(®ILÄ©DUs) ®§dDMI ^D[i[MD©/Ä cDyiMöaJ] ^©©n iQoS ©1Ö0 S poti županov po angleškem podeželju foto: A. Henigman Pogovor: Dr. Jure Mikuž foto: B. Novosel Motoristi so “požegnani po 35 letih in v pričakovanju jeseni foto: A. P. NE PREZRITE! GOSPODARSTVO obvestilo O PODALJŠANJU RAZPISNEGA ROKA Občina Ribnica obvešča vse zainteresirane gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge, ki bi še želeli zaprositi za dolgoročno posojilo za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Ribnica v letu 1999, da zaradi še razpoložljivih sredstev podaljšuje rok za oddajo vloge. Sredstva bodo na razpolago do izčrpanja, skrajni rok za oddajo vloge pa je 31.8.1999. Pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni in so bili objavljeni v aprilski številki Rešeta. Skupna sekcija avtoremontnih dejavnosti pri Območni obrtni zbornici Ribnica in Kočevje bo v soboto, 03. julija 1999, organizirala že 4. rally oldtimerjev. Start bo v Kočevju ob 11. uri. Nato bo vožnja; približno ob 12. uri bodo vozili skozi Ribnico, v Sodražico, kjer bo postanek. Ob povratku bo v Ribnici cilj, nato spretnostna vožnja in predstavitev vozil. Rally spada v sklop prireditev ob 20-letnici Območne obrtne zbornice Ribnica in Območne obrtne zbornice Kočevje. Vsekakor bo rally tudi ponovna priložnost za turistično promocijo Ribniške doline, obenem pa so stara vozila prava paša za oči. Vse občane vabimo na ogled atraktivnih lepotcev iz bližnje preteklosti. Območna obrtna zbornica Ribnica r S MASIVNA ftU m m m o • Ste pripravljeni trajno sodelovati pri realizaciji projekta LESENA MASIVNA BIO HIŠA RIKO? • Ste ambiciozni in se hočete učiti? • Imate tehnično izobrazbo? • Vsaj delno obvladate nemški jezik? Tudi če ne izpolnjujete vseh pogojev, nam pišite in dogovorili se bomo o možnostih zaposlitve. Če vas zanima nov izziv nam pošljite svojo prijavo z življenjepisom v osmih dneh po objavi razpisa na naslov RIKO HIŠE d.o.o. Lepovče 23,1310 Ribnica. RIKO HIŠE d.o.o. Lepovče 23,1310 Ribnica e-mail: info@riko-hise.si http://www.riko-hise.si KINO (dvorana Ideal) JULIJ (samo ob sobotah, ob 22. uri) Mesec dram in trilerjev! 3. julij LJUBEZEN V STEKLENIČKI, am. romantična ljubezenska drama(uspešnica Kevina Costnerja) 10. julij OSEM MILIMETROV, am. psihološki triler (igra Nicolas Gage) 17. julij MAŠČEVANJE, am. akcijski triler (oskarjevec Mel Gibson) 24. julij BENEŠKA KURTIZANA, am. ljubezenska drama AVGUST (samo ob sobotah, ob 22. uri) Mesec komedij! 7. avgust PAST ZA STARŠE, am. komedija 14. avgust MAMIN SINKO, am. komedija 21. avgust SOD SMODNIKA, jugoslovanska črna komedija 28. avgust TAXI, francoska nora komedija KINO “RIBNICA ’ DIREKTOR INLESA NE BO ODSTOPIL Vprašanj in namigovanj o tem, da naj bi Andrej Mate, ki bo avgusta praznoval prvo obletnico vodenja uprave Inlesa d.d., zapustil to delovno mesto in odšel na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, je bilo med Ribničani toliko, da smo želeli njegov neposredni odgovor. Še posebej zato, ker so občani menili, da bi ponovno rušenje vodstva Inles pogreznilo v še hujšo krizo in tudi zato, ker ugibanja niti niso bila toliko nerealna, saj je bilo Matetu pred leti že ponujeno mesto v ministrstvu. Resnici na ljubo sem dobil določene ponudbe, vendar jih nisem sprejel, saj menim, da je sanacija INLES-a d. d. in njegovo bodoče uspešno poslovanje najpomembnejši projekt v občini Ribnica. Neresno bi bilo, da bi po enem letu uspešne sanacije poslovanja družbe zapustil svoje delovno mesto in sodelavce, s katerimi sem zadovoljen. Mislim, da lahko saniramo težko stanje v letu 2000.Seveda pa na delovnem mestu, ki ga zasedam, vedno obstaja možnost razrešitve, če se interesi in cilji uprave ter lastnikov ne ujemajo." Andrej Mate: "Vzadnjem času me je zelo veliko zaposlenih na INLES-u d.d. in tudi širše vprašalo ali zapuščam mesto predsednika uprave INLES d.d. GORENJSKA CESTA DOŽIVLJA SVOJ TEHNIČNI EPILOG, vsebinski jo pa še čaka Svetniki bodo ponovno zasedali 1. julija in na njihovih mizah se bo pojavilo tudi obljubljeno poročilo Nadzornega odbora o obnovi Gorenjske ceste. Takrat bo jasno, ali je bila le-ta nekorekt- no izvedena in kdo je morebitni krivec. Potihem smo upali, da bo cesta asfaltirana še pred zaključkom redakcijskih del, a se nam je uresničitev želje po težko pričakovani fotografiji in dogodku izneverila. Bolje to, kot pa da bi izvajalci "opetnajstili" občane in stanovalce, ki so sedaj večidel že pretrpeli najtežje. V primeru lepega vremena naj bi začeli cesto asfaltirati 23. junija ‘99. Kar storimo za drugegay za skupno dobro, ji storimo za dobro naše skupne države Slovenije. Časje za Slovenijo. Iskrene čestitke ob dnevu državnosti! Jože Tanko župan občine Ribnica V junijski številki pišemo: RIKO ostaja na trgu...........................................4 Dogodki meseca..............................................6-7 Govorimo mar o visoki kulturi? • Intervju: Jure Mikuž........................8 -10 Zvonika se spet ponašata.....................................11 “Delo na tapeti” • Sklad za regionalni razvoj..................... 