75. številka. V Trstu, v sredo 17. septembra 1890 Tečaj XV. „E O I N O S T" '7,haja dvakrat ta teden. v*uko srede in soboto ob 1. uri pnpoludne „Edinost" stane : vh* leto (fl. l«ven Av*t. 9.— ta polu lota * 3.—: . , 4.50 „ 7R četrt letft n 1.5"; . „ 2 25 , PoRBmii'no številke se dobivajo v pro-iajalnicab tohpk« v Trsttl pn ."» nov., v (Jorifti in v Ajdovščini po a nov. 'Ta naročbe brez priložene naročnine se 'ipravništvo ne ozira. ED NOS Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vrsiK-a v petitu ; za naslove t. debelimi Arkami se plačuje prostor, kolikor bi pn obseglo nn vrni nili vrstic. Poslana, javne zahvale, osnrtnice itd Ho rm"uno po pogodbi. '•'•<1 dopisi m« pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. Vsako pintiio mora biti frankorano, ker nofraukovana h« ne sprejemajo, Rokopisi h« jih vračajo. Naročnino, reklmnaeije in inserste pro-,mua upravništvo v ulici Carintia Odprte reklamacij« ho proste poitnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, I V rHiltist jr m t . Sokolska slavnost v Celju. (Dalje.) Dno 6. t. m. ob 6. uri 20. m. na večer (h poštnino vlakom) odpeljalo bo je 20 članov „Tržaškega Sokola" v društve-nej obleki in nekoliko gospodov „v civil". Radostno vzburjenim srcem posedli smo se v železnični voz. Ko ho jo začel vlak premikati, donela je i z mladih slovenskih grl pesem za pesmijo. PeRmi te nareka-valo nam je rodoljubje naše in ponos, da je uprav nas doletela ta sreča, biti pred-stavitelji zavednega Tržaškega slovenstva pri predatoječej velepomembnej slavnosti — in da smo uprav mi izbrani, da sporočimo bratsko pozdrave od sinje Adrije Štajerskim nam bratom in bratskima nam narodoma: hrvatskemu in češkemu. Vedeli Bmo, da bode slavnost ta slavnost alovatiRkega pobratimstva — vedeli smo, da se ona sveta vez, koja veže bratske si avstrijsko-slovanske narode, pri Celjskoj slavnosti še bolj utrdi — vedeli mio, da se združimo se tesneje drug z drugim — h kratka: uverjeni smo bili, da bo demo iraponovali in s tem povelcšali ugled krvi naše in rodu našega prod vsem svetom — in nosečim sladko to zavest v rodoljubnih prsih svojih, plulo nam je mogočno po razradošče-nej duši našej. V Nabrežini smo viharno pozdravili novega sopotnika-prijatelja: značajnoga moža-ndoljuha z dičnega našega Prosekn. V Ljubljano smo dospeli ob uri, S kolodvora odišli smo v čitalnično restavracijo, kjer se nam jo prav izborno postreglo. Tudi tu smo veselo prepevali ; veselje to trajalo je celo noč — niti to nam je ni moglo kaliti, da zbok tam na-kupičenega vojaštva nesmo mogli najti proatorČeka, kamor bi v počitek položili glave svoje. Ob 4. uri zjutraj bili smo že zopet na Ljubljanskem kolodvoru, kamor so PODLISTEK. drug za drugim zučeii prihajati Ljubljanski Sokoli. Člani obeh sokolskih društev pozdravili so so tu p'isrčno. Sokolom pridružio se je izbornu Ljubljansko pevsko društvo „Slavec" se zastavo in mnogn družili odličnih rodoljubov. Ob 5. uri zjutraj odptljnli Hino se iz Ljubljane. Ob odhodu zapel jo „Slavec" pesein: „ Lepa naša domovina* in glasni, burni živijo-klici razlegali so se — po Ljubljanskoj megli. V Litiji je zopet vstopih* več rodoljubnih gospodov in gospA. Na postaji v Zagorjl čakal je v vrstah „Zagorski Sokol" pod vodstvom njega staroste. Vsi smo živahno pozdravljali vrlo Zagorce. Do tu je zemljo pokrivala gosta megla, s p daj se pa jo začelo jasniti. Prodirajoči solnčni žarki so tudi nas še bolj razvneli; priviligovani dovtipniki „Tržaškega Sokola" opravljali so neumorno šega v i svoj p< sel. Dospevšim na Zidani most doneli so nam naproti burni pozdravi: pričakovali so nas tu: Hrvatski, Pokupski in Novomeški „Sokol". Bilo je to preveselo snidenje. Godba Zagrebškega vatrogasnoga društva zasvirala je svojo koračnico in „Slavci" zapeli so jeden zbor. Burni ži-vijo-klici razlegali so se ob Savinji, ko smo zapustili Zidani most. Na postaji Luški trg je kar mrgolelo občinstva ; tudi tu so bili pozdravi viharni in prisrčni. V Laškem trgu pridružilo se nam je obilo rodoljubov. Po cesti, vodečej poleg železnice, bilo je videti proti Celju drdrajoČo voze, okrašene z narodnimi zastavami. Na vozeh vozeči se potniki pozdravljali so nas z vihranjem zastav. Radostno nam jo utripalo srce, ko smo so bližali cilju svojem — krasnemu Celju. Uverjeni smo bili, da nas čaka časten vzprejtm in da nas Celjski rodoljubje iskreno pritisnejo v svoj naročaj: ali to, kur je uzrlo našo oko, nadkrililo jo duleč vso našo nade. Na peronu v C'-lju je bilo nagromadeno ogromnega občinstva ; 3G članov novopo-rojonega „Celjskega Sokola" — same lepe postav« v jako elegantnoj opravi — pn je stalo v redu p'leg železniČnegi tiru. Niti i ni moči opisati navdušenja, ki je nastalo, ko smo uzrli te junaško boritelje za sveto narodno stvar. Po prisrčnem pozdravu raz-,' vrstili hnio se v sprevod. Strastnih naših nasprotnikov drznost dosegla j«', da nestno mogli v mesto z godbo in razvitimi zastavami. Skoda res. kajti Celjani neso so videli tako veličastnega sprevoda, kakor bi bil ta. da stno so smeli svobodno gibati. S koludv r.i korakali smo v vrstah v Košerjev hotel. Celjski meščanjo so pn napravili gost špalir od kolodvora do hotela in so se — to priznamo drago volje — mirno in dostojno ponujali. Glede stanovanj je odbor „Celjskega So'iola* zares izborim poskrbel, kar ni bila lehka naloga z ozirotn na ogromno število udeležencev. Bodi mu izrečeno našo popolno priznanje. Po kratkem odmoru odišli smo isto« tako v sprevodu k sv. Jožefu, kjer je bila slovesna sv. mašo. Pridružil so nam je tudi pozneje došli „Savinjski Sokol" tako, da je korakalo v sprevodu do blizu 20 0 S o k o I o v c e v. Ko smo prekoračili obse/je mesta, razvili smo zastavo in svirali sti dve godbi. Sedaj še le mogli smo dati duška burnim svojim čutom —• pojavi brezmejne radosti odmevali so po divnoj okolici Celjske j. Na stotine