpinistični odpravi v Fa nske gore v Sovjetski zvezi (4) Marko in Milan sta se odločila, da bosta šla na 15 km dolgo prečenje Celotne verige vrhov. Culo in Janč načrtujeta prvenstven vzpon v levem delu Miralija, Vlado in Janko pa gresta v 1200 m visoko steno Ruda-kov. Odločim se, da se grem poskusit v 800 m visok steber Roziravata. Lepo ime so dali Tadžiki tej gori. R ozira vat v našem jeziku pomeni Stražar, saj res bdi nad Kalikalon-skimi jezeri kot stražar. Z mano sta Je Joško in Oka. Vreme se je poslabšalo, vse vrhove zakriva gosta megla. Navežemo se in vstopimo v značilen steber, ki se zajeda globoko v me-lišče. Lepa plezarija, skala je kompaktna, spominja me na Paklenico. Ves se predam plezanju in kar jezen sem, ko Oka vpije, da je konec vrvi Zabijem klin, vpnem vponko in varujem. Napredujem hitro, raztežaj za raztežajem. Po sedmih zaztežajih nam pot navzgor zapre črn previs. Morali bomo desno, preko strmih in gladkih plati. Oka me varuje na dveh svedrovcih. Zlezem nekaj metrov na desno ter se s težavo potegnem čez majhen previs ter nadaljujem po drobnih oprimkih in stopih. Z očmi na hitro preletim nekaj metrov navzgor in vidim mceen prehod na desno (pozneje sem ugotovil, da sem se tu zalezel, moral bi v levo) ter kakih 20 metrov previdno prečim temne plošče do majhne poličke. Tu si za trenutek oddahnem. Pot navzgor mi zapirajo črne strehe, ; prehod je možen samo na desno. Zataknem zagozdo ter pokličem Oka. Za vse tri na polički ni pro-- štora, zato Joško počaka spodaj. Pod črnimi strehami prečim zopet na desno in nato malo navzdol, do kamina. Ko sta pri meni Se Oka in Joško, skupaj ugotavljamo, da smo pravo smer zgrešili in da lezemo novo jugoslovansko smer. S kaminsko tehniko smo precej hitro iz kamina. Nekaj težav ima samo Oka, wki ga ovira nahrbtnik. Na večji polici postavim možica, saj tod ni stopil še nihče. Zaženem se v navpično zajedo. Po približno desetih metrih posku šam zabiti klin. Stena je previsna, odbija me. S tefevo zabijem samo en khn do polovice in potem še enega ter ju povežem s pomožno vrvico. Samo moralna podpora, si mislimi. Nekaj časa premišljujem kaj naj st orim. Nekako bom moral čez previs., poti nazaj nL Z roko počasi sežern više. kolena me bolijo, tako jih tiščim ob steno. Moram naprej. „Pazi name", zakličem Oku. V trenutku vidim kako napeto me opazujeta prijatelja. V rokah začutim mali oprimek. Ali bo roka vzdržala? Počasi se vzdigujem, z drugo roko hlastam po novem oprimku. Noge tiščim v plitvo zajedo, kolikor se da. Stena visi, odbija me od sebe. S skrajnimi napori se je oprijemljem. Diham globoko, v grlu čutim suša Moram, moram, samo gor, samo naprej. Misli bežijo, dom, Tana, Matic, moram, samo zaradi njih. Okrog ene krožijo hreščeče kavke, kot da čakajo name, da se bom raztreščil daleč spodaj, da bodo lahko naskočile moje pozemeljske ostanke. Ne, ne boste! Nekaj metrov višje zagledam poličko. Vzdigujem se, počasi, počasi. Nenadoma mi leva roka popusti, toda obdržim se na desni, kako, še sam ne vem. Še malo. Vrv prosto pada dvajset metrov. S skrajnimi napori hlastnem po dobrem oprimku. Rešen sem. Rok skorajda ne čutim več. Oka spodaj vpije, da je vrvi še štiri metre. Tedaj se zavem, da sta z mano še dva prijatelja. Kako sem se predal steni. Hlastam za zrakom, grlo imam popolnoma suho. Počasi se umirjam, zlezem še nekaj metrov v levo in še malo navzgor do nekakšne kotanje. Konec zajede. Kako lepo je živeti. Zabijem dober klin, zataknem čok in varujem. Ko prileze do mene še Joško, nekaj časa globoko diha, potem pa v značilnem gorenjskem dialektu reče: „Ejga, za tale cug ti pa mor'm čestitat". Krepak stisk roke mi pomeni več, kot karkoli na svetu. Hvaležen sem mu, ko se ponudi, da bo naslednji raztežaj plezal naprej. Iz kotanje preči nekig metrov v levo in potem po drobnih oprimkih navzgor. Vrv začne hitreje teči, napetost popušča. Slišim, kako Joško zabija klin, tlesk vponke in veselo vriskanje. Ve s nestrpen in kot zadnji prilezem do prijateljev. Da! Rešeni smo. Svet se položi, še nekaj lažjih raztežajev in že smo na vrhu. Ali se je izplačalo? Okoliški pettisočaki so bili vsi v megli. Daleč v dolini so nas pozdrav ljala čudovita Kalikalonska jezera. Med sestopanjem sem razmišljaL Zakaj plezam? Tega ne bo nihče razumel. Misli mi uhajajo v domovino. Lepo je živeti. Štab Šlandrove brigade je cenil, daje bilo v tem času odpuščenih ali dezertiranih kar 30 odstotkov borcev, od katerih so jih skoraj vse po hajkah odkrile patrole.jih vrnile brigadi ali pa so se sami vrnili. Tudi Zidanškova je imela 126 odpuščenih ali pobeglih, 25 pogrešanih, 13 padlih, 9 ranjenih in 18 ujetih. Zato oznaka dezerter za večino, ki so zapustili brigado, povsem ne ustreza, saj so se mnogi vrnili. Na odhod je verjetno vplivalo dejstvo, da je bila večina, posebej pa Šlandrovci, doma iz Gornje Savinjske doline in Revirjev. V zimski ofenzivi sta se štaba IV. operativne cone in XIV. divizije s Tomšičevo brigado umikala v smeri Velike Laškanje na Menino in odtod na Špeha in preko Lepenatke ter se severovzhodno od Luč prebila proti Belim Vodam. Šercerjeva brigada se je umikala proti vzhodu, Bračičeva in druge enote skozi lihinjsko dolino na kamniško in moravško območje. Na Menini, okrog Luč in Solčave so se bojevali na umiku deli Zidanškove brigade. Ofenziva skoraj ni prenehala in tako so se vse enote neprestano bojevale na celotnem območju Štajerske in celo proti Koroški. Tu jih je čakalo povelje vrhovnega štaba Jugoslavije, da se morajo vse enote IV. operativne cone v februarju 1945 leta prebiti s Štajerskega na Dolenjsko. Na tem območju bi ostali Kokrški, Koroški, Lackov, Kozjanski in Kamniško-zasavski odred pod vodstvom Štajerske grupe odredov. Preboj naj bi izvedli 28. februarja. Vendar ta preboj ni uspel. Vzrokov za neuspeh je več. Sovražnik je spoznal namen preboja enot preko Save. Kar 