12 • Komunala....................................... 13 Ugovori in odmevi............................................14 Otroci! Na vesele počitnice po Ribnici!......................14 Glasujte za osebnosti leta - Ribniški pušeljc............18 Razpisi, natečaji, nasveti..............................19 -20 Angleški in ribniški turizem.................................23 Da nikoli ne pozabimo na človeka • Lionisti obdarili družino in ZD............24 - 25 40 let sredi zelenih travnikov...............................26 Upihnili so 35 let ..........................................27 Kako lepa je bila nekoč Ribnica..............................29 Motoristi so startali iz nebes...............................30 Šport...................................................32-34 Miklova hiša na Beneškem bienalu.............................36 Ne prezrite!............................................2 in 35 RIBNtfKI POLETNI FEJTIVAL 1999 9 Raznolik program i C«? >' -■ Grad, ulice, narava i Ie ZAMUDITE POLETJA V RIBNICI ! -C*) 0 programu na strani 35 Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte in (s. h.) - člana. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženie oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.000 izvodov. Naslov uredništva: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, z dne 11.6. 1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Po 30 letih še vedno Riko LASTNA PRODAJNA MREŽA IN NOVI IZDELKI Konkurenčni zaradi nižjih cen, hitrega servisiranja in oskrbe z rezervnimi deli Bivši Riko je za seboj le pustil dolgih 30 let razvoja pograma in proizvodnje cestne mehanizacije ter razpredel mrežo po nekdanji skupni državi, ki še sedaj v mnogočem koristi Riku Ribnica d. o. o., saj le - ta lahko relativno uspešno posluje tudi zaradi tega, ker servisira in z rezervnimi deli oskrbuje države, kjer je še vedno 70 - 80% Rikovih proizvodov. Tamkaj je podjetje po besedah direktorja Jožeta Gradišarja v zadnjih treh letih organiziralo tudi lastno prodajno mrežo in se poslovno povezalo s podjetji v Zagrebu, Banji Luki, Zenici, Skopju, Beogradu in Podgorici. izdelkov, čeprav bolj na račun prisile kot pa želje, saj se vsakodnevno srečuje s hudo konkurenco, je dejal Mirko Anzeljc, ki svetuje direktorju na področju financ, ekonomike in organizacije. Oprema za vzdrževanje cest se namreč večinoma izbira preko javnih razpisov in "Riku uspeva z nižjo ceno in dokaj podobno kvaliteto, kot je nemška." To je še kako odločilno, če želi uresničiti kratkoročni cilj, da v enem letu pridobi standard ISO 9001 in certifikate kakovosti za svoje najpomembnejše proizvode. Riko na svojih trgih zastopa sedaj kar 3 tuje firme: EPOKE Danska, DOPPSTADT iz Nemčije in STA iz Češke, na predstavitvi pa se je ponašal tudi z letošnjimi novimi izdelki, kot so bili stroj za rezanje asfalta ter razni valjarji. Na predstavitvi pred dvema letoma ste poudarjali, da računate na znatno višji izvoz, toda razmerje še vedno ostaja isto: Nov izdelek: stroj za rezanje asfalta Foto: A. P. Predstavitev izdelkov na sedežu podjetja v Lepovčah je že tradicionalna. Na prvoju-nijskem srečanju s predstavniki države, občin, sosednjih držav in poslovnih partnerjev je Gradišar še posebej izpostavil podatek, daje to malo proizvodno podjetje postalo kar pomemben člen v verigi financiranja slovenske države, saj je lani v njeno blagajno Rikov delavec prispeval preko 12.000 DEM. Po njegovih navedbah se Riko precej dobro uvršča tudi v slovenski industriji, kjer je povprečje ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega približno 26. 000 DEM, podjetje pa je zabeležilo preko 46.000 nemških mark na delavca. V zadnjih sedmih letih od ustanovitve podjetja sta se precej izboljšali tudi konstrukcija in funkcionalnost 80% prodaste na slovenskem trgu, 20 pa na jugoslovanskih "trgih" . Mirko Anzeljc: "Naš izvoz je za zdaj res usmerjen samo na jugoslovanske trge, čeprav se v zadnjem času oziramo tudi po bivših socialističnih državah - Poljski, Češki in Madžarski, ker polovica jugoslovanskega trga zaradi vojnih dogodkov praktično miruje. V Srbiji in Črni gori ne prodamo ničesar, pač pa le v bližnje republike, a tudi tam je kupna moč zelo zelo majhna. Odnos med domačo in izvozno proda jo je torej ostal isti, menimo pa, da je naš tržni delež v Sloveniji zelo visok, ker skoraj v celoti oskrbujemo cestna podjetja s plugi, posipalci..." Ste v tem času uspeli razširiti proizvodnjo, zaposliti več delavcev? IME NI VEČ SPORNO Zadeva z Imenom Je povsem razčiščena, pravi Mirko Anzeljc. Riko Ima svoje Ime tudi zaščiteno, ker Je "edini, M dejansko nadaljuje proizvodnjo bivšega Rlka In Ima vso pravico, da nosi to Ime." Podjetji, ki nosita podobno Ime, sta le na področju prodaje (Riko Ljubljana In Riko Kor), a z njima Riko Ribnica ne sodeluje. "Ne, kapaciteta proizvodnje in število zaposlenih sta ostala ista in 35 delavcev še vedno dela v proizvodni hali, ki smo jo l. '95 kupili od stečajnega upravitelja. Delamo s kooperanti, ki nam proizvajajo polizdelke, tako Itas kot