ljudstva pridružilo se je sprevodu; godbi sti svirali, tnpiči ho pokali — oduševljenje bilo je noopisno. Sprevod ta moral je imponovati vsakemu, bodi prijatelj ali nasprotnik. V cerkvi našel je prostora le en del občin« stva. V s, h (> zastav (Sokolske, „Slavčeva" in „Triglavova") razpostavilo so je pred oltarjem. Sokolska društva stala so v vrstah ; Celjski pevski zbor — pod vodstvom veleč. go*p. liudovernika — pel je izborim latinsko mašo. Mej sv. opravilom Zavedal se je vsakdo izmej hhs velepo-iiii mbnega trenutka; v svesti miio si bili, da praznuje Celjsko slovenstvo tega dne s v o joga u s t a j e 11 j a d a n. Resni obrazi so nam pričali, da navzoči pošiljajo iskrene svoje molitve k Bogu, da Vsemogočni blagoslovi to dobro, to pobožno, to slovensko ljudstvo; d« mu v svoje j neskončnej milosti podeli narodne s v o h ode, po katerej toliko hrepeni. Iz cerkve korakali smo po gozdnem potu v restavracijo gospoda Ivukca, kjer je bil kratek odmor, Ali že tu razvila se je živ«, gibanje. „Slavec" odlikoval se je z divnim svojim petjem; neopisljivo navdušenje pa je nastalo, ko so zapeli krasno „Bodi zdrava domovina", v katerej sta samospeva pela prva dva slovenska pevska odličnjaka. gospoda Meden in N o 11 i. Ob 1. uri korakali smo razvitimi zastavami, proti mestu — ali le do mestnega o z i d j a. Tu smo morali zastavo zaviti, da no žalimo matere Nemčije občutljivih živcev. Ali od-skodovali cmo se: zaorili so tisučeri živijo-klici kot glasen opomin Celjskim srditežem, da še malo malo časa bode mogli našim zastavam zabranjevati uhod v srce divne, skozi in skozi slovenske Savinjsko doline — uhod v krasno Celje. — Potem pa smo odišli v Košerjev hotel k skupnem obedu. (Dulje prih.) „Nespametneži". LJod tem naslovom priobčila jo Wioner Sonn- und Montags Zoituug" v svojoj številki z dne 8. septembra t. I. članek, v katerem jako dobro označuje našo Tržaške odnošaje in taktiko naših Tržaških korifej. Nadejamo se, da ustrežeiuo čitateljem svojim, ako priobčimo rečeni članek, ki slove : Vesti iz Trsta o atentatih s petardami gotovo neso nič novega, ali posebnega. Narobe : množile eo so v teku let tako močno, da neso več motile miru celo onih, kateri bi bili veliko bolje pogodili, ako bi bili že davna smatrali jako resnimi te — ne otročje — ampak pobalinske igrače. Zamaknjenost. Spisal Gorovžan. (Dalje). Iz doslej navedenih slučajev je pač lehko razvideti, da je zamaknjenost norost lehko narave in ne nevarnega značaja. Vzroki jej zamorejo biti različni. Kaj po-gostoraa in kaj rada se vzbuja vsled duševnih uplivov, kakoršni so na primer vneti govori. Ta vrata norosti navadno premine, ako ee vzroki odstranijo; katere-krati pa tudi, ako se zamaknjenca v rahlej njego vej duševnej razburjenosti do živega prime. Nekje mi je pripovedal kmet sledečo dogodbico: „Leta 1854 so pri nas pridgali misijonarji tako živo in prepričevalno, da so kmetje polja zanemarjali in le njih besede poslušali; žensko so pa bile kar iz sebe; jokalo so, se postile, ženit-vanjske svilnate obleke v žrjavico zakopavale in zlate uhane z betom razbijale; hišna opravila so bila zapuščena in možje so si morali sami kuhati, če so hoteli je« sti. Taka se je godila tudi Dreju N., katerega žena je, mesto bi bila kosilo pripravljala, kakor zamaknjena kleče molila iti cerkvene pesmi prepevala. Ko jo boter Dreja o poludne domov Kosit, prišel, našel jo svojo ženo nn ognjišču klečečo, ki ga je vprašala, je li jej zdravila prinesel. Dreju je bilo tako vodenje njega žene odveč. Gre torej po zdravilo k nekem „obdanem", tedej tudi k takem, ki jo bil nor, in ga prosi, naj mu svetuje, kako bi mogel svojo ženo zopet k pameti spraviti. Obdani mu reče: „Pojdi domov in ko te bo žena po zdravilu vprašala, izpuli iz snopa leskovko, pokaži jo ženi in reci jej: „„Vidiš ta! ta! je tvoje zdravilo! Ta ti bode pola, če ne boš pametna! po tem pa trešči s šibo po mizi prav hudo par krat; — pa ne vdari žene l"'4 Dreja posluša svet „obdanega" ; stori kakor mu io ta velel — in žena mu je ozdravela." Kjer ljudstvo izve o kakem zarnak-njencu. dirja k njem in prosi ga za svet v raznih svojih težnjah. Meni se, da je od Boga nadarjen, nosi mu darila v blagu in denarju, da se ga norec usmili in mu nasvetu jo na čudne načine, s katerimi si more nadlege odgnati. Ni čuda torej, ako se tjo pa sem dobivajo zamaknjeitci, katerih namen obstoji edino v tem, da lehkoverno ljudstvo go-ljufajo. Pred kaeimi sedmimi leti se je bilo na Piščanščini na Pazinskem v Istri zamaknilo dekle, katero je ovco na puši čuvalo. Ljudje so o tem izvedeli in romali so kar v procesijah na pašo k dekletu. Pred skalo je pastir ka klečala v nezavest ju; proti nebu obrnjenim obrazom jo vsako toliko zaihtela in pozneje navzočim pripovedovala. da se jej je Mati božja prikazala in se ž njo razgovarjala. Ljudje so verovali in jej darila nosili, katera je pa mačeha dekleta lepo spravljala in odpravljala. Dekan je o stvari izvedel in jo glavarstvu Pazinskemu prijavil. Zendarmerija je postavila mačeho in pastirko pod ključ. Ali čudno! Drugi dan je bil glas raznešen, da so po noči angeljci siroto iz ječe rešili. No ! Vsa stvar je bila sleparija, ka-koršnih se more vsak čas dobiti. Navadno ljudstvo je kaj lehko vere in ni čuda, da se dt\ po tacih sleparijah omamiti. Sicer se pa zamaknjenost po umetnem potu tudi dobi. Ako hoče človek postati nor, puč ni težko. Dosti je temu, da si vbijo v glavo kako vročo neumnost in se nje drži ; pa je zamaknjen. Ozrimo so na Fakire, Brahmance in plešoče Derviše, pa se o tem precej pre- pričamo. Ti prenapeteži znajo so na razno načine zamakniti, tako da se brez bolečin in posebnega truda zamorejo postaviti v čudne položrje. Pripognejo se, postavijo so na prste nog, na eno nogo in ostanejo v tacih in še huji h legah dolgo Časa. Derviš pa zapleše, se vrti vedno in vedno hitreje, da ni