95 odstotkov borcev ni želelo nazaj na Dolenjsko in zapustiti sicer kratko, vendar tako veliko in bumo doseženo zmagovito delo, ko je bil sovražnik, kljub trenutnemu uspehu, na območju Gornje Savinjske doline premagan. Vodstvo enot in borci so kljub temu disciplinirano izvrševali dobljene naloge in povelje, vendar zaman. Zato je bilo ukazano, da se Šlandrova in Zidanškova brigada p ran akne ta nazaj. V neprestanem stiku s sovražnikom sta se utaborili na Menini in bili obkoljeni. Šerceijeva in Bračičeva brigada bi se morali premakniti proti Graški gorji in Paškem Kozjaku. Preboj jima je uspel po spopadu z nemškimi enotami XIV. SS divizije v mozirskih planinah. Po večkratni kmenjavi brzojavk med glavnim štabom Slovenije in IV. operativne cone, bi se morale Tomšičeva, Zidanškova in Šlandrova brigada posamič prebiti na Dolenjsko. Po dvakratnem poskusu je akcija opuščena. Med tem je prispelo povelje vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije, da ostane XIV. divizija na Štajerskem, tam razvije najvišjo aktivnost, ovira premet in poskuša dobiti zvezo s predhodnico Rdeče armade, kije zelo hitro napredovala. Spomladanski meseci so potekali z neprestanim boji z Nemci in z neprestanimi maneverskimi premiki opisanih enot. Zadnji boji na območju Gornje Savinjske doline so bfli konec aprila na Mozirski planini in Medvedjaku s XIV. SS divizijo, sestavljeno iz Vlasovcev, ki so bili že poprej izvežbani v bojih s partizani na Slovaškem. Ofenziva za uničevanje Šercerjeve in Bračičeve brigade seje pričela po razbitju postojanke pri Sv. Vidu, kjer je Šercerjeva zajela 300 Madžarov z vsem orožjem in opremo vred. Nemci sohoteli brigadi med Ljubnem in Mozirjem dokončno uničiti. Z močnimi kolonami so prodirali iz Šoštanja, Belih vod, Šmihela in z Ljubnega ter iz Mozirja proti Medvedjaku in Mozirskim planinam. Na Rečici je bila postavljena močna arteljerija, ki je z obstreljevanjem podpirala nastopanje Vlasovcev. Po trodnevnh strahovitih bojih, ko štabih brigadi že popolnoma obkoljehi, sta v visokem snegu in mrazu sovražnika pregnali na izhodne položaje v dolino. Zadnje trenutke so uspeli Nemci izvleči svojo artilerijo iz Rečice. Po pričevanju prebivalcev, je imel sovražnik izredno velike izgube. 1. maja 1945 se je začel zmagovit pohod enot XIV. divizije v zaključne operacije za zmago. Z zajetjem Loehrove armade in izgonom Nemcev ter plačencev preko meje, je bila Jugoslavija dokončno osvobojena. KONEC GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA 9 TOZD MEHANIZACIJA Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: KNJIŽENJE IN FAKTURIRANJE Pogoj: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Vegrad, Velenje 15 dni od objave oglasa. Zaradi preureditve scenske razsvetljave v domu kulture Velenje ugodno prodamo ELEKTRIČNO RAZDELILNO OMARO Z IVER IL-NIMI INSTRUMENTI IN 60 KOMADOV AVTOMOBILSKIH VAROVALK Ponudbe sprejemamo na naslov: Kulturni center .Ivan Napotnik" Velenje, Velenje, Titov trg 5, telefon 850-265. Delovna organizacija Združene zdravstvene organizacije Velenje TOZD Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje obvešča borce NOV, da je v sestavi TOZD Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje začel s 1. 9. 1979 z delom dispanzer za borce NOV. Delovni čas dispanzerja za borce NOV je: 1. vsak dan, od ponedeljka do petka, od 630 do 14. ure. 2. vsako drugo soboto v mesecu od 6.30 do 14. ure. Dispanzer za borce NOV je v I. nadstropju B trakta TOZD Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje (stara stavba). VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 641. Stanku se je zdelo, da gleda v kinu napeto kriminalko. „To je vetndar morilske oro^e", je nehote šepnil. Mira mu je mrko t odvrnila: „Mož si, mi smo ti pomagali, da si postal to, kar si zdaj. [ To sii zapomni Enkrat za vselej. In če ubiješ sovražnika, tistega,ki ti je vzel domovino in jo podredil svojim namenom storiš dobro ddo.. Vsaka zgodovina piše o tem Če ti je življenje, ki ga živiš pri nas, tnevzdižno, lahko greš. Lahko pa se boriš, da bi tako kot ti živelii še dragi tvoji rojaki!" 65. Končno je motal priznati, da ji verjame. „Kdo si pravzaprav", jo je vprašal in jo pogedal v oči. Spet ji je zažarel nasmeh na licu. „Tvoja prijateljica! Ne bi raje sedla? " Pokazala je na zofo v kotu. Oči so se ji skrivnostno zabliskale. .Seveda vem veliko več o tebi, kot veš ti o meni", je pristavila. „Še preveč. Na primer tudi to, da imaš lepe ustnice ..." Kaj takega mu doslej še ni rekla nobena ženska. Nerodno se je odmaknil od Mire! „Mar se me bojiš", ga je vprašala? 66. Nagnila se je nadenj in ga izzivalno pogledala. Ja, lepa je, si je rekel sam pri sebi. In čudno. Vse to orožje, vsa ta politika, vsa njena &rivnost, denar, ki mu ga je nastavila, njena toplina, njene ustnice ... V trenutku jih je začutil na svojih. Iz njegove glave je izginil še zadnji dvom o vsej resnici, ki mu jo je maloprej razlagala. Zdaj je bil tudi Stanko prepričan, da je organizacija na pravi poti. Ob Miri je bilo Stanku kar hitro toplo pri srcu ... PARIZ-NOV SPOMIN V ZAKLADNICI USPEHOV Pivovarna UNION je ob svojem 115. rojstnem dnevu prejela še eno veliko potrditev za prizadevanja pri skrbi za kvaliteto svojih piv. Mnenje mednarodne žirije »MONDE SELECTION DE LA QUALITE« je takole: Union pivo-ležak - zlata medalja Union pivo-grand - zlata medalja Uni-bmeljni napitek - zlata medalja Union pivo-svetlo - srebrna medalja Union pivo-temno - srebrna medalja Pariz '79 - pet medalj za pet kvalitetnih vrst te vi tka 38 (500) - 28. septembra 1979 PČ11 OBIŠČITE MEDNARODNI GRAŠKI JUGOVZHODNI SEJEM 29. november - 7. oktober 1979 Posebne rastave: avstrijski GRADBEN! SEJEM, KMETIJSTVO, ZA INDUSTRIJO IN OBRT. ZA HOTELE IN GOSTINSTVO, ZA HIŠO IN STANOVANJE, KURILNA IN KLIMATSKA TEHNIKA, MODERNA PISARNIŠKA TEHNIKA, ZA KUHINJO IN GOSPODINJSTVO itd. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure Vstopnina je 25 šilingov ali 25 dinarjev. VSE INFORMACIJE DAJEJO SLOVENSKI POTOVALNI URAD*. stani vozna voznic. osebnega avtomobil P/. 199 - 11 Ibish Saiamati. Nasproti mu je pripeljal pravilno po desai stani cestišča voznik osebnega avtotnobia CE 457-99 Ivan l)voqjt- Voznik Saiamati je pričel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Vozili sta se čelno zaleteli. Pri nesreči sta se lažje poškodovala voznik Ivan Dvoijak i Djordjevič. in Franislav ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta JOŽETA PIBERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazih sožalje in darovali številne vence in cvetje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Topolšici in zdravstvenega doma Šoštanj. Iskrena hvala tudi sosedom za izkazano pomoč, govornikoma Janku Ževartu in Viktorju Kcjcu, delavski godbi Zarja, Šaleškemu oktetu in duhovniku za opavfen obred. Zahvaljujemo se tudi krajevni skupnosti in dmžbcnopofitičnim organizacijam Šoštanja kakor tudi vsem, ki ste ga t tako sefikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žahguči: šn Jože z družino in ostalo sorodstvo Trenutek nepazljivosti in nesreča je tu ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 28. 9. 1979 dr. J. POLES (dnevni), dr. D. KUNEJ (nočni) 29. 9. 1979 dežurna ambulanta dr. A. ŽUBER 30. 9. 1979 dežurna ambulanta dr. A. ŽUBER 1. 10. 1979 dr. L KRALJ (dnevni), dr. P. GROŠELJ (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 29. 9. 1979 dr. Aleksander URŠlC , Kidričeva 3, Velenje, telefon: 850—894 30. 9. 1979 dr. Aleksander URŠIČ, Kidričeva 3, Velenje, telefon: 850- 894 VETERINARJI VETERINARSKE POSTAJE VELENJE Od 28. 9. do 4. 10. 1979 Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet, Velenje, Vrnjačke Banje 7 4. 10. - četrtek ob 18. in 2tt uri K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI - francoski. Režija: Fran-cois Letterier. Igrajo: Marlene Jobert, Philippe Leotaro KINO DOM KULTURE -FILMSKO GLEDALIŠČE 1. 10. - ponedeljek ob 20. uri LJUBEZEN - češka drama. Režija: Karel Kachyna. Igrajo: Oldrich, Kaiser, Jaroslava Shallrova KINO ŠOŠTANJ 29. 9. - sobota ob 19.30 TRENER - domači. Režija: Puriša Djordjevič. Igrajo: Zoran Veličko-vič, Beta Živojinovič 30. 9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SVETNIKI IN DIAMANTI -italijanska komedija 1. 10. - ponedeljek ob 19.30 DIRENDAJ V AFRIKI - i krimikomedija 3. 10. - sreda ob 19.30 BITKA ZA ALZAS IN LOREN - francoska komedija. Režija: Michael Kuluš. Igrajo: kuluš, Anemona italijanska PRODAM krzneno iakno štev. 38 - lisica, cena 16.000,00 din. Informacije po telefonu 852-291. MLAD poročni par išče sobo v Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu. SPAČEK letnik 1973, registriran do septembra 1980, prodam. Informacije po telefonu 852-392 - popoldan. PRODAM prenosni stereo - kasetni radio. Dani Čepelnik, Koroška 8 b, Velenje. IŠČEM garsonjero v Velenju ali okolicii, po možnosti s posebnim vhodom. Možnost predplačila. Telefon 85 0-875 - dopoldne. TAKOJ sprejmem na delo peka, nudim tudi možnost priučitve. Pekarna Bojan Naraločnik, Ljubno ob Savinji!, telefon 063-840-008. KINO TOPOLŠICA 29. 9. - sobota ob 16. uri SVETNIKI IN DIAMANTI - italijanska komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI 28. 9. - petek ob 20. uri SVETNIKI IN DIAMANTI - italijanska komedija 2. 10. - torek ob 20. uri DIRENDAJ V AFRIKI - italijanska krimikomedija MATIČNI URAD VELENJE POROKE: Jožef Smolnikar, rojen 1953, šofer iz Podgorja in Vlasta Čemol, rojena 1958, administrator iz Podgorja; teor Ravnjak, rojen 1954, kljucavni-čar iz Kidričeve 2 in Jelka Rogelšek, rojena 1959, tehnična risarka iz Velenja; Martin Dedič, rojen 1956, avtoklepar iz Velenja in Vera Pun-gertnik, rojena 1958, delavka iz Velenja; Jožef Vernik, rojen 1950, varilec iz Velenja in Kristina Pritožnik, rojena 1956, prodajalka iz Velenja; Milan Janežič, rojen 1955, elektrotehnik iz Velenja in Jolanda Škerjanc, rojena 1960 tehnična risarka iz Velenja; Zv onimir Rek, rpjen 1957, avtomehanik iz Meže in Zinka Krajnc, rojena 1961, prodajalka iz Pake pri Velenju; Vitoslav Černovšek, rojen 1956, komercialni tehnik iz Velenja in Lučka Hočevar, rojena 1958, administrator iz Velenja; Zlatko Zupanič, rojen 1957, rudar iz Velenja in Stanislava Belci, rojena 1960, delavka iz Velenja. SMRTI: Pavla Jelenko, gospodinja iz Pake pri Velenju 35, rojena 1923; Marija Brodej, gospodinja iz Velenja, Gubčeva 16, rojena 1892. MATIČNI URED ŠOŠTANJ POROKE: Ivan Slivnik, rojen 1956, ključavničar, Skomo pri Šoštanju 23 in Marija Speglič, rojena 1960, i Ijalka, Zavodnje 25 /a; Stanislav Potočnik, rojen 1941, invalidski upokojenec. Zavodnje 66 in Jozefna J ur kič, rojena 1941, Uirg<> a, Pesje, Rudniška 37; Stunstav Za^t, rojen 1954, prodajalec, Topolšica 100 in Mira Glojek, rojena 1958, administratoika, Gorenje 15; Stanislav Hosner, rojen 1953, avtomehanik, Lokovica 66/a in Marija Šmigoc, rojena 1960, prodajata, Lokovica 66/a. SMRTI: Jožef Hribar, invalidski upokojenec, Vransko 82 /a, star 54 let; Antoa Bele, upokojenec, Ljubija 67, star 62 let; Franči&a Goričar, upokojenka, Moziije 73, stara 80 let kronika V ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta G ABRIELA PUSTI NEK A nem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter nem, ki so ga pospranfi na njegovi zadnji poti. Posebna hala ie tov. Šilihu za posiovine besede kakor tudi dbbonftu za opravljen obred. Hvala tudi dr. Kralju ai da Štefan z dnino, REDNI KINO VELENJE 28. 9. - petek ob 18. in 20. uri DIRE1NDAJ V AFRIKI - italijanska krimikeomedija. Režija: Steno. Igrajo: Buid Spencer, Werner Pochat 29. 9. - sobota ob 18. in 20. uri DIREINDAJ V AFRIKI - italijanska krimikomedija 30. 9. - nedelja ob 18. in 20. uri DIREINDAJ V AFRIKI - italijanska krimideomedija 1. 