drugi, in Pikova proizvodnja je v glavnem usmerjena na končno montažo izdelkov." Vodstvo načrtuje, da bo obseg proizvodnje povečalo najmanj za polovico, prav tako pa se v strateških ciljih kaže večletna želja, da bi izvoz povečali kar 100 - odstotno. Če hočeš, da te trg vidi in kupec sliši, moraš ubrati taktiko, ki jo narekuje marketinška strategija: predstavitve, ki niso toliko neposredno namenjene prodaji, ampak bolj promociji: in na Riko vi so se ponovno zbrali pomembni partnerji v poslovnem procesu: od najvišjega političnega, ministra za promet in zveze Antona Bergauerja, do slovenskih županov, predstavniki direkcij za ceste iz Slovenije, Hrvaške, BIH, generalni konzuli iz BIH in Avstrije, zbornic, bank, cestnih in komunalnih podjetij... Tradicionalno razkazovanje prodajnega programa, tokrat ob praznovanju 30 -letne izdelave cestne mehanizacije v Ribnici, je bilo kaj drugega kot: uspešno. A. Pahulje pfj OBMOČNA OBRTNA SUHA ROBA IN zbornica RIBNICA LONČARSTVO NA 4. GORIŠKEM SEIMU OBRTI IN PODJETNIŠTVA Ribniški izdelovalci suhe robe in lončenih izdelkov so letos drugič zapored sodelovali na goriškem sejmu, ki je trajal od 9. do 13. junija v Novi Gorici. Sodelovanje na sejmu spada v program pobratenih Krajevnih skupnosti Ribnica in Nova Gorica. Na področju obrti in podjetništva je nosilec sodelovanja Območna obrtna zbornica Ribnica, stroške sodelovanja pa krije občina Ribnica. Na sejmu so se s svojimi izdelki predstavili štirje izdelovalci suhe robe in vsi štirje lončarji, ki so na v naši občini še aktivni. Novogoričani kot naši gostitelji so bili z ribniško udeležbo še posebej zadovoljni, saj so ribniški razstavljavci tudi prikazali, kako nastajajo lesene posode, vitre, škafci, lončene piščalke, posode in drugi izdelki. V ribniškem nastopu je sodeloval tudi Turistični informacijski center Ribnica, saj je Danica Marinč ob pomoči Andreje Bojc izredno lepo postavila in opremila ribniški paviljon. Posebej zanimiv je bil Ribničan s krošnjo, ki jo je nosil rezbar Drago Košir ( glej sliko ) in ob odprtju gostom in obiskovalcem delil žlice, špat- ule in velnice. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bila ribniška predstavitev zelo izvirna in med obiskovalci opazna. Pohvaliti velja gostitelje, ki so nam v znak sodelovanja brezplačno odstopili sejemski prostor in pomagali pri nastopu. V znak hvaležnosti smo obrtnike Nove Gorice povabili na Ribniški semenj, kjer se moramo potruditi kot gostitelji podobno, kot so se oni. Ker smo povabljeni že na 5. sejem v Novo Gorico, se velja za prihodnje leto še bolj pripraviti in izkoristiti možnost, da se predstavimo Primorski in Julijski krajini. Zapis in slika: Pavel Hočevar DENAR! Poznate varne finančne naložbe? V prostorih Območne obrtne zbornice smo 23. aprila organizirali zanimivo strokovno predavanje o možnih finančnih naložbah. Predavala sta Tomi Oražem in Dušan Sačer, finančni svetovalec iz Ljubljane. Predavanja seje udeležilo 13 obrtnikov, ki so bili s predavateljema in vsebino predavanja zelo zadovoljni, saj je bilo le - to izredno strokovno. Vsebina predavanja je potekala v treh delih: • informiranje o finančnih naložbah pri nas in v tujini • postopno ustvarjanje kapitala • kar najbolj varno in donosno vlaganje kapitala Predstavitev bomo ponovili v jeseni, vsi zainteresirani pa lahko dobite dodatne informacije na 00Z na tel.številki 061- 861-556. Pavel HOČEVAR sekretar OOZ Ribnica NAJNOVEISE 0 PODJETNIŠKEM CENTRU Aktivnosti za ustanovitev podjetniškega centra se nadaljujejo. Sklep o pristopu je sprejelo 5 občinskih svetov: Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Loški Potok in Dobrepolje. Pripravljena in usklajena je družbena pogodba, iz katere izhajajo naslednji parametri: • naziv centra: Področni center za pospeševanje gospodarstva, skrajšan naziv PCRG; • status centra: center bo družba z omejeno odgovornostjo, s tem da se eventualni dobiček iz poslovanja v celoti reinvestira v razvoj dejavnosti družbe; • sedež centra: v Ribnici, na Škrabčevem trgu 40, informacijske pisarne pa bodo vsaj enkrat tedensko v vseh preostalih občinah; • organi centra: skupščina, ki jo sestavljajo vsi družbeniki in direktor, imenovan po razpisu; • ustanovitelji: pet občin z naslednjimi ustanoviteljskimi deleži: - Ribnica 40%, - Dobrepolje in Velike Lašče po 20%, - Sodražica in Loški Potok po 10%. Pogodba bo podpisana v prisotnosti notarja. Iz pogodbe so razvidne tudi naloge in dejavnosti centra, njegovi organi in njihove pristojnosti. Po podpisu pogodbe bodo družbeniki imenovali najprej začasnega vršilca dolžnosti direktorja podjetniškega centra, ki bo poskrbel za formalno pravno ustanovitev in opravljal vse naloge do imenovanja direktorja. Darja But DOGODKI MESECA S sosedskega konca 154 MILIJONOV TOLARJEV BODI ZA ZDAJ DOVOLJ ZA PREŽIVETJE Več kot toliko Sodražici niti ni bilo usojeno, pravzaprav se je ves čas govorilo še o manjšem proračunu, nekje okrog 130 milijonov SIT. Za izobraževanje je namenjeno največ denarja, predvsem za dokončanje obnove osnovne šole, ki je ostala v breme