mogoče njegove glavo od pleč razločiti. Vrtenje so izvršuje brez premaknjonja od prvotnega stališča, dokler se derviš zgrudi .na tla, kjer obleži v nezavesti. V takem stanu jo on neobčutljiv, naj ga režejo, sečejo, šibajo ali pretepajo. Od tod pa izvira potem, da se o tacih derviših pripovedujejo čudeži. Brahmunci se v tepejo v Boga. Od njega so kot košček telesa odleteli; v njem torej živijo in delajo za zopetno združenje ž njim; da to dosežejo, stradajo, so svetu in njegovim veselicam odpovedo, so oddaljijo od ljudi, so bičajo, tepejo na razne načine ; tako, da se slednjič zamaknejo in menijo, da v Bogu živijo. V naj-hujšej duševnej razburjenosti, provzročo-nej po njih obnašanju, se jim prikažo „Nirvana", t. j. obžarje, v katerem vidijo Boga in razne svete podobo. (Dalje prih.) Najnovejši napad v uredniškem poslopju lista „L1 Adria* je pač vzbudil pozornost; atentat ta je napravil učinek, kakor&nega si nepoznani metalci petard in njih p o z n a n i somišljeniki gotovo neso želeli. Ta pobalinski čin vzel jednemu ubogemu dečku luč oči j, ali dozdeva se, da je vendar enkrat odprl očij vsem onim, ki dosedaj neso tako jasno poznali Tržaških odnošajev, kakor bi bilo želeti v interesu države. nofiaje na glavo in vstanovili povsem nenaravno stanje: preščica nemških naseljencev gospodovala je koinpaktnej masi naroda. S takimi sredstvi hoče se nemški sleparski liberalizem vzdržati tudi na Dolenjem Avstrijskem — kjer je prišel po svojej brezvestnosti ob ves kredit. Pritisk in strahovanje stana dnevnem redu; temu žugajo, da mu odtegnejo delo; drugemu, da bode moral — ako ne voli tako, kakor Najnovejši napad, — ki pa ni ostal brez oni hočejo — takoj povrniti kapital,'ki je nezgode — vznemiril in razburil je seveda Tržaško meščanstvo; to nam je takoj vknjižen na njega posesti, itd. Kjer pa nemajo moči s pritiskom in strahovanjem, jasno iz okolnosti, da nas je tako rekoč „ad , tam pa poskušajo z denarjem, s podku-oculos44 prepričal, kako nevarne morejo ' povanjem. Ali vzlic tem silovitim sredstvom postati take iredentovske zabave vsakemu, j« nekoliko nade, da se Dolenje Av-bodi tega ali onega politiškega mišljenja, atrijsko ljudstvo že sedaj otrese „libe- Takrat Tržaški mestni zastop ni mogel ralnih" zatiralcev, drugače, nego da se je odpovedal načelu, Češko vprašanje stoji še vedno ljubeznjivega in milega potrpljenja z vsemi na prvem mestu, ali ker si vesti ob tem pobalinstvi, ako so le nekako p r o t i a v- vprašanju jedna drugej nasprotujejo in ker atrijskega okusa. Predsednik muni- od vlade še sedaj nemamo nikake določne, cipal ne delegacije, dr. Dompieri, predložil jasne izjave, človek res ne ve, pri čem da je neko izjavo, katera naj bi obsodila pe- jmo in živimo tako nekako od roke do tarde; ali utemeljenje tega predloga je bilo ust. To molčanje vlado je pa vender-le tako, da je moralo skoro v istej meri, jako značilno za njo tradicijelno polo-kakor atentat satu, vzbuditi čut vzncmirje- vičarsko taktiko. Poznajoča veliki pomen nja in razburjenja. Dr. Dompieri obsoja naroda češkega za vso državo, in videča sicer čin sam, ali izvršitelji tega čina v veliko razburjenost naroda češkega — na-njega očeh neso gnjusni zločinci, ampak 8talo vsled Dunajskih punktacij —, noče se „n e s p a m o t n e ž iu, kateri, služeč z jasnim govorenjem na to^stran zameriti, nekej ideal nej stvari, neso bili Na drugej strani pa zopet stoji nje stara srečni pri izbiran ju sredstev. ljubezen — katere, kakor znano, se nikdar Gospod dr. Dompieri, kateri smatra rja ne prime — do nemške gospode. In zato metalce petard za „nespametneže*, je pov- molči, nadejajo se, da so stvari same neseni vreden član velike večine T r- kako na boljo obrnejo. Informacije do-žaškega mestnega zastopa in bivamo torej le od raznih Dunajskih do-jako smešno bi bilo, ako bi hoteli pisnikov. Posebno priden je dopisnik ofi-trditi, da ob tem vprašanju stoji na dru- cijoznega poljskega „Czasa". Ta dobri mož gem stališču, nego njegovi kolegi. Dr. tolaži danes na jedno, jutri na drugo stran. Dompierija predlog — ki naj bi obsodil Nedavno nam je n. pr. povedal, da vlada čin petardovcev — priča nam o c i n i- nikakor ne namercva spravne akcije šiloma č n e j drznosti, koja nas mora uprav pospeševati; to je isto kar smo ravnokar osupniti. Skoi o ni mogoče verjeti, da bi v rekli: vlada hoče čakati, da se stvari same v zastopu katerega-koli avstrijskega mesta nekako -/»sučejo. Sedaj se pa je oglasil kdo mogel biti tako neverjetno brezsramen, Dunajski dopisnik poljskega lista „Prze-da bi slikal take ljudi kot nositelje neke glad". Temu je zagotovil imeuiten državni d e a I n e stvari" —■ ljudi, kateri nik, da za sedaj glede zistema v notranjej hočejo izraževati svoje veleizdajske namene našej politiki ni pričakovati nikacih spre-s pomočjo morilskega orodja. Seveda dr. mernb. Spravna akcija na Češkem razvijala Dompieri, ki je bil tudi član nedavno z so bode brezdvojbeno le polagoma in dekretom razpuščenega društva „Progesso44 počasno. Tudi vlada ne bode šiloma po-— in v istem dekretu je bilo društvo to speševala tega razvitja, ali nadeja »e, da označeno kot „državi nevarno44 —, ni za- postopna izvršitev dogovorjene sprave pogrešil se svojim govorom v mestnem za- lagoma spremeni mišljenjo in odnošaje po stopu nikake nedoslednosti; on zastopa Češkem. Razmerje v državnem zboru ostane tudi tam brez strahu državi sovražna na- isto, kakor je bilo do sedaj, do konca čela, radi katerih so morali razpustiti druš- tega zasedanja. Deželni zbori (izvzomši tvo „Progresso44. Ali tu ne gre samo za Češkega) obravnavali bodo zgolj gospo-dra. Dompierija in tudi ne za nesramno darske stvari. Nema smisla, ako bi ho-drznost, s katero izjavlja v mestnem za- teli že sedaj se baviti z vprašanjem, kako stopu svoje protiavstrijsko mišljenje, ampak se bodo stvari zasukale po volitvah v