110. - ponedeljek ob 18. in 20. uri STVETNIKI IN DIAMANTI -italijainska komedija. Režija: Antomy Ascontt. Igrajo: Paul Smith, Michaiel Coby 2. jIO. - torek ob 18. in 20i uri ŽELEiZNl PREFEKT - italijanska krimirnalka. Režija: Pasquale Skvi-tierri.. Igrajo: Guliano Gema, Claudiia Cardinale 3. 10. - sreda ob 18. in 20. uri ŽELEZNI PERFEKT - italijanska krimirnalka ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tete MARIJE BRODEJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku Ivu Gorograncu za poslovilne besede v imenu krajevne skupnosti Šmartno Velenje, govorniku Slavku Brglezu, ki se je poslovil v imenu ZB Šmartno Velenje, pevskemu zboru društva upokojencev Velenje ter duhovniku. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Maji Natek za dolgotrajno nego na domu. Globoko žalujoči: vsi njeni VOZIL VINJEN Iz Velenja proti Hrasto«:u je peljal 13. septembra voznik kolesa z motorjem Martin Pfiberšek- Ko je pripeljal do hiše Škale 96/a, ga je zaradi vinjenosti začelo zanašati Zapeljal je na desno stan na bankmo in pri tem zadel v rob ceste, pri čemer je padel po cesti in se hudo poškodoval NAMERAVAL GA JE USTAVITI Voznik kolesa z motorjem Anton Merzdovnik je peljal 16. septembra iz Slovenj Gradca proti Vetajn. Ko je pripeljal v Šalek, približno dvesto metrov pred predor, mu je na cestišče stopil pešec Šefket Čefikovič ter iztegnil roko proti motoristu, da bi ga ustaviL Pn tem ga je zadel v desno ramo, tako da je ta padel po cestišča Voenik Merzdovnik se je pri nesreči lažje poSkodovaL VOZIL PO LEVI Po Koroari cesti v Velenju je vozil 17. septembra nekoliko po levi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mofc, očeta in Uanga očeta JOŽETA KURNIKA v teh težkih Še posebej se soaedoin Ka tiri Zaleznik, Pepci k in lfefič za vso izkazano ona Vktorju Kojcu in Vdenje in duhovni u za , ki ste nam iziazii sožalje, darovali na njegovi zadnji poti. Tesezija, an Jože z družino in ,kakor tudi sestre in bratje V SPOMIN leto dri neizmerne bolečine, odkar me je i maogp prezgodaj zapustil moj dogi mož ANTON ROMIH Ne morem veneti, daTeni.Tvqfikješefivpred mano, a Tvoj grob neizprosna pnčatq boleči resnici. Globoko je brezno praznine v domu, ki Ti je bi tako dag. Na vsak pogled so vidni sadovi Tvojih pridnih rok Pogrešzm Tvqo spodbudno besedo m božajočo dlan. Težko je ziveu brez Tebe. Vendar spomin nate ne bookofi ngisni V tihi žaksti - žena Rožica **************************** * * * Nič nas ne sme presenetiti * * * jj Poglavitni namen akcije Nič nas ne sme presenetiti je nadaljnja krepi- ^ . tev obrambnih priprav in družbene samozaščite, s tem pa tudi obramb- . no — varnostne pripravljenosti naše družbe v celoti na temeljih, kakor so jih opredelili sklepni dokumenti 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ^ ZKJ ter kongresi in konference drugih družbenopolitičnih in družbenih ^ ^ organizacij. ^ ^ Akcijo Nič nas ne sme presentiti bomo končali 29. in 30. septembra z J množičnimi pratkičnimi vajami in drugimi aktivnostmi vseh subjektov ljudske obrambe in družbene samozaščite. ^ Jf" Akcija Nič nas ne sme presenetiti pomeni, da moramo biti pripravljeni T' + braniti naš sistem in samoupravne pravice, braniti naše življenje in srečo, našo temeljno pravico do lastne, naši volji, hotenjem in željam ^ ^ primerne poti v socializem! ^ * * **************************** Če želimo pomagati sebi in drugim, ne smemo čakati! Pretijo nam številne nevarnosti. V vojni so to zlasti letalski napadi z različnimi vrstami bomb, raketni napadi, ogenj iz vseh vrst strelnega orožja, razen tega pa še jedrsko, kemično in biološko orožje. Pretijo nam tudi naravne in druge hude nesreče, potresi, poplave, zemeljski plazovi, požari, hude prometne nesreče itd. Zato ne bo odveč nekaj nasvetov o zaščitnih ukrepih ob neposredni nevarnosti vojne oziroma naravnih in drugih hudih nesrečah. Pred letalskimi bombami in raketami, zažigalnimi sredstvi in ognjem iz strelnega orožja boste najbolje zaščiteni v zaklonišču, ali vsaj v kleti in pritličju. Zaklonišče vas varuje tudi pred učinki jedrske eksplozije. Ce vas to doleti na prostem, se vrzite v jarek, jamo, za zid ali vsaj z glavo proč od eksplozije. Po možnosti takoj po eksploziji odidite stran in poskrbite za popolno dekontaminacijo: umijte si odkrite dele telesa, se okopajte pod tušem, perilo operite v stroju, obleko pa za teden dni odložite v prostor, kamor nihče ne prihaja. Pred kemičnim orožjem ali bojnimi strupi — mehurjevci, krvnimi bojnimi strupi, dušljivci, živčnimi bojnimi strupi, dražljivci in psihološkimi bojnimi strupi se zaščitimo z zaščitno 2 masko, še bolje pa je, če imamo zaščitno obleko ali ogrinjalo, dežni plašč, gumijasto obuvalo in rokavice. Tudi v tem primeru je potrebna takojšnja dekontaminacija. * K biološkemu orožju štejemo bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki jih razširjajo na umeten način. Pred njimi se zaščitimo z zaščitno masko, v zakloniščih, z osebno higieno, preku-havanjem vode, kuhanimi jedili, ob izbruhu bolezni pa pokličemo zdravniško pomoč. Doma in na delovnem mestu moramo poskrbeti za zaščito ljudi, za prvo pomoč in za zaščito imetja. Poskrbeti je treba za predvideno zalogo hrane, pripomočke za prve pomoč, zaščitno masko... Pripravite obleko in opremo, ki jo vzamete v zaklonišče: plašč, odejo, pribor za osebno higieno, vsaj dva obroka hrane in vodo, žepno svetilo, osebne dokumente, tranzistor... Če je predvidena evakuacija ljudi, si pripravite obleko in opremo za evakuacijo; ob že naštetih predmetih je treba vzeti še trpežne in udobne čevlje, dežni plašč ali dežnik, rezervno perilo in hrano za nekaj dni. Zaščita prebivalstva je možna tudi z evakuacijo v manj ogrožene kraje. Evakuacijo vodi občinski štab civilne zaščite. Z zatemnitvijo otežujemo orientacijo sovražnih letal pri napadih na naselja in posamezne