novi občini. Zanjo naj bi letos namenili okrog 14 milijonov SIT. Med največjimi postavkami v sodraškem proračunu sta seveda tudi cestno in komunalno gospodarstvo s skoraj 30 milijoni, največ pa bo terjala obnova poškodovanega mostu v Globeli. Le - ta kljub desetim mesecem, ki so že pretekli od poplav, še vedno ni dočakal sanacije. Projektanti iz Hidrotehnika so svoj načrt obljubili za nekje sredi junija. Zvone Janež je opomnil na težavo s Komunalnim podjetjem Ribnica, saj zabojnikov ne odvaža redno, prav tako tudi ne čisti in ne vzdržuje platojev. Občino Ribnica bodo svetniki tudi ponovno, tokrat pisno, opomnili na nepravilnost, ker prodaja njihove nepremičnine, kar menda ni sporno samo zakonsko, temveč tudi zato, ker je višina proračuna precej odvisna od prodaje lastnih nepremičnin. "Z izločitvijo KS Sodražica in oblikovanjem nove občine Sodražica je potrebno urediti tudi premoženjske razmere oziroma izpeljati delilno bilanco. Pred razdelitvijo premoženja je poleg sprejema premoženjske bilance in zaključnega računa za preteklo leto potrebno določiti še kriterije razdelitve skupnega premoženja. Vsi trije dokumenti so v fazi priprave in se bodo v najkrajšem času, skoraj zagotovo na prvi naslednji seji, obravnavali tako na OS Ribnica kot tudi Sodražica. V primeru, da pa teh dokumentov ne bo možno obravnavati in sprejeti na obeh OS, bo občinska uprava Občine Ribnica Sodraško glasilo Svoje novice nameravajo Sodražani odslej objavljati v svojem občinskem glasilu, in to vsaka dva meseca na osmih straneh. Konec junija naj bi izšla poskusna številka, cilj in namen sta enaka našemu glasilu, strani pa bi želeli popestriti tudi s predstavitvijo diplomantov in njihovih del, najstarejšimi občani in zanimivimi osebnostmi. Tisto, kar malce zbode v oči, je prazno besedičenje, ki včasih ždi tudi za mizo sodraških svetnikov. Ponudbo Rešeta so zavrnili zato, ker naj bi bila zanje občutno predraga in bi požrla desetino njihovega proračuna. Nova odločitev: svoje glasilo bodo tiskali najmanj po isti ceni, kot jim je bila ponujena z ribniške strani. Razlika je sedaj le v tem, da bi jih tedaj brali v 3500 gospodinjstvih, zdaj pa jih bodo v 700. A. Pahulje ponovno posredovala vlogo Občine Sodražica na OS Občine Ribnica. Ocenjujemo, da je možno ugoditi vlogi Občine Sodražica, saj je skupno premoženje še vedno precej večje, kot so zahteve Občine Sodražica. Kljub temu, da OS Občine Ribnica na prejšnji seji tega predloga ni podprl, tudi zaradi nepravočasno poslane vloge, pa ni razloga za zaostrovanje. Prepričan sem, da bomo razdelitev opravili dovolj hitro in omogočili občini Sodražica normalno gospodarjenje s premoženjem, ki bo z njim upravljala." PONUJENIH SREDSTEV GOSPODARSTVENIKI ŠE NISO PORABILI Rok za porabo 60 milijonov je podaljšan do 31. avgusta Vzrok za to, da so podjetniki in gospodarske družbe do sedaj zaprosili le za 38 mio SIT, župan pripisuje domnevi, da se le-ti nahajajo v "določenem poslovnem ciklusu". Trend zmanjševanja interesa opaža občina že od lanskega leta, ko so podjetniki izkoristili za eno tretjino manj sredstev kot leto poprej. Kljub vsemu pa podjetniki v anketi navajajo, da so jim ta sredstva pomagala ohraniti delovna mesta, izboljšati proizvodnjo in omogočila nabavo novih poslovnih prostorov. V preteklem mandatu je občina za dolgoročne kredite namenila 250 mio SIT, za kratkoročne pa 143 milijonov tolarjev. ZARADI NEOBVEŠČENOSTI SLABO OBISKANO PREDAVANJE 0 DROGAH Slišati je bilo neverjetno, da bi po neštetih vprašanjih staršev, kako naj pomagajo otrokom, ki se spogledujejo z drogami ali pa so od njih celo odvisni, predavanje 27. maja v Miklovi hiši o nevarnosti le - teh ostalo neopaženo in neobiskano. Vzrok je bil v neobveščenosti. Predavanje, ki je bilo menda izredno kvalitetno, je pripravil Svet za varstvo občanov, katerega namen je razpravljati o problemih varnosti, kriminalitete, narkomanije, alkoholizma in drugih deviantnih pojavov. Poleg preventive je njegova osnovna naloga informiranje in tu je bil storjena prva napaka. Župan majhen obisk pripisuje zgodnji popoldanski uri in lepemu vremenu, saj je bilo vabilo ustno posredovano vsem, ki so poslušali oddajo "Vi sprašujete, župan odgovarja" na radiu Univox. Vabila naj bi bila posredovana 40 staršem, povabljeni pa so bili menda tudi učenci. O razširjenosti in nevarnosti drog so člani Sveta razpravljali tudi na junijskem sestanku in glede na to, da sta se droga in narkomanija razpredli tudi med ribniško mladino, bodo po županovih besedah podobno predavanje organizirali tudi jeseni. A. P. Na vprašanji, ali je prodaja res nezakonita, in zakaj ni občina reagirala na ustne ugovore sodraškega župana in svetnikov, je ribniški župan povedal: “Ni razloga za zaostrovanje” DOGODKI DENAR LE ZA PREŽIVETJE, NE ZA RAZVOJ Obljubo so uresničili: sosedi Romov so se obrnili na državo ČE SE NE BOMO ZEDINILI O NOVI LOKACIJI ROMOV, BODO OSTALI TAM, KJER SO Zgodba je znana: 11 let so bili Romi v Goriči vasi in malo manj v Lepovčah. Glede na to, da noben izmed domačinov, ne predstavnikov lokalne oblasti