bo-govorjeo celem Tržaškem mestnem dočem letu. zastopu, katerega večina obstoji iz Tako dopisnik poljskega lista. Bojimo samih tacih oseb, katere neso — tu hočemo ae, da je tudi na tega dopisnika vplival povedati vso nepopačeno resnico — n i isti optimizem, kateri grofa Taaffeja ne za las bolji, kakor dr. Dompieri. zapusti ni v najkritičnejših časih. Pa tudi (Konec prili.) , 8taročeška glasila pomirila so s« nekoliko, ; čuvša milejše te glasove. „Politik44 napi-1 sala je članek „Eiu Svmptom besserer Einsicht44, v katerem izreka svoje zadovoljstvo ob vesti, da vlada ne namerava so prenagliti. V tem članku pravi „Politik44 da njej bo vidi le uvedenje češkega poslovnega jazika pri čeških sodiščih kot jedino zanesljivo jamstvo proti nemškem državnem jeziku in ako se ne ugodi tej želni zbor. Ker je uprav v tej deželi _ zahtevi, pade vsa odgovornost na Nemce posebno pa na Dunaju — nastala huda in na v'tt »Neue Fr. Presse44 pa pravi : reakcija proti zlogasnera laži-liberalizmu »A-ko se zruši sprava, kakoršno zahtevajo nemško-liberalne, židovskemu kapitalizmu ćeški J'8ti> Put«,u He »» z lupa nadejati slepo služeče stranke, boje se liberalni druge 8Pravne konferencije' šolo potrebnih stroškov. Kakor pa je poizvedel „Narodni list44 sklenilo je naučno mi-nisterstvo, se sklepom leta 1890/91 odplaviti rečeni italijanski oddelek. Državni zbor snide se dne 18. novembra ; tako vsaj poročajo poljski listi. Vnanje države. Italijanski finančni minister Seismit-Doda dal je svojo ostav ko. Čud no je to, da so ga k temu koraku prisilili vladni listi, dočim so ga opozicijonalni poživljali, da naj vztraja. Po tem soditi, je minister-predsednik Crispi sam želel, da se iznebi sedanjega finančnega ministra. Izvestno pa jih ni mnogo, ki bi hrepeneli po tem častnem mestu. Dne 15. t. m. ste se šesli Portugalski ka mori. Položaj v Portugalu jako resen. Z jedne strani je ljudstvo razburjeno proti Angležkej, z druge strani pa vznemirjeno, ker je kralj nevarno — najbrže neozdravljivo — bolan. Republikanci so se že jeli 1 gibati, bili so že celo boji mej vojaki iti republikanci. Ako kralj ne ozdravi, treba bode regenta na mesto 3-letnega preatolo-: naslednika. Morda pa ne bode več prostora . na Portugalskem ni za regonta ni za pre-| stolonaslednika. V kantonu T e s s i n na Švicarskem vnela se je ustaja, katero so vprizorili liberalci proti klerikalnej vladi. Prvi zahtevajo premembo ustave. Zvezni svet v Bernu odposlal je komisarja. Vladnega svetnika Rossija so ubili in tri njegove kolege pa zaprli. Liberalci so sestavili novo provizorično vlado. Najnovejše vesti javljajo, da so rečene zaprte osobe zopet izpustili in da si zvezni komisar prizadeva, da bi mej strankama napravil kompromis in je razpisal za dan 5. oktobra ljudsko glasovanje glede revizijo ustave. Politični pregled. Notranje dežela. Na Dolenjem Avstrijskem vrše se te dni volitve volilnih mož za de- kolovodje, da se jim žo sedaj zruši večina Njegovo veličanstvo imenovalo je dr- v deželnem zboru. In res kažejo vsa zna- žavnega poslanca, dra. B o b r zy n s k i j a, menja, da se liberalno gospodarstvo v tej podpredsednikom Gališkega deželnega šol-deželi bliža svojemu koncu. Da se pa vsaj skega sveta. Bobrzyn«ki položil bode naj-za sedaj še vzdrži na krmilu, poslužuje brže svoj državnozborski mandat, ae nemško-liberalna — Bo^ je naša priča, j Znano je, kako hudi boji so bili mej da ne zasluži tega imena — teroristiška večino deželnega zbora Dalmatin-stranka poznanih silovitih sredstev, kateri skega in vlado radi šole v Trogiru. Na ao bili tudi po Kranjskem svoječasno v ' tej soli bil jo tudi italijanski oddelek ; ker vednej porabi in s pomočjo katerih so tla-' pa je deželnozborska večina smatrala to čitelji naroda našega postavili naravne od- za nepostavno, ni hotela privoliti za to DOPISI. Iz Tolmina, 9. sept. 1890. [Izv. dop.J (Sprejem c. kr. 11 a m e s t n i k a.) Ž« celo poluletje pričakovalo se je c. kr. namestnika tudi v naš Tolminski okraj. Pretočeni petek, 29. avgusta, začnejo se torej priprave za sprejem, ker se je bilo poiz-vedelo, da bo c. kr. namestnik 1. septembra došel v Tolmin, Pri krasno izdelanem slavoloku vršil se je toraj 1. sept. ob 5. uri popoludno sprejem visokega gOBta. Ondnj pričakovali so ga župan s starešinstvom, učiteljstvo, duhovščina, e. kr. politični, davkarski in sploh vsi uradniki, potem žandarmerija in veteransko društvo (kakih 200 mož) z godbo in brezštevilno velika množica ljudi. Izstopivšcga gospoda namestnika pozdravi g. župan v imenu občine in tako dalje vsi pričakujoči. G. namestnik je vsem tudi prijazno odzdravil. V imenu šolske mladine pozdravi ga z lepim slovenskim nagovorom deklica, gdčna. Li-čenova ter mu v doka/, udanosti do pre-svitlega cesarja poda šopek cvetlic. Naj-poprej ogledal si je g. namestnik cerkev, potem šolo, jetnišnico in uradnijo. Trg Tolmin bil je vea v narodnih in cesarskih zastavah ; čulo se je neprenehno streljanje topičev s pritrkovanjem čisto vglasbenih zvonov. Na večer okolu 8. ure zbralo se je zopet veteransko društvo z g' dbo in množico tržanov in druzega zunanjega ljudstva, ter vršila se je bakljada a tor-čami, ki so jih nosili veteranci. Korakajoč z godbo do stanovanja g. namestnika, napravijo veteranje z lampijoni čerke F. J. I. Godba zaigra cesarsko himno in zaorili so živijo-klici na g. namestnika, viteza Rinal-dinija. Potem pa puhod z godbo po trgu. Drugi dan 2. septembra ob 7. uri zjutrnj odpeljal se je g. namestnik skozi Polubinj, Melec po baškej dolini ter vrnil so zopet v Tolmin okolu 3. ure popoludne. Obiskal je gospod namestnik vitez Riual-dini v Tolminu več družin, potem šel je na Tolminski grad, kder je krasen razgled po vsej Tolminskej in Kobaridskej dolini in kder je drušvo za olepšanje trga Tolminskega in okolico novonaprav- Ijenej lopi njemu na čast dalo ime „Ri-naldini jev