Gospodarske stvari. Trsoznanstvo (Dalje.) Št. 27. Liverdun modri, blauer L., Iat. Or nithia ambigua/ Trs slab, medkolcnce dolgo; listjc nialo vrezano, ravno, rdečelisasto, malovolnato, skoraj nago, končni zob širokošpičast, veruge malokedaj, peteljna tesna, suličastoo dprta. Grozd srednji, rabel, vejast; recelj tenek, srednje dolg. Vr. Precaj rauo zori, je prav rodovit, še bolj kakor jemu podobeu modri Piuo, da trpeče vino, in se priporoča tudi na mesto njodrega Burgundeca, kderia ne rodi. Št. 28. Malinovec ali Jork Madejra, blauer, nach Hitnbeeren riechender Madeira. Trs zelo močen, trpežeu v mrazu; črnkasto rožje prav dolgo, tenko, truasto, koleuca oddaljena; listje se loči od lesičiue^ ktera pozneje pride, po še manjših zarezah, celo odprti petljni verugi, bolj ravniin na robu inauj nazaj zavitem listju. Vr. Je divja trta iz afrikanskega otoka Madejra, daje pri uas želčno grozdje za zobaujej ker se pred svojimi sestrami skazuje zavolj nanavaduega, malničnega sladkega okusa; se več je vredna zavolj lepega listja, trnastega rožja in ker rano^zori, in je poscbnost za vrte. Št. 29.^Jakobščina rana modra, fiiilie Jakobstraube, črna cibeba na Českein, Sehamsiana compressa. Trs mal, prtličast; listje neravno, zgornja stran nekaj volnata, vdečepegasta, drobno špičasto uazobčana; veruge stranske malo razširjene, peteljna odprta. Grozd raal, gost, vejast, recelj kratek; jagoda pri brazgotini vtisnena. Vr. Se zime ne boji, reže se kratko, in le v dobri zemlji rodi, vina ne da posebnega, le toliko je več vredna, da rano zori,Jje pred črniin, ranim Buvgundcera, in bi se dala siliti, St. 30. Savtnarščak modri, blauerSautner., raiseu rouge. Trs prtličast: rožjc rdeče, tanko; listje malo, podolgasto, debelo, malonarezno, topozobčasto; veruge stranske malokedaj razširjene, peteljna ua dnu špičasta, potem vcasi razširjena; grozd rnal, večidel rabel; recelj debel. Je zavolj sladkega okusa in, ker rano zori boljši, kakor tičevina.