noče drezati v osir, predlagajo prizadeti sosedje demokratično porazdelitev bremena: "Pa naj gredo sedaj za 11 let še v kakšen dmgdel občine." lokacije, težko doseči, število Romov pa je iz dneva v dan večje. Kaj kmalu, menijo, jih bo 200, in takrat bo problem še težje rešljiv. Župan pravi, da občina spremlja problematiko, romske težave in težave občanov. Trenutno poskuša urediti "sanitarno - higienske razmere v obeh romskih naseljih in zagotoviti čiščenje naselja v “Občina nima posluha za amaterska društva,” soji na enem izmed vrste sestankov za pripravo Srečanja na vasi, očitali člani Vaškega etnološkega društva Hrovača. Za prikaz živih jaslic in izviren sprejem gostov ob odprtju Škrabčeve domačije so lani dobili le 200.000 tolarjev, zato je predsednik Ivan Prelesnik člane opomnil, da naj se "preveč ne zanašajo na občino, ker se do sedaj ni izkazala." Vendarle so prepričani, da vas živi in bo živela, in ker po njihovem tisti, ki odločajo, ne pomagajo dovolj, so si pripravljeni za obujanje vaške tradicije in duha priskrbeti sponzorje in donatorje. Ravno to bo tudi treba, če bi bil strošek prireditve, ki je bila 27. junija, res dvomilijonski. Tolikšen znesek so namreč želeli dobiti od občine. Župan je predsedniku društva dejal, da je treba napraviti realen izračun stroškov in ga utemeljiti, šele nato se lahko začnejo pogovori. Tudi sicer Jože Tanko meni, da ima občina zelo velik posluh za kulturo, tako »visoko«, ki jo izvaja Miklova hiša, kakor tudi za ljubiteljske dejavnosti. Ocena višine sredstev za potrebe ene ali druge oblike je, glede na uporabnike in izvajalce, zelo različna. Zaradi vrste namigovanj o tem, da je Miklova hiša preveč potratna, ljubiteljska kultura pa zapos- tavljena, smo župana zaprosili tudi za statistične podatke. Župan meni, da so sredstva za posamezne namene uravnotežena, a zagotovo premajhna za uresničitev programa glede na želje posameznih izvajalcev. "Tudi VED Hrovača, čeprav se je šele organiziralo, je dobilo v letu 1998 podporo iz občinskega proračuna. Verjetno je bo deležno tudi v letošnjem letu, saj podpiramo obstoj in delovanje društev. Zavedati pa se moramo, da bo financiranje programov potekalo v okviru proračunskih možnosti in na osnovi predloženih programov." A. P. Reportažo s prvega "SREČANJA NAVASI", ki ga je 27. junija pripravilo VED Hrovača, bomo objavili v prihodnji številki, žal sta se datuma prireditve in izdaje Rešeta križala le za las. Samo za pokušino: Beograjski nadškof Franc Perko naj bi najprej blagoslovil obnovljeno hrovaško cerkev, pod lipo naj bi donele besede o rojaku p. S. Škrabcu, vaški godci, Ribniški oktet in vokalna skupina pa naj bi (ob sami domači hrani) z glasbo poživili vaško rajanje. Iz vsega povedanega je bilo moč slutiti, da "ena izmed najlepših vasi v Evropi" vase ponovno vnaša duha "tistih zlatih, starih časov". r:. VVi,V 1, Dobro vedo, da bi bila to nepremišljena poteza, a moti jih, da se jih obravnava kot godrnjave cepetavčke samo zato, ker ne želijo več trpeti nepremišljeno vodene romske politike. Pisali smo že, da nelegalni romski stanovalci v Goriči vasi sosednje parcele uporabljajo za skladiščenje starega železa, parkiranje voznih in nevoznih vozil, iz katerih odtekata olje in akumulatorska kislina, na njih odlagajo plastične smeti in si "urejajo" svoje dovozne poti. Problematični so tudi potepuški psi, ki naj bi jih veterinarji zaradi pritožb občanov, občine in policije le ugonobili, vendar A. Joras pravi, da jim to ni uspelo. 10 naj bi jih, 8 pa jih je še ostalo. Smrad ob kurjenju ognjev v romskem naselju je neznosen. Vse navedeno izpostavljajo podpisniki KS Goriča vas, Nemška vas in Hrovača v dopisu pristojnim državnim institucijam in občinski oblasti. Sami niso sposobni urediti težav z Romi, saj so dialogi po njihovem mnenju zadnja leta nemogoči, ker jim slednji fizično grozijo. Obrnili so se na državo, ker vedo, da bo soglasje prebivalcev, glede nove Lepovčah, ki je zelo zanemarjeno". A če soglasja ne bo, tudi lokacije ne bo. Vsekakor ne take, ki bi nudila Romom vsaj vodo, kanalizacijo in javno luč. Vode ni na primer niti v Lepovčah, prav tako pa tudi miru za sosede ne. Ali bo podpisnikom uspelo od države dobiti kaj več kot le tolažilen odgovor o tem, kako je treba Rome integrirati v našo družno in strpno prenašati njihovo drugačnost, bo pokazal čas. Celo sestanek predstavnikov Sveta za varstvo občanov o romski problematiki, kije bil 16. junija, je bil le delno uspešen. Župan je obema zastopnikoma taborov B. Hudoroviču in B. Bajtu dejal, daje občina pripravljena polovično financirati nakup agregata za elektriko in cisterno za vodo, preostali del pa naj bi plačali Romi, saj morajo vsi občani plačevati komunalne prispevke. Hudorovič se s tem ni strinjal in je protestno odšel s sestanka, medtem ko je Bajt dejal, da se bo s svojimi ljudmi še pogovoril. A. P. Letošnji proračun torej za posamezne vrste kulture namenja: 1. za materialne In programske stroške Miklove hiše 11.589.000 SiT: Knjižnici 4.387.000 SIT Galeriji 6.000.000 SIT Muzeju 1.202.000 SIT 