razgled". G. namestnik povabil ji; za isti večer v dvorano gostilne Gaber-eeekove vse uradnike, duhovščino, županovo in še druge Tolminske tržane k banketu. Točno ob 8. uri zvečer vršila se je razsvetljava po celem trgu, godba je svirala in videti je bilo tudi razne transparente; potem prižgalo se je vsakovrstnih bega-ličnih ognjev, tako da je bil trg prekrasno razsvetljen. Pri banketu bilo je 58 oseb navzočih in po dovršenem obedu se je g. namestnik sosebno Tolminskej občini in nje prebivalcem iskreno zahvalil na sijajnem vsprejemu. Na to so godba, ki je pod oknom med banketom svirala, in pevci in pevkinje, ki so v bližnjoj sobi peli — proizveli cesarsko pesem, nakar so zadoneli živijo-klici. Po dokončanem obedu zbero se pred gostilno vsi gosti, držeč v roki lampijone, da spremijo previsokega gosta do njega stanovanja. Dne 3. septembra ob 7. uri zjutraj odpotoval je g. namestnik, spremljevan po c, kr. okr. glavarju grofu Marenciju, dež. fiolsk. nadzorniku Klodiču in svojem tajniku, pozdravljen od zbranih uradnikov, župana in duhovščine, v Kobarid. Kdor je imel le priliko videti sprejem in sploh vse, kar se je vršilo v čast visokemu gostu, mora priznati, da se g. namestnika nikjer ni eijajnejše vsprejelo, nego v Tolminu. Od levega brega Soče, 5. septembra, (Izv. dop.) Vsakdanje nas malo mika; a ko se prikaže kaj nenavadnega, vso se zanima, vse govori, piše. Zatorej naj se tudi meni dovoli par vrstic. Dne 1. t. m. imeli smo čast pozdravljati našega visokobl&gorodnega g. c. kr. namestnika Rinuldinija. V Solkanu je bil naznanjen njegov prihod ob 7. uri zjutraj; in res kmalu po sedmej uri oglasili so se možnarji iznad griča sv. Katarine nad Solkanom naznanjajo, da visoki gospod so stopili na Solkanska tla. V Solkanu bil mu je napravljen lep slavolok, na katerem so vihrale cesarske,, deželne in narodne zastave. Pri tem čakalo ga je ouČJisko starešinstvo, sol. mladina, mnogo deputacij iz bližnjih občin ter velika množica ljudstvu. Ko je došel vis. gospod v spremstvu gg. viteza Bosizio, vit, Klodiča, prezidijal-nega tajnika, okr. komisarja Laščaka, predsednika veteranov Jakobija in drugih gospodov, zasvirala je veteranska godba „cesarsko himno44, a šolska mladina in prisotna množica zaorila pa navdušeni „živijo44, da bi grmečega boga no bilo slišati. — Gosp. župan pozdravil ga je v imenu županije, a šolska deklica, Ivana Kancler, v imenu šolsko mladine, mu izročivši lep šopek cvetlic. Ogledal si je potem visoki gospod: cerkev, šolo, občinski urad in župnijo. V lepo okinčanih prostorih gosp. župana, Antona Mozetiča, je pa sprejemal došlo deputacije: župan« vo, duhovščino, učitelje, itd. Po 9. uri odpeljal se je proti Plavam, spremljan po zgorej imenovanih goBpodih pa šest voz Solkancev in druzih gospodov Vsa vas Solkan, bila je praznično opravljena, zastave in preproge kinčale so-hiše; pa avstrijska in narodna zavest pokazala se je v svetlej luči. G. namestnika in spremljajočo gospodo pa ni ničesa bodlo, marveč na obrazi mu je bila brati srčna radost in zadovoljnost, zato pa so mu tudi doneli od vseh strani burni živijo-klici^ Možnarji so ven čas pokali, na zvonove se je pritrkovalo ter s tem izražalo svojo veselje zaradi visokega pohoda. Tudi Sv. Gora napravila jo bila v ta namen svoje „salve". Kakor v Solkanu, tako tudi v druzih občinah pohitelo je ljudstvo izražati svoje veselje in udanost do visokega gospoda, kot namestnika presv. cesarja. Povsod pozdravi, slavoloki, zastave, cvetlični šopki, godba in grmeči „živijo"-klici; ves čas potovanja pokanje inožnarjev in pritrkovanje na zvonove; na novej skladr.cj cesti, ki se zdaj izpeljuje nad Predlesjom v Brda, zažigali so »mine" ; le škoda, da na poti proti Plavam je začel dež, ki ni prenehal do Kanala. Zaradi tega visoki gospod ni obiskal Deskel, ležečih nekoliko v strani ; pa pri lepem slavoloku ob državnej cesti, kjer ga je čakala šolska mladina in veliko ljudstva, navzlic hudemu vremenu, izstopil je iz voza, ter bil srčno pozdravljen. Šolska mladina mu je zapela cesarsko himno. Tako tudi v Kanalu je slabo vreme marsikaj zaprečilo. Pa dasi-tudi dež moči in gasi, vendar plamtcčih src do visokega g. namestnika ni mogel ugasiti in to videlo ae je v trgu vrlih Kanalcev. Tako sem v kratkem popisal to vi-soko potovanje do Kanala ; mogoče, da bode kdo drugi to bolj specijelno napravil. Le še to : / visoki g. namesnik in njega spremljajoči gospodje so itneli zdaj lepo priliko se prepričati, da Slovenci smo presvet le j Habsburške j hiši odkritosrčno u d a n i, in da hrast so omaje, zvestoba Slovencev pa nikdar. Podgričar. Domače vesti. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala jo družba „Nikolajevic" v gostilni pri „lepem razgledu' 2 gl. 11 kr. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu je daroval gosp. Andrej Marte-lanc, poznani rodoljub iz Barkovelj, 15. t. m. 1 gld. — V gostilni „Pri rumenej hiši" nabralo se je dne 10. t. m. pri pogodbi treh prijateljev 1 gld. — V krčmi „Pri društvu" pa sta darovala 11. t. m. dva domača veljaka 1 gld. v enak namen. Srčna hvala ! Slovansko pevsko društvo v Trstu. Radi nenadeJane zapreke ni se mogel včeraj obdrževati I. občni zbor toga društva, pač pa bode v petek, dne 19. t. m. ob 8.7a uri zvečer v proBtorih „Delal. podp. društva". Prosi se mnogobrojne udeležbe. Nova pravila „Delal, podpornega društva" je namestništvo odobrilo z odlokom Št. 13803/1. Sedaj je to društvo povsem jed-nakorodno okrajnim bolniškim blagajnam, radi česar jo živo priporočamo delalcem in delodajalcem. O tem predmetu izprcgovo-riuio prihodnjič obširnejše. *Narodni Dom" v Barkovljait. V nedeljo, dno 21. t. m. ob 11. uri zjutraj ae bodo upisovalo delničarje za „Narodni Dom" v Bark ovijali v gostilni g. Josipa Pertot-a v Rojanu. Kakor so sliši, upiše se jako mnogo Rojancev med delničarje. Iz Škednja se nain piše: Kot jako