objekte ter orientacijo sovražnih diverzantov. Za zatemnitev stanovanj so dolžni poskrbeti stanovalci, za zatemnitev zgradb in gospodarskih poslopij pa njihovi lastniki oziroma upravljalci. Okna zatemnite z roletami, naoknicami in zavesami iz temnega blaga, ki so vgrajena v okna. Ce na oknih ni rolet, naoknic ali temnih zaves, jih zatemnite z okvirom, na katerega pritrdite zatemnitveno folijo, temen neprosojen papir ali lesonit, nakar ga vložite v okno. Tako zatemnite tudi steklena vrata. Luči nikakor ne smete prižgati, preden ne zastrete oken in vrat. Poplave nastanejo najpogosteje zaradi dolgotrajnega dežja, izredno hudega naliva, naglega topljenja snega in podobno. Iz nižjih prostorov, ki jih lahko zalije voda, še zlasti pa iz kleti, prenesite hrano in premičnine v višje dele zgradbe ali tja, kamor voda ne more. Z ogroženega predela se morajo pravočasno umakniti tudi prebivalci. Z umikom ne čakajte dotlej, ko vam voda že zapre pot. Če ste ostali na poplavljenem področju, ker vas je voda presenetila, izključite vse napeljave v stavbi ali stanovanju in na primeren način kličite na pomoč. Deroča voda je nevarna zlasti v ozkih dolinah in ob hudournikih, kjer hitro naraste in ima veliko rušilno moč. Požari so pogosta nesreča in povzročajo veliko škodo posameznikom in družbi, še posebej v vojni. Zapomnite si naslednje: ne odmetavajte ogorkov in ne kurite odpadkov, ne kurite ognjev v bližini vnetljivih snovi, ne igrajte se z vžigalicami, ne igrajte se z elektriko, zapirajte plin, pazite na vnetljive tekočine in čistila... Majhen požar v naravi takoj pogasite in pogorišče zasujte z zemljo ali polijte z vodo ter ga še večkrat preglejte. Požar v stanovanju omejite s tem, da zaprete vrata in okna ter izključite vse napeljave, takoj za tem pa pokličite gasilce. Varujte se dima in si, kot pri rušenju in prahu, zavežite usta in nos z mokrim robcem, v prostoru pa se držite čimbolj pri tleh. Požar gasite z vodo le, če v poslopju ni napeljave visoke napetosti. Gasite tudi z metlo, ovito v mokro cunjo, in gasilnimi aparati, ki morajo biti uporabni in jih morate znati upravljati. Za gašenje uporabite tudi hidrant iz hidrantne omarice, pesek, pepel, odejo, rjuho ali drugo gosto tkanino, vejo, lopato in prst. NEPRIČAKOVAN OBISK V izredno slabem vremenu sta se dve diverzantski skupini prebili skozi zavarovano območje v občino Kraj. Njihov cilj je bil poškodovati najpomembnejše objekte, po možnosti zastrupiti glavni vodnjak ter tako ogroziti življenje kar največjemu številu občanov Kraja. Diverzanti so bili zelo dobro izurjeni, pripravljeni na vsa presenečenja. Oblečeni so bili vsakdanje, da bi bili ob srečanjih z ljudmi čim manj sumljivi. Eden izmed njih je potrkal na vrata samotne domačije. 14-letna Ana, ki je bila sama doma, medtem ko so ostali delali na polju, je odprla vrata slučajnemu obiskovalcu. Dejal je, da je na poti po mednarodni planinski trans-verzali, katere del vodi tudi po Kraju. Povedal je, da je doma s primorskega mesta in ker bi imel od kmetije še precej hoda do doline, kjer so vsi gostin- Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da aktivno sodelu-M jejo v pripravah na splošni ljudski odpor, da se usposabljajo za -fc obrambo in zaščito, ter pravico, da se jim v okviru sistema in obramb-^ nih načrtov zagotovijo pogoji za usposabljanje in za udeležbo v oboro- ženem boju in drugih oblikah odpora. * * * * * ★*★★**★*****★★*★★★*★★★★*★★★★ tujec pa se je nato naglo zahvalil in odšel. Čez nekaj minut so diverzanti, ki so čakali v bližnjem gozdu, krenili proti Vrhu. Ana pa se je odpravila k svojim na polje in jim podrobno opisala obisk in srečanje z neznancem. Ko je omenila denar in tujo besedo, ki jo je izgovoril obiskovalec, je postal pozoren tudi oče. Nekaj mu ni dalo miru... Diverzanti so medtem že prišli do Vrha po bližnjici, ki jo je nevede izdala Ana in zastrupili vodo. Od tu dalje so krenili eni proti jezeru, drugi proti tovarni. Toda tudi Anin oče je medtem že hitel v dolino. Prepričan je bil, da jih ^ Občina ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju, do- & loea obrambni načrt občine, usmerja obrambne priprave prebivalstva, ^ organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samouprav-M nih organizacij in skupnosti ter zagotavlja izvrševanje drugih nalog s področja ljudske obrambe, določenih z zakonom, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. ^ ski objekti, je poprosil, če lahko dobi hrane. Domačija je bila daleč naokoli znana po veliki gostoljubnosti in dekle je tudi tokrat postavila pred neznanega gosta domače dobrote. Obiskovalca je zanimalo marsikaj, čeprav je mnogo stvari že poznal. Predvsem je hotel zvedeti za bližnjico do Vrha. Tam je bil glavni zbiralnik za mestni vodovod. Spregovorila sta tudi o največji tovarni v kraju, katere visoki dimniki so bili vidni tudi z Anine domačije. Obiskovalca pa je zanimalo še bližnje višinsko jezero, ki je daleč naokrog slovelo po bogatem ulovu rib. Ko se je dodobra najedel, je izvlekel denarnico, da bi plačal. Iz nje pa je po nerodnosti padlo nekaj domačih bankovcev, med katerimi je bil tudi tuj denar. Obiskovalca je to malce zmedlo, spregovoril je besedo v tujem jeziku in hitro pobral denar. Dekle plačila, kot običajno, ni sprejela, zaprli pretok vode iz zbiralnika ter obvestili občane, da vode do nadaljnjega ne smejo uporabljati. S hitro akcijo so zajeli diverzante in preprečili veliko nevarnost, ki je grozila središču Kraja, saj so diverzanti razstrelili jez, kar bi povzročilo veliko nesrečo, ki bi zahtevala veliko materialno škodo, verjetno pa tudi žrtve. Preprečili pa so tudi ohromitev proizvodnje v veliki tovarni. Ob tem so potekale še druge akcije. Enote civilne zaščite so uvedle mnoge ukrepe in med drugim že evakuirale, tokrat na srečo brez potrebe, najbolj ogrožene prebivalce pod jezom, gasilci so