2. za program občine Ribnica 5 mio SiT, od tega za Mikuževo leto 3.000.000 SIT SIT Likovno srečanje 2.000.000 SIT 3. V okviru amaterske kulture je kulturnim društvom dodeljeno 3.020.000 SiT, Skladu ljubiteljskih dejavnosti 2.000.000 SIT za izvedbo občinskega programa pa 5.020.000 SIT dr. Jure Mikuž POTREBEN JE ČAS, DA NAS UMETNOST GANE, DA JO DOJAMEMO IN RAZMIŠLJAMO O NJEJ MIKLOVA HIŠA Te, z dr. Juretom Mikužem se nisva usedla k pogovoru zato, da bi se kot 1. ^ ugleden in pomemben član umetniškega sveta Miklove hiše moral zagovaijati zaradi estetskega in vzgojnega poslanstva, ki se mu je naš kulturni hram tiho zavezal in mu odkrito sledi. Duša hrepeni po oplemenitenju in umetnost ji ga ponuja v polnosti. A da, uho je v tem času zaznalo nešteto negativnih vibracij Ribničanov, ki to kulturo žigosajo za visoko. Pripisujejo jo elitnemu krogu ljudi in največkrat namigujejo na Klub prijateljev Miklove hiše, ki naj bi si kulturni hram dobesedno prilastil, vso ostalo neuko množico pa pustil nemo pred zaprtimi vrati. Drugi, tudi nekateri svetniki, bi jo radi vsaj nekoliko kresnili po potrošljivih prstih, navsezadnje, zakaj bi pa ravno Ribnica rinila svoj nos v ospredje? Naj ubere neko vmesno pot in se oprime tistega pregovornega zlatega poprečja ter tako zadovolji vse povprek... Dr. Mikuž, čigar korenine izvirajo iz Slemen, ni obremenjen z okoljem in mentaliteto naših ljudi, čeprav jo pozna, saj se v marsičem ne razlikuje od odnosa, ki ga do take kulture gojijo kje drugje. Eden redkih je, ki je brez strahu pred odzivom odgovarjal na vsako vprašanje in očitek. Odgovarjal je tudi na kritiko tistih, ki jim zaradi namišljenih predsodkov še nikoli ni uspelo prestopiti praga Miklove hiše, ter zamere onih, ki so se kot ponudniki lastnih stvaritev in storitev znašli kot tujek zunaj tega kroga. "Zato, ker nimam kaj skrivati. " Poslanstvo kulture je razumljivo, pogoji in klima za njeno rast pa so marsikdaj sporni, in ravno iz tega izvira prepričanje, ki je zelo glasno med domačimi ljudmi, češ da se v Miklovi hiši zbira elilistična skupina ljudi in propagira visoko kulturo, za katero se ljudje sprašujejo, ali jo je Ribnici sploh treba. In oporečniki niso vedno le tisti, ki še nikoli niso zašli tjakaj... "Ljudje imamo velikokrat svoj prav in se težko pustimo prepričati, tako je tudi z Ribničani. Visoka, prava umetnost je v svojem času od nekdaj učinkovala kot elitis-tična, a ta izraz ni bil vedno mišljen kot psovka. Nekateri ljudje so kar ponosni, da sodelujejo kot njeni oblikovavci in predvsem kot uživava. Tudi v Ribnia’ je rokometni klub, ki si najbrž prizadeva biti v prvi ligi in tam ostati, in ravno tako Galerija, ki je dosegla določeno kvaliteto, ne more nazadovati. Z njeno dejavnostjo je treba domačine še bolj seznanjati, vendar Miklova hiša vabi ljudi tudi z drugimi prireditvami. Precej jih zahaja v knjižnico in čudim se, da nekatere naše razstave motijo. Prav zato je še bolj pomembno, da že otroke iz osemletke vzgaja v kulturi, tudi likovni." Estetsko vzgajati, profilirati okus... s temi besedami opisujete namen ustvarjanja te kubure, ki jo narodi ravno zaradi tega sprejemajo kot samoumevno, samopričujočo. A je potemtakem Miklova hiša sploh moralno dolžna "živeti" za čim večji krog ljudi in mu ustreči, da bi tako upravičila recimo visoka denarna sredstva? "Za čim večji krog preprosto ni mogoče, ker visoka umetnost ne konkurira npr. športu ali tkim. ljudski kul turi. Namenjena je duhovnemu profilu tistih ljudi, ki jo hočejo sprejemati, ki so z njo v sozvočju in njim je posvečen naš trud. Tudi zgodovinske izkušnje pričajo, da mora za njeno razumevanje miniti čas. Najprej so bili morda starši zelo nerazumevajoči do umetnosti, naslednja generacija otrok ni bila več tako skeptična, v tretji generaciji pa so morda že postali zbiravci, ljubitelji umetnin ali pa celo umetniki. Drži, da so nekdaj umetnost pri nas in v celotni Jugoslaviji razglašali za dejavnost, namenjeno vsakomur, a to enostavno ni mogoče. Umetnost je posebne vrste delo s svojo zgodovino in zakonitostmi, zato se tistim, ki je ne razumejo ali so do nje sovražni, zdi preveč ekskluzivna." Pa sploh želite prepričevati ljudi v smiselnost tega početja in opravičevati "tratenje denarja" ali stremite k ure- sničitvi zastavljenega cilja, ker veste, da je pravi? "Demokracija gor ali dol, ampak ne vem, če smo se dolžni opravičevati. Nismo tajna loža ki se skrivno nekje sestaja. Kadar so sestanki glede širših zasnov ustanove, so javni, ljudje, ki nam oporekajo, imajo v vsakem trenutku možnost soočiti se z našimi koncepti. Pogrešali smo jih na lanskih likovnih srečanjih, kjer smo strokovno - in upam dovolj poljudno - razgrnili vsa naša prizadevanja." Je občutek, da se v sklopu Miklove hiše najbolj prefeii ra galerijsko dejavnost varljiv ali upravičen? "Muzejsko delo, dokler nimamo ustreznih prostorov, kjer bi pokazali nove, dinamične pristope, ne more biti tako zelo očitno in privlačno, vendar zagotavljam, da ni v ničemer zapostavljeno. Likovna dejavnost je pač tista, kise dokazuje z mesečnimi