značilno za našega učitelja, g. Sovicha, javljamo Vam, da je nedavno mej učenke delil knjigo: „La storia Istriana" in dialoghi famigliari di Lorenzo Gonan. Se-conda edizione migliornta. Trioste 1888. Pro Patria editrice. Knjiga je imela poleg tega napis: „Kicordo a N. N., Servola li itd. Knjiga ta pa je posvečena: Ai gio-vani Istriaui dellu Pro Patriu affiuchč nel glorioso passato s1 ispiivno per il presente oper 1' avveniro". Dragi čitatelji lahko sodijo, kakegu duha da jo ta knjiga. IZ Barkovelj se nam piše : Barkovlje, katere štejejo okoličani med najčilejše na-rodne tvrdnja ve, mislijo si menda magi-Btratni gospodje nekoliko drugače! Obrt-nijsko družtvo v imenovanem selu ima nad svojimi prostori tablo z napisom v slovenskem in italijanskem jeziku ; (mi menimo, da bi bil pač dosti le slovenski napis !) — Ali že dvojezičen napis nad prostori imenovanega društva bodo v oči magistratne uradnike. — Minolo dni je imel opravka na magistratu nek barkovljanski rodoljub, kateri stanuje uprav tik prostorov imenovanega društva. Dr. Artico mu je rekel med drugim: „Vi stanujete toraj blizo onega „društva sužnjev" (societA sČiava) katero ima svojo tablo z napisom v jeziku sužnjev ? (in lingua seiava). Magistratni uradniki imenujejo toraj svojo davkopla-; eevalco „sužnje", one davkoplačevalce, ki se prištevajo pravim Tržačanom in ki so prezvesti podaniki Njeg. Veličanstva! Kdaj bodo vendar enkrat konec temu gnjus-j nemu ravnanju magistratnih uradnikov do, slovenskih davkoplačevalcev? Ljudsko Štetje. Mestni magistrat v Trstu razglaŠA v smislu odstavka III. zak. ■ 29. marca 1809. glede ljudskega štetja, ki so bode vršilo dne 31. decembra t. I., sledeče naznanilo : Da bode steviljenje prebivalstva v vsakem obziru popolno ter se bode mogel določiti pravi dom vseh oseb tukaj bivajočih, opozarja vse one, ki ne spadajo k Tržaškej občini, — bodisi avstro-ogersko podanike ali tujce —, da si preskrbe ob pravem času potrdila onih občin, h katerim spadajo, ako so državni podaniki, drugači pa svojo popotne listo ali potrdila narodnosti. Ono osebe, ki neso v Trstu rojene, niti poročene, morajo si preskrbeti krstne ali poročne liste. Statistično anagratični urad daje ostala pojasnila glede teh potrdil. Prah v oči. Mestna delegacija jo poslala znanega vipavskega narodnega nasprotnika Pimpach-a v Postojno, da se pogaja z ondašnjem okrajnim glavarstvom glede dovoda Reke v Trst. Prcdminoli teden so mestni očetje zopet dovolili svoto 50 gl. za „studijo" glede napeljanja vode v Trst, ali vodovoda Reko ne učakamo ni mi ni naših otrok otroci. Važno nalogo jo dal mestni tehniški urad svojemu odposhiuiku na razstavo v Turin. Zuukazal mu je namreč tam doli v blaženoj Italiji proučevati javna. . . .stranišča, da se kedaj prirede tudi v Trstu ti „uradi" — po italijanskem modelu. — latotako je mestni magistrat ukazal tehniškemu uradu, da preštudira, kako bi se v Barkovljah postavila nekatera stranišča. Ker še vedno traje čas kislih kumar, bavi se Tržaški magistrat, v pomanjkanju dru-zegu, z zgolj takimi predmeti. Prosit. 0 dogodjaju v Korminu poročajo, da jo laški podpolkovnik prišel slučajno v Kormin, spremljajoč svojo netjakinjo. Hotel je izstopiti žo v S. Iv. di Manzano, ali prestanek vlaka je bi tako kratek, da mu to ni bilo mogoče. Izstopil je šo le v Korm nu ter se tu predstavil predstojniku kolodvora, proseč ga, nuj bi mu pustil ostati na kolodvoru do prihodnjega vlaka. Predstojnik ga je prav prijazno sprejel ter mu rekel, da si lahko ogleda mesto ter ho povrne. Ali podpolkovnik se je kmalu premislil ter ne da bi čakal vlaka, šel je do italijansko mejo peš. Na cesti ga ni nikdo nadlegoval. O žandarju ni niti govora. To je dogodek sam na sebi. Laški radikalni pisuni so pa ves dogodek pretvorili tur ; zagnali krik, da je nek žandar podpolkovnika nadlegoval ter mu velel skriti čepko in sabljo, žalil ga z psovkami itd. Z ena-cimi lažmi hujskajo italijanski radikalci laško ljudstvo ter je pozirljejo v boj proti Avstriji. Cvetje velikonemške kulture. Ob priliki sokolskih, slavnosti v Celju in Opavi pokazali so Nomci svojo toliko poudarjano kulturo v pravem blesku. Slepit narodna strast in fanatizem privedla sta jih do naj-podlejših dejanj, koja jih postavjajo na najnižjo stopinjo omike. Od vsiljujočih se kul-turonoscev nadejal se je svet nekoliko več opreznosti in zdravega razuma; kaj ena-cega bi si mi Primorski Slovenci no nadejali niti od „iredontarskih" Lahov, katerih ideje očitno cika jo tja za črno-rumeno mojo, no pa od „najzvestejših" Avstrijcev — Nemcev! Sramotni čini Celj-ke netneurske sodrgo so našim čitateljem večinoma znani. So nesramnejšo so se ponašali Nemci v Opavi. Že rano v jutro zbirali so se poulični pobalini po mestu z namenom, delati zdražbo ter uprizoriti izgrede, lati dan so nagovarjali pruske bicikliste, da v družbi z opavskimi napravijo po onih ulicah, koder ne je imel pomikati Sokolov sprevod, tekmovalne dirke. Ali pruski gld.; h) /a Natančniše I' finančno poslopje 38.110 gld. določbe za vložbo ponudbe, nadalje ponudbeni obrazci, načrti s pre- (onoatranski) biciklisti so so temu sklepu dobljenega gradiva. 2. Podstarna dela na uprli, ko po zvedeli, v kakšno zvito spletko premero in proti edinstvenim cenam. Po jih hočejo uplesti „avstrijski* bicikiiiti. Po- jirt vdarku .