začeli v cisternah dovažati zdravo pitno vodo, vsepovsod in še posebno pred pomembnimi objekti pa so postavili straže. ljudi gre zah-uspel v svoji tokrat ni obiskal običajen gost, in da bi ta mož zanimal tudi koga v dolini. Tam so takoj ukrepali. Narodna zaščita je zavarovala industrijske objekte in jezero, skupina občanov, v kateri so bili tudi izvedenci za raziskavo voda, pa je odhitela na Vrh in ugotovila, da je voda že zastrupljena. Vsi dvomi so odpadli. Na območju Kraja je bila sovražna skupina. Takoj so Hitremu posredovanju vala, da sovražnik ni nameri. To je bila namišljena zgodba, ki pa lahko postane že naslednji trenutek resničnosti. Zato moramo vedno nadvse budno spremljati nenavadna dogajanja in biti pripravljeni na izredne situacije. Na zalogi moramo imeti rezervne količine hrane, samozaščitne komplete, opremo za primer evakuacije, biti moramo tudi seznanjeni s prvo pomočjo in reševanjem ob vseh elementarnih nesrečah in v primeru vojne. * * ★ Delovni ljudje in občani in drugi nosilci družbene samozaščite oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije ter na patriotizmu, razvijajo varnostno kulturo, preprečujejo in odkrivajo družbeno negativna in škodljiva dejanja, se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja, skrbijo za vzgojo, krepijo odgovornost in v samoupravnih aktih določajo na temelju ustave in zakonov pravila ravnanja ter organizirane oblike samozaščite. ★ * * * * * * * * ★ * * * * * * * * * * Naši delovni ljudje in občani med današnjo krvodajalsko akcijo 69 OBČANOV PRVIČ DAROVALO KRI Med "bombnim napadom" na Velenje je bilo tudi nekaj "hudo ranjenih" občanov. Zanje je bila potrebna kri. Občinski odbor RK je hitro organiziral izredno prostovoljno krvodajalsko akcijo, med katero je veliko naših delovnih ljudi in občanov pokazalo visoko stopnjo humanosti. V Velenju je bila v četrtek in petek redna krvodajalska akcija, med katero je darovalo kri 538 občanov. Danes je spet prišlo na odvzem krvi 290 krvodajalcev, med njimi pa je bilo kar 69 takšnih, ki so kri darovali prvič. ******★★******★*★★*★*★*★*★* ★ ★ ★ ŽIVELA ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE AVANTGARDA DELAVSKEGA RAZREDA * * * * * * * * * * * * » *************************** CIVILNA ZAŠČITA USPEŠNO OPRAVILA SVOJE NALOGE Danes, ko so alarmni znaki naznanili prenehanje vseh nevarnosti, so enote civilne zaščite nemudoma stopile v akcijo. Ruševine, požari in ranjenci so zahtevali takojšnje akcije in temu ustrezno so se ravnale ekipe za nudenje prve pomoči, gašenje požarov in ostale naloge. S svojim delom so pokazale, da so dobro usposobljene tudi za morebitne nepredvidene dogodke. DOMOVINA, VREDNA SI VEČ KOT VSE BOGASTVO NASVETU V avli skupščine občine Velenje so učenci osnovnih šol naše občine razstavljali nekaj nadvse zanimivih spisov in misli o svoji domovini razstavo pa popestrili s fotografijami foto krožkov osnovnih šol Karel Destovnik Kajuh, Gustav Šilih in Miha Pintar Toledo. Med drugim so zapisal i: Pionirji smo tudi graditelji naše domovine! Andrejka Drev, 4. r., OŠ Bratov Letonje Ljubo doma, kdor ga ima — seveda v domovini. AlenkaCamlek,8.a, OŠGustavŠilih Jugoslavija in z njo na čelu Tito se z neuvrščenimi državami skupaj poteguje, da po vsem svetu zavladala mir in pravica terda bi vsi ljudje nasvetu uživali toploto doma in zavetje domovine, kot uživamo mi Jugoslovani. DragoVivod,8. b, OŠGustavŠilih Pionir sem, a nekoč bom velik. Delal bom in gradil. Če bo potrebno, bom bra-nilsvojdom indomovino. Matjaž Črnovšek, 2. b, OŠ Veljko Vlahovič Domovinami je dom, zavetje, ljubezen, spoštovanje; skratka vse. Jelka Jašinsky,6.b, OŠ Bratov Letonje Moja domovina je moj dom. Moja do-movinajenajlepši kraj. Darinka Meh, 6. b, OŠXIV. divizije Mi nočemo vojne, ampak smo raje svobodni. Če bi bilavojna, bi pomagali partizanom. Zdravko Rančnik, 6. b, OŠXIV. divizije Domovina, vredna si več kot vse bogastvo na svetu. Domovina je zame dom, kjer se počutim brezskrbno. Učenci 3. b, Oš Bratov Letonje "Računajte na nas!" Pionirji pionirskega odreda Ivan Kova-čič Efenka iz osnovne šole Gustav Šilih Velenje so sprejeli na pionirski konferenci naslednjoobljubo vsem občanom občine Velenje: Kot najmlajši člani naše socialistične, samoupravnedružbe se vključujemo po svojih močeh v akcijo NNNP. Iz pionirske konference, ki poteka v izrednih pogojih vam pošiljamoobljubo: "RAČUNAJTENANAS!" *************************** * * * -K * * * * * * ^ icaiii, i\jei su imen £d iu niui- » * nosti, so natisnili letake in t izdali glasila in v njih seznami * * neuspelo nočno akcijo so- LETAKI, GLASILA V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih so takoj po odkritju" sovražnih letakov" začeli s protiakcijo. Tam, kjer so imeli za to mož- nili delovne ljudi in občane z » * * + * * * * * * * vražnika in s potekom akcije NNNP. * VEČINA DELAVCEV NA DELOVNIH MESTIH V delovnih organizacijah naše občine je bil danes delovni dan. Kljub akciji NNNP, v kateri je dopoldan sodelovalo blizu 4.000 delovnih ljudi in občanov, se je proizvodnja odvijala normalno. Tako se je uresničilo pričakovanje sekretariata akcije NNNP, da preizkusa naše ob- ♦ * * * * * •d * * * * * * * * * * * * * zaradi * rambne varnosti in samoza- * ščite ne bi trpela proizvod- * nja. *************************** SPLOŠNA ZATEMNITEV Za nocoj je predvidena splošna zatemnitev. Ugasnili bodo tudi javno razsvetljavo, vozniki pa bodo morali voziti z zasenčenimi lučmi. Če ni nujnih voženj, je bolje, da so vozniki osebnih avtomobilov zvečer doma. Delavce, ki pa bodo šli na delo na nočno izmeno, oziroma se vračali s popoldanskega dela, pa opozarjamo na posebno previdnost, še zlasti v križiščih. » * * * » * * * * * * * * * * * * * * * * * » * * * * * * * * * * * * * * NAS CAS ZA AKCIJO NNNP — glasilo IPD občine Velenje — Izšel v posebnih razmerah — Pripravilo in uredilo uredništvo Našega časa in Radia Velenje — Tiskaia REK tiskarna Velenje. ŠTEVILKA 2 ZA AKCIJO NNNP SEPTEMBER 1979 KO PRECITAS, DAJ NAPREJ! Prva ocena priprav na akcijo NNNP Predsedstvo OK SZDL Velenje se je sestalo 28. 