razstavami, a prav z njimi v največji meri pridobivamo naše prijatelje, umetnike in vedno bolj pozorno občinstvo iz vse Slovenije. Vsak, ki je razstavljal v Miklovi hiši, si želi ponovno razstavljati. Vsak, kije bil kdajkoli na likovnem srečanju, želi ponovno priti. S tem ostajajo ljudje kraju zvesti. Drugačnega pristopa pač ne poznam, čeprav sem dobro seznanjen z muzealskim in galerijskim delom po celem svetu. Saj se povsod zastavljajo ista vprašanja... a pri Ribničanih se res bojim, da ima zadnje čase veliko ljudi kaj povedati, vsak bi nekaj pripomnil. Sam bi ga najprej vprašal, kaj je naredil on in predvsem prosil, naj to pove javno." Toda od kod izvira želja, potreba, da se ravno Ribnica na ta način promovira, da raste z bolj kakovostno kuburo? So bili tu morda pogoji boljši, naravnanost odgovornih ljudi, dobre povezave s strokovnimi krogi? "Ne, ne, sploh ne. Začelo se je z likovnimi srečanji, ki so bila bolj ljubiteljsko naravnana, in Ribnica je lep primer kraja kjer se je izkazala prirojena človekova nuja po estetskem, novem, boljšem. Prireditelje prvotna oblika ni več zadovoljevala Iskali so ljudi, ki bi srečanja usmerjali, jih strokovno vodili in estetiko izčiščevali. Sam sem prišel zadnji. Ko je Stane Kljun pred več kot desetimi leti izrazil željo, da bi to delo prevzel jaz, sem mu odgovoril, ja ampak nadaljevali bomo s kvaliteto, katere zametke sem opazil že na prejšnjih srečanjih. Tako smo delali in ker sem kar dobro poznal stanje v slovenski umetnosti in ljudi, ki se z njo ukvarjajo, sem vsakogar brez težav prepričal, naj sodeluje. Vendar poudarjam, da se je vse porajalo iz želje nekaterih odprtih, vedoželjnih in skrajno delovnih domačinov in da nam je poleg občine veliko pomagal tudi Riko." Ne bom rekla, da ste po vsem tem času že prerasli sami sebe, ker gre za razvoj, toda eno je gotovo: prerasli ste ozke lokalne okvire... "To je res, ja." ..in prerasli tudi proračunska sredstva, ki jih občina namenja tej dejavnosti, kar je že dlje časa moteče tudi za nekatere svetnike, ki sodijo, da je Miklova hiša postala preveč potratna. Vedno vam ljudje ob bok za primerjavo postavljajo ljubiteljske in amaterske dejavnosti. Lahko visoka kubura upraviči tako visoka sredstva? "Prava kultura prava umetnost ni potratna, je pa res, da se obrestuje na dolgi rok. Morda se učinka ne vidi prvi hip, a bo gotovo prišel. Nihče nič ne služi, pridobiva samo kraj, ki investira v visoko kulturo. Glede ljubiteljskih dejavnosti pa., če so ljubiteljske, potem naj ostanejo ljubiteljske in zakaj naj bi konkurirale za ista sredstva kot profesionalci?" na srečo je župan zelo razumevajoč, žal mi je, da sem od vas slišal, da niso taki tudi vsi svetniki. Vendar nam je zaradi doslej izražene pripravljenosti kraja, kvalitete programa in visoke strokovnosti na primer za letošnji razstavni program ministrstvo za kulturo namenilo prek 3,5 mio tolarjev, kar ni tako malo." Za projekt Marofa naj bi že dobili vsaj načelno podporo države, kar je za uresničljivost tako velikopoteznega načrta prvi pogoj? "Ravno ta projekt mora biti predvsem odločitev kraja Ribnica, in mogoče širša okolica, bi morala začutiti, ali je čas zanj dozorel. Kar sam lahko prispevam, je to, da se pogovorim z najboljšimi arhitekti in drugimi strokovnjaki, da sem prepričal ustvarjavce, katerih dela bi tudi radi videli v teh prostorih. Vsi tisti, ki so nam obljubili, da bodo brez odškodnine podarili svoja dela, sodijo med najuglednejše slovenske umetnike. Vendar je bolj pereče, da se v Ribnici ne zavedajo nečesa drugega. Ponosno je prav ali ne, ali se nam danes zdi bolj ali manj elitistič-na in kakšni stranki pripadamo. Vsaj ko govorijo o pravi umetnosti, bi se lahko ljudje zavedeli, da je ta nad politično strankarskimi pritlehnostmi. Je dokumentacija za Marof že pripravljena? "Treba je opraviti še formalnosti in izvesti razpis. Sam bom pri tem projektu sodeloval toliko časa, dokler bom čutil iz Ribnice dovolj spodbudnih energij. Če pa bodo prevladale negativne, bo treba stvar opustiti. Krajani si svojo kulturno izkaznico pišejo sami - seveda večina posredno prek tistih, ki jih izvolijo, in njim odgovorni izvoljeni neposredno, zato toliko bolj usodno; nihče pa jim ne bo vsiljeval nečesa, česar si ne želijo..." Tudi v primeru, da ne bi nosili prevelikega finančnega bremena? 