-troškov znašajo stroški pod-daniki tuje države so se pokazali strpnejše stavnih del: da jo strela prodrla krov male skatlje mrgolelo; ali ti so ae proti razgrajajočej za kavo ter potoni zopet na strani izle-druhali vedli mrzlo in prezirljivo; ničesar tela. istega dno udnrila je tudi strela v neso videli niti slišali, radi čosar je opav- poslopje c. kr. vojaškega strelišča ter na-sko in vse češko prebivalstvo nad enakim pravila v telefonskem uradu večjo škodo, post »panjem javne a t r a ž o jako raz-j Umrla je ona Lujiza Manzan Cobol, burjeno. Kakor poročajo iz Opave, jo po- katere poskus samomora je nedavno vzbudil licija izgrednikom neki nalašč pustila „bčo senzacijo. Našli so jo bili namreč prosto roko rekoč, da bode krivdo slu-I ua tleh ležečo in zvezano in poleg nje čajnih izgredov zvrnila na v 1 a d o, ki je' ča§0 strupa. S prvega so jo mislilo na slavnost dovolila. Enako se jo vršilo tudi kak zločin, pozneje so je pa dognalo po-v Celju, kjer su se občinski redarji poka-j skušani samomor. Razlogi, ki so nesreč-zali nesposobno vzdrževati mir mej razbe- njCo prisilili do tega žalostnega čina, ostali Ijenim nemškim mobom, ki se je jeze in so tajni: tajnost to nesla je pokojnica saboj gnjeva penil. Slovenski Celjani nose sedaj v grob. seboj vsak svoj revolver, da se sami obra- j Požar je nast«I dno 15. avgusta zju- nijo zavratnim napadom, koji so sedaj v Celju na dnevnem redu. Kaj pravite, gospoda, o tem cvetu toli hvalisano nemške kulture ? Pač gnjila je, da že smrdi! Ob Opavskih in Celjskih slavnostih piše Dunajska „Presse", da so Slovenci in Ćehi postopali netaktno (!) izbravši si za prostor slavnosti mesti z „provladajočimi nemškimi značaji". Ali glejmo, kako prevlada nemški značaj v mestih Celju in Opavi. Opava je glavno mesto »Šlezke, kjer biva dve tretini Slova.iov, v njej prebiva preko 3000 Slovanov in obkrožena jo z skoraj čeloma slovansko oklico. V Celju živi poleg 3300 Nemcev, nemčurjev in re-negatov 1800 Slovencev, a okrajno Celjsko glavarstvo broji poleg 120.320 Slovencev peščico 3197 Nemcev. Iu vonder se slovenskemu prebivaš!vu noče priznati pravice, da obhaja v svojih glavnih središčih svojo narodne slavnosti ! Trgovinsko ministerstvo je dovolilo državnim poštnim in brzojavnim uradnikom, da rabijo v uradih mesto popolne uniforme samo bluzo in hlače. Razpis ponudbe. C. kr. trgovinsko ministerstvo oddaja ponudbenim potom podiranje tako imenovanega starega carinskega poslopja, kakor tudi izpeljavo pod-stavnih del za novo c. kr. poštno in finančno poslopje v Trstu, in sicer: 1. Podiranje starega carinskega poslopja, z odpravljanjem odlomljenega gradiva vred, proti tem, da se položi v gotovini povprečni znesek za večjo vrednost pri podrtju pri- v kampanji Periasati v Zgornjej Mariji Magdaleni. Pogorelo je 3/4 ostrešja in 3 sobe. Skoda znaša okoli 1000 gobi. Menažerija Kludsky ostane še malo dni tu. Kdor si jo želi ogledati, naj se požuri. L i s t il i c a uredništvu: Dopisniku od sv. Jakoba : Dokler no poznamo Vašega iinotia, ne moremo prijaviti. — ltadoved-nik : Prejeli; prosimo potrpljenja. — Dopisniku u Tolmina : Nosmo dosedaj priobčili radi preobilice gradiva. V denašnjej številki vntreženo je Vftšej -želji. Prosimo, oprostite ! O u tx a j h !c« bort»ti Dt. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gici h8.— „ v Hrubi'ii — — — , .18.70 Zlata renta— - — — - — - — „ I07.u5 5% avstrijska renta - -- — — — * 101.20 Delnico narodno banke — — — — „ &7I.— Kroditno delnico — — „ 309.50 London 10 lir slorlin--- — — , 112.55 francoski napoloondori — - — — „ 8 C. kr. cokini — — — _____ m ».38 Nemške marke - — — —--„ ; 5.20 I zj ttV«.*) Podpisani izjavlja, da so vu*ti. razširjene po „Edinosti", „Naši Slogi" in „Slovencu" — da bi bil jaz namreč pri zadnjih deželnozborskih volitvah, vršivših so v Podgradu, deloval kot narodni protivnik i" pristaš italijanašev — n e i s t e-11 i t e. Vzroki, da sem deloval pr ti nekaterim osobam. bili so povsem drugi. Obrovo (Pudgrad), 15. tept. 1890. Frane Marotti. 1. r., posestnik. *) Za stvari pod tem naslovom je urodmštvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. FILIJALKA e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci 7A\ vplačila. V vredn. papirjih na V napoteonih na 4-dnevni odkaz 2nj„'/* SO-dnovni odkaz 2°/n 8- , 2314% S-meseČni , J'j »t 30- n 3% 1» 6- » - 2'/.7o Vrednostnim papirjem, glttscčim nn napoleone, kateri «e nahajajo v okrogu pripozna nove boreHtna tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra. 21. novembra in 13 decembra. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2" 0 na vsako svoto. V napoleonih bre/. obresti Nakaznice ca Dunaj. Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Rožen Gradec,Herrnanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednosti;, diviz, kakor tudi vnovčeiije kuponov 24—17 pri odbitku 1°/00 provizije. 1* r e d 11 j 111 i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti omesti po pogodbi. 1'Iožki v pohrano. Sprejemajo ho v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 17. februvarja 1830. 18—24 HIS A tri nadstropna v Buzetu, pripravna za gostilno ali prodajalno, pnd atrobo z vodnjakom (poleg je tudi vrt) na lepem prostoru pri cerkvi, se da v najem ali pa tudi prostovoljno proda. Več so izve pri lastniku L u k a Zore- it seda j do 20. t. m. tam, pozneje pa na Rakeku. Prodaja mlina in posestva! | V Padežu v Materij skej županiji j prodajo se iz prosto roke MLIN S TREMI TO C A. JI, dve mašini in ko-! vaeija 8 fužino i nekaj posestva pod , prav ugodnimi pogoji. Prikladno (pri- ' merno) za žitniga prodajalca ali za kakega dobrega kovača. 3 — 3 Ponudbe sprejema Gašpar Male-1 Čihar, mlinar Ostrožnobrdo št. 40. posta Ko.Šana pri St. Petru. PER KANCUNOTI 3° o preav di .i g 3' 0' 4 /o e » n ft 1 "J S3 4 mesi lisso 3' 8 n K fi „ 3» 4 » » ft „ La Filiale della Banca Union TRIESTE s1 occupa di tutte le operazioni di Banca ! e Ca m bi o ■ Valuto. j a) Accett't r?r nttfnti hi Con to corrmile, itbbonanrfo PKlt NAPOLEONI: j -1 ,%c. preav.di 2 hisflo »t 9 —12 1 r<* op dudne. Ob ned' 1 ah pa od 10 -1 i. ure dop. Obresti na knjižice..........H®* Plačujfe vuk dan od 9—12 ureopoliulne Z11 n * i< e do 10«» i?ld. pr-'Cij, zneske preko 1'Mi do 1000 vid ni >r* a« od-jroveduti 3 dni, zn«ske preko 1('00 gld. pa d ol j pr«j Esksmptuje manji v domicillrane oa tržaškem trgu po..........4Vi0,0 Posojuje na državne pupi rje avstro-ogrske d . l(.