9. 1979 ob 15.30 uri na izredni seji in ocenilo družbenopolitične razmere v pripravah na akcijo NNNP in sprejelo oceno, ki jo je posredovalo v obravnavo vodstvom družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Priprave na akcijo NNNP so dosegle svoj vrhunec. V vseh samoupravnih sredinah ugotavljajo visoko stopnjo pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter optimistično razpoloženje. Po mnenju predsedstva OK SZDL Velenje mora biti akcija NNNP v vsaki sredini zastavljena tako, da kar največ prispeva h krepitvi našega političnega sistema, moralnopolitični trdnosti in zavesti slehernega med nami, za kaj se moramo pripravljati na obrambo in kaj moramo v vsakem primeru braniti kot temeljne pridobitve NOV in socialistične revolucije. Ker se je večina organizacij združenega dela odločila, da bo 29. 9. 1979 normalni delovni dan, je predsedstvo OK SZDL Velenje pozvalo na vodstva OZD, zlasti pa na vodstva družbenopolitičnih organizacij, da storijo vse, da bodo na ta dan, ne glede na angažiranost delavcev na raznih drugih dolžnostih, kot so CZ, NZ, TO, ipd., doseženi kar najboljši delovni rezultati. Na vseh področjih smo dolžni spodbujati samoiniciativnost delovnih ljudi in občanov, iskati izvirnost rešitev za ukrepe, ki jih izvajamo. Storiti moramo vse, da bodo delovni ljudje in občani preko načel družbene samozaščite kar najbolje seznanjeni z varnostnimi razmerami v lastni organizaciji združenega dela oziroma krajevni skupnosti, kot tudi širši družbeni skupnosti. Ocenjujemo, da je stopnja organiziranosti in usposobljenosti delovnih V vrtcu ni bilo več varno IVAN DOLNIČAR V VELENJU Danes je prišel v Velenje general polkovnik Ivan Dolničar, ki spremlja potek akcije NNNP v šaleški dolini. Dopoldan si je z izrednim zanimanjem, med drugim, ogledal tudi vajo v Gorenju. V Velenju pa so kot opazovalci tudi predstavniki pokrajinskega štaba za zahodno Štajersko. ljudi in občanov za samozaščitno in obrambno aktivnost zadovoljiva, več pa bo potrebno storiti za krepitev zavesti, da so obrambne priprave sestavni del samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Titovo geslo "DELAJMO TAKO, KOT DA BO 100 LET MIR IN JUTRI VOJNA" mora biti prisotno povsod in vsak dan. To pa pomeni krepiti varnostno kulturo, solidarnost med ljudmi, prometno varnost, zaščito človekovega okolja, protipožarno varnost, zaščito javnega reda in miru, zaščito pred družbeno škodljivimi pojavi, krepitev neodvisnosti in ozemeljske celovitosti, varnosti družbenega in osebnega premoženja, samoupravne ureditve in neuvrščene politike SFRJ. Izredna * ir pripravljenost Včeraj in danes se je sestal sekretariat akcije NNNP na več sejah. Po izredni seji predsedstva OK SZDL Velenje so se na izrednih sejah sešla tudi občinska voidstva drugih družbenopolitičnih organizacij. Danes, zgodaj zjutraj se je sešel tudi štab za obrambo mesta. Štab učno-vzgojnega centra je pripravil za enote teritorialne obrambe nekaterih delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti redno vzgojo, poskrbel pa je še za nerazporejeno mladino. Sešel se je tudi občinski štab civilne zaščite. Po "napadu" sovražnikovih letal se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi raznih delavnic. Začeli so nastajati prvi proizvodi, delavnice pa so usposobljene še za popravila opreme in orožja. V eni od okoliških krajevnih skupnosti so organizirali skladišče živil, prav tako pa tudi začasno ambulanto, ki je nudila zdravstveno pomoč tudi tamkajšnjim krajanom. Iz krajevnih skupnosti so prišla poročila o gibanju "sovražnih diverzantskih skupin", ki so zastrupljale vodne izvire, pašnike in opravljale druge akcije. Eden od "sovražnikovih diverzantov" je že v dopoldanskih urah moral končati svoje podlo poslanstvo. Med akcijo NNNP je bilo aktiviranih tudi več poverjeništev. Ker je bila večina delavcev na delovnih mestih, drugi pa vključeni v akcijo NNNP, so za zagotovitev redne preskrbe danes podaljšali odpiralni čas trgovin do 17. ure. Planinci so zaščitili vse spomenike in obeležja NOB po okoliških vrhovih ter planinske postojanke v šaleški dolini. Taborniki so z zastavicami prenašali pomembna sporočila. Danes popoldan pa so odpravili na teren tudi lovci. ★ SPONTANE * AKCIJE PIONIRJEV * * V petek zvečer, pred sklep- t nim delom akcije NNNP, so * tako v Velenju in Šoštanju, + kot v drugih krajih naše obči- * ne, pojavili na zgradbah, po J telefonskih drogovih in dru- J god letaki, ki so jih sponta- * no napisali pionirji. Na njih * so napisali gesla o njihovi J ljubezni do domovine, in o * njihovem velikem vzorniku in * učitelju, tovarišu Titu. Tako * so znova dokazali, da imamo J tako mladino, na katero smo + lahko resnično ponosni, kot * vedno poudarja tovariš Tito. » * ************************* * Sovražne bombe na Gorenje V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje je bil danes navaden delovni dan. Proizvodnja je normalno tekla. Kljub akciji so v kolektivu zabeležili majhno odsotnost z dela, saj je bila ta manjša od treh odstotkov. Sredi dopoldneva smo prišli pred tovarno, ki pa je bila kot drugi objekti v dolini izredno trdno zavarovana, pa tudi stražarji niso pustili nikogar mimo brez obveznega legitimiranja. Iznenada se je oglasil zavijajoč glas sirene. Alarm je napovedoval letalski napad. Delavci delovne organizacije Gorenje Promet Servis so hitro in disciplinirano zapustili svoja delovna mesta in se prek mostu napotili v zaklonišče v gozd. Umaknili so se v zelo kratkem času, iz česar bi lahko sklenili, da bi v morebitni resnični situaciji vsi delavci te največje velenjske tovarne zelo hitro zapustili delovna