*K) gld. po........5<>/0 višj • zneske od lOuO do 5000 gld. v tekočem računu po......4 V«°/o Več r svotf> po dogovoru. Daje deoar prnti vkiijiŽeiijil na posestva v Trato. Obresti po dogovoru. TRST, 15 februvarja 1H90. 18-24 Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovonskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjiflfotiskarsko£a posla te preporuča se osobito za ovo vrsti tiskan ic kao 11. pr. : za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. obćinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zulilii (skladišču) svo potrebne tiskanice i knjigo za crkvcn^ urede. Onda ima na prodaj sliedede knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje IjudHkili šol in gospodarjov v pouk e ena prijo »O nvc. sada IO tvrdo vezana......n. ®0 Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovoc . . n. SO Vilim Tel, prevod Cognera ...... n. 40 Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. *0 Filip prevod Križmana.......n. IO Antigona prevod Krizmana......n. VO Trst iu okolica od Sile *......n. 3<> Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K- „ . . n, CO Ove su knjige jako prikladne za darovo o praznicih zato ili si. občinstvu proporućnmo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so Via Carintia br. 28 u Trstu. Riunione Adnatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje prou požarom, provozu po su bein, rekah in morju, proti toči. na živeme v vsili kombinacijah Glavnica in resorva društva ilus 31. deoembra 1883 Glavnica društva glrl. S,3(K)000 - Reservni fond ot dooi^.kov . 536 (V22 0-? Posebna reservii dobitkov od zavarovanja na živi enie 150.000'— Rezervo fond /a po ij- tie na premikanja vrednostnih efeatov l(i| 5tjij — Premima reserva vseh oddeb.ov • 7.342.7StJ'36 Heserva za fckode • 2(i7 WJ1 - 24—18 V portfelju: Premije, ki se imaio potirjati v prihodniih letih . I0.9ot.lls ;>'< Skupni znesek v: h škod plačanih odi. lf>3H do 1*83 gld 114.HW.M47 05 Urad ravnateljstva: Via Val clir-i vo, št. 2 (v la«tn»»j nič .) r""™"--—-- Ker podre hiša. v katerej magazini, kjer *e nahaja nad 100.000 komadov porcelanastega bi ga in ker bi imeli velikanskih stroškov, ako bi hoteli prenesti to blago, prisiljeni smo, naslednje blago, za vsako ceno pr. dati. In da se to prej zgodi prodajamo service in najtinejšega Knrlovarskeg« porcelana, ki so poprej stali 15 gld. za ne zaslišano podmc-ceno .B gld. ikr. in pridenemo So vsakemu naročenemu servisu v zastonj izborao kuhinjsko stenj si; o uro znilialoin in ntežein. Servisi obstanejo i-/: 24 komadov finih krožnikov iz porcelana, 4 „ različnih nkledic iz porcelana. 1 „ posebno elegantne sklede za juho s pokrivalom, 1 „ krasne porctdanante sklediee za omako. 1 „ lepe por.naste sklediee za ženf, 1 w šolnika. Opozar jamo častite čitatelje v njih lastnem interesu, da čimprej« in tem tnuogobrojiiejše do pošljejo svoja naročila; nije bilo ž o davno tako ugodno p dike — in težko da bi se kmalu povrnila , da l-i si mogli po tako nizkih cenah nakupiti za vsako hišo, za vsako družino, za vsako gostilno neizogibno potrebnik stvarij, Ovijan|f in razpošiljanje prrskrbujf osobjr na3r brciplačrio, Ir za kišto in seno zaračunamo 70 kr. Pošilja sp te pn postnem povzetju ali ak.i »e drnar p-pr-d pošlje; naznaniti je tudi iine zadnje 2rleznis. e postaje. Pisma se pošiljajo na AptVPs Komptoir fiir Porze||an - Auh- verkaaf, Wien, I, Bez., Floischmi.rkt N. 11. I jo žganjski kotel najnovejše vrnte, še le »Ive leti star, ki porabi komaj !/ drva od druzih kotlov. Drži 142 litrov. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri Valentinu Tavčarju, trgovcu v Dutov-ljah pri Sežani. 2=2 hf sir Pošilja tlago doVro spravljena la poštnine prosto I Teodor Slabanja srebra r v Gorici, ulica Morelli it. 17, priponka se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 48—36 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1 Uelrov u.'tS Varč^ive peči prenosljive Artuaov sistem dobre za vsakovrstno kurjavo. Te peči n lindrične zunaj narejene od jeklenih plošč, s pokrivalom, vraticami in podlago od kovanega železa, znotraj se pa nahaja v njih cilinder visok kakor peč sama. masiven, narejen iz trdne t var ine v debelosti, 55 milim.; ako se jih vgrojo z zažganio kurjavo, razširjajo po sobi od l(>—20 stopinj toplote. Za poč št. 1 ako ho rabi tako oglje ali drva, upotrebi se od 12—15 kr. za vsacili 10 ur neprenehalnega ognja. Za poč Št. 2. trošok je od 21—25 kr. za enake dobo. — Cene tem peuem: 1 peč po pril. podobi s po-posebnim podnožjem št. 1. f. 12.50 ; 1 peč enake podobo ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanje večjih sob f, 17.- Za vsak m. linearno cevi 80 kr. Za vsak komolec potreben 40 kr. Za ključ 40 kr. Za robčasto pripravo pri podnožju 00 kr. — Vse blago so pošilja v notranje deželo prosto daca z domačo boleto. Tvornica iu zaloga v delalnici podpisanega 10-1 TRST Metrov 0.15 IV AN-A A RT U SO ključarskega mojstra — ulica Corso St. 43. (Monte verde) — TRST r m i11 lil : Vi !jd n\ kil |M m L.n rvi Mil iLl m Lr -ia i11 ki Equ.itable zavarovalna družba na živenje združenih 120 Broadway, New-York. iii! 'lin držav Ustanovljena I. 1850 v edino »vrlio. da pprejema Koticcsijoniraua za kraljestvu in dežele zantopane v v-ded prev. mini^terske naredbe od dn Skupna glavnica koncem 1. 1881) Ocl katere reserva prebitek 4% Stanje zavarovanj leta 1889 Nova zavarovanja „ „ zavarovanja na zivenje. drž, zboru avatrijikem 11. oktobra 1882 Stev. 0409. gld. 267,875.772 56,802.085 „ 1.577,541.665 „ 438,160.250 lil rii iiil m kit i;Li ta p-l ki (iLj ki m iiil \V kil M Ves prebitek se razdeli mej zavarovance ne da bi bili isti obvezani na slučajni povrat, l<2«iuitnl>l«k ima kot posebno jamstvo za avstrijske zavarovance poslopje na Dunaji (Stock im Eisenplatz) vredno «1. 1 ,:tOO.