mesta iz ogroženih prostorov. Delavci delovne organizacije Gorenje Promet Servis so bili tako zaščiteni pred grožečo nevarnostjo, kajti kmalu zatem so se na nebu pojavila "sovražnikova" letala. Bombe, ki so jih odvrgli, so porušile njihov objekt. V bližini tozda Hladilniki se je vžgala cisterna z oljem in bližnji objekt je začel "goreti". Nekaj delavcev je bilo "poškodovanih". Po končanem znaku o prenehanju vseh nevarnosti so v akcijo vstopile enote za dezinfekcijo in doze- Hitro in disciplinirano so zapustili tovarniške prostore Enote civilne zaščite Gorenja v akciji metrijo, da bi ugotovile, če ni morda območje zastrupljeno. Ko so se prepričale, da sovražnik ni zastrupil njihovega območja, so začele delo splošne enote iz tozdov. Začelo se je reševanje ponesrečencev, tovarniški gasilci pa so izredno hitro zadušili požar. Prizadetim delavcem so na pomoč prišle tudi enote civilne zaščite krajevne skupnosti staro Velenje. Ko so odpravili posledice bombnega napada, so se delavci spet vrnili na svoja delovna mesta. Vaja je pokazala, da so bili zanjo dobro pripravljeni. Spodbudno pa je, da so jo izvedli z izredno veliko resnostjo ter odgovornostjo, kot da bi bila resnična. Omenimo naj, da si je vajo ogledal tudi general Ivan Dolničar. Morali so zapustiti vrtec Vzgojno varstveni zavod Velenje se je na akcijo Nič nas ne sme presenetiti intenzivno pripravljal že ves mesec. V priprave so vključili celoten kolektiv. Včeraj zvečer so nenadoma sklicali vzgojni zbor. Ob 18. uri so aktivirali vodje kurirjev, ki so nato obvestili vse zaposlene v tej ustanovi, da se nemudoma zglase v enoti Najdihojca. Akcija je bila izredno uspešna, saj so se že ob 19.30 zbrali že vsi zaposleni. Danes vse enote vzgojno varstvenega zavoda Velenje redno obratujejo. Vse pa so se na akcijo dobro pripravile. Pripravili so hrano, primerno obleko za otroke, sanitetni in drug material. Vsi pa so planirali kam bi se v slučaju nevarnosti umaknili. Nekaj pred alarmom, ki je opozarjal, da preti nevarnost in bo potrebno vrtec zapustiti, smo se ustavili v Rož-letu. Otroci stari od treh do šestih let so bili mirni in poslušni. Ko so zaslišali alarm, so planili pokonci, si s pomočjo vzgojiteljic obesili preko ramen odejice, se pokrili s palerinami in urno odhiteli proti izhodu in naprej proti določeni lokaciji za umik. S seboj so vzeli tudi hrano. V času, ko so se otroci umaknili v garderobe, je enoto Rožle ščitila civilna zaščita tako, da so se lahko po končani nevarnosti vrnili. Vzgojno varstvene enote bodo delale tudi popoldne, dežurtali pa bodo še ponoči. * "SOVRAŽNIKOV" KRAH ŽE NA ZAČETKU Sinoči, po začetku akcije Nič nas ne sme presenetiti, so se skoraj na celotnem območju občine Velenje pojavili letaki z nam sovražno vsebino. "Sovražnik" je imel težave že pri trošenju letakov, saj so ga marsikje, kljub izredno temni noči, budni krajani opazili in preprečili trošenje letakov. Kmalu so začela prihajati na sekretariat akcije NNNP poročila iz krajevnih skupnosti o pojavu sovražnih letakov, katere so seveda takoj uničili. Uničili pa so tudi vse druge letake, ki jih je uspelo nastaviti sovražniku. Tako je namera sovražnika, da bi vnesel zmedo med naše delovne ljudi in občane, doživela krah že na samem začetku. Učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo v zaklonišču Dan pionirjev v izjemnih okoliščinah Obrambne priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti na osnovni šoli Miha Pinter Toledo potekajo že ves mesec. Akciji so bili posvečene tudi razredne ure, kjer so učenci poglabljali znanje obrambe in zaščite. Vsi mladinci in pionirji so se vključili v akcijo in se pripravili na pionirsko konferenco. Mladinci so prevzeli aktivnost za idejno propagando v šoli in krajevni skupnosti. Že včeraj so se prvemu pozivu ob 16. uri odzvali odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štab za civilno in narodno zaščito, ekipe prve pomoči in vse izvenšolske dejavnosti ter ukrepali po navodilih, ki so jih dobili. Odbor je delal do polnoči. Na današnji klic ob 6. uri 30 minut so takoj reagirali, izvedli evakuacijo uradnih dokumentov, učil ter drugega in poskrbeli za zaklonišče. Danes je bila sklicana točno ob 10. uri pionirska konferenca. Vsi zaščitni ukrepi so bili opravljeni. Enota mladih je tudi med konferenco odkrivala in prinašala sovražno propagandne letake prav prizadevno. Zaupanje mladih je res veliko, saj so mladi akcijo vzeli resno. Konferenci so pristvovali delegati mladinskih in pionirskih razrednih skupnosti. Prisotna sta bila tudi delegata sveta staršev in TGO Gorenje. Konferenca se je odvijala v mirnem in delovnem vzdušju. Vse enote cicilne zaščite in rdečega križa so bile v stalni pripravljenosti za primer evakuacije, učitelji pa zadolženi za evakuacijo skupin od prvega do osmega razreda. Vseskozi so resno delali, tako da jih ni mogel nihče presenetiti in bili pripravljeni, tudi če bi jih hoteli. Ob 10. uri 40 minut je dobil poveljnik SLO sporočilo za tiho evakuacijo. Nanjo smo bili opozorjeni z napisi po šoli, na katerih je pisalo evakuirano. V pičlih desetih minutah je bila izvedena evakuacija učencev osnovne šole Miha Pinter Toledo in vsega preostalega v zaklonišče. Med potjo so bili tudi opozorjenio z alarmom, da se bliža zračni napad. Prekinjena konferenca se je ob 11. uri nadaljevala v zaklonišču. NIHČE NAM NE MORE i ODVZETI PRIDOBITEV , W SAMOUPRAVNE * UREDITVE! * ; : DRAGI BRALCI! : * * Radi bi videli, kako je bila * * pričujoča številka Našega ča- * J sa, izdana v okviru akcije Nič J * nas ne sme presenetiti, raz- * * širjena med našimi delovni- J « mi ljudmi in občani. Prosi- * * mo, da nam na dopisnici * * sporočite kdaj (dan in ura) * + ste prejeli drugo številko Na- J * šega časa. Dopisnice pošlji- * J te na naslov Naš čas Foitova * * 10, 63320 Velenje, p.p. 89. t * ***************************