'Izvedba sploh ne bi bila tako draga. Tisti, ki nasprotujejo, so kratkoročni gospodarji in ne razumejo, da je ta materialna in duhovna investicija tako za kraj, za njih in predvsem za njihove otroke." In ortneški oltarji? "So že v restavratorski delavnici in tudi strokovna komisija jih je pregledala. Študije za njihovo obnovo so že narejene in dogovorili smo se za prvo fazo dela." Ko bodo obnovljeni in če do takrat Marof ne bo zaživel, kam jih boste sploh namestili, saj so večjih dimenzij? "Oltarji so tako propadli, da bo reševanje trajalo nekaj let." Sami projekt Marof imenujete arhitekturna umetnina, zato se ozriva na mnenja določenih strokovnjakov, tudi tistih, ki so se pred kratkim zadržali na naših tleh in si tudi ogledali načrt. Ni jim bil všeč, preveč naj bi bil abstrakten in se ne vklaplja v tradicionalno ribniško okolje. "To prvič slišim in mi je žal, da teh strokovnjakov ni bilo na predstavitvi Mušičeve idejne zasnove. Marko je prepričljivo pokazal, kako je iz našega najlepšega spomenika, Nove Štifte, izpeljal izročilo 17. stol. v nekaj povsem modernega Če tega sami niso razbrali, potem niso strokovnjaki. Bistvo moderne umetnosti je, da spoštuje zgodovino umetnosti, in jo požlahtni v sodobnost. Vendar se pogosto dogaja, da umetnika, ki najbolje ujame duha časa, sodobniki ne razumejo." Malo prej ste rekli, da kraj lahko samo pridobi, če promovira visoko kulturo, vendar se vam res zdi, da je kraj že toliko dojemljiv zanjo, ljudje toliko odprti in svobodomiselni? "Kadarkoli začenjamo s kakšnim programom ali dejavnostjo, vedno opozarjam, da mora pobuda priti iz okolja in kraj jo mora sprejeti. Dolga leta sem bil proti, da se obnovijo likovna srečanja, ker sem bil prepričan, da po hudi gospodarski krizi še ni čas, da občina daje denar za nekaj, kar bi ji lahko očitali. O zadnjem likovnem srečanju pa lahko rečem, da je zaživelo, čeprav na dosti večjo publiko iz kraja ni možno računati, saj mladi preveč odhajajo od tod. Pomembno je, da se je Ribnica zarisala na kulturni zemljevid Slovenije. Res je, da občina sofinancira in napisano, kje naj obiskovalec zavije, da si ogleda poznogotske poslikave pri Marčičih ali baročno arhitekturo Nove Štifte. Vendar je današnji kraj podedoval tudi kulturno dediščino preteklih dveh desetletij, predvsem kiparske in slikarske umetnine, ki so nastale v tem prostoru ali pa so bile namenjene zanj. Nekdanja občina in vsi sponzorji so to nenazadnje tudi plačali in ta dela z leti še pridobivajo na vrednosti, saj jih neprestano posojamo za najpomembnejše razstave tako doma kot v tujini. Zato opozarjam, da je ribniška zbirka po svoji kvaliteti druga ali tretja najpomembnejša zbirka sodobne umetnosti pri nas. Postaja kulturna dediščina ki smo jo kot civilizirani ljudje dolžni predati zanamcem. Ni dovolj, da jo samo ohranjamo pred propadom, ampak moramo ljudem omogočiti, da jo vidijo... in to ne glede ali nam je to Nadaljevanje na strani 10 Nadaljevanje s sti ™ Ta vezanosl na tradicijo se razkriva tudi v oblikovanju jf muzeja. Ljudje ga še vedno pojmujejo kot izrazito suhorobarskega, kar se kaže tudi v tem, da nihče jasno ne opredeli nove lokacije. Tisti, ki ga pojmujejo kot tipično suhorobarskega, bi ga postavili na Škrabčevo domačijo, drugi na Marof, tretji bi ga pustili med grajskimi zidovi. Katera se vam zdi najbolj sprejemljiva in: ali naj bi Ribnica svojo promocijo res opirala na suhorobarstvo? "Seveda tudi suha roba, a le kot ena izmed pomembnih dejavnosti. V zgodovini Ribnice je preveč zanimivih pričevanj, da bi jih smeli po muzealski strokovni vesti zanemariti. Ko bomo uredili lepe zbirke vseh teh zgodovinskih jeder, bi bila prava lokacija muzeja prav tukaj, kjer je zdaj, seveda z dograditvami in spremembami. Celotno muzejsko in galerijsko dejavnost pa vidim v osi Škrabčeva hiša - Miklova hiša - Grad-Marof. Marof bo tudi zgodovinski muzej starejših umetnin." Ostaniva v tej navezi.... Grad. Le kako more tako atraktivna točka toliko časa ostati zanemarjena in zapuščena, se jadikuje vsepovsod: med občani, strokovnjaki, turističnimi delavcL.prave ideje pa od nikoder. Podjetniki v njem vidijo priložnost za gostinsko in vsakovrstno komercialno dejavnost, starejši bi obudili kavarniško vzdušje, drugi bi oder vrnili poletnim festivalom. Oči Miklove hiše so tudi uprte vanj: ima širše zastavljene načrte za njegovo obuditev ali pa naj bi služil bolj za "prehodno pot" do Marofa? "Upam, da te napake Ribnica ne bo naredila, da bi v Grad dala "oštarijo", saj jo ima že vsaka druga hiša." ...kaj pa kavarna? "Kavarne so pri nas stvar preteklosti, ki je ni več mogoče oživiti. Če bo Marof uresničen, bo potreboval tudi ustrezen lokal in raznovrstne dejavnosti, ki bodo privabljale ljudi. Bistvo sodobnega muzeja je, da po privlačnosti tekmuje s televizijo. Navdušuje me, da se "vrača" v Ribnico vse več mlajših strokovnjakov, ki so vezani na kraj in tako zasnovo razumejo." Zunaj vsega doslej povedanega, pa vendar v kolažu kulturne raznovrstnosti, je treba spregovoriti tudi o Mikuževem letu. Z vami zato, ker je bil Metod Mikuž vaš oče. So vam ugovori nekaj glasnih ljudi bržkone znani, češ, zakaj je kulturno leto posvečeno ravno njemu, ki je simpatiziral z NOB... "Sem slišal ja, da je Henigman nekaj pisani..." Mora biti človek res politično, družbeno, moralno neoporečen, vedno ugajati določeni oblasti, da se mu prizna neki kulturni ali zgodovinski spomin? "Oče je bil proti vsakemu kultu osebnosti, zato se najbrž pri Sv. Tomažu obrača v grobu, ko sliši za tako prireditev. Vendar je glede na ugovore povsem prav, da bo simpozij, na katerem naj stroka pove, kaj je zanjo pomenil. Na to, da je bil v NOB, pa sem ponosen in če je to ugovor, se me res ne tiče!" Pogovarjala sem se Alenka Pahulje Pevska revija v Dolenji vasi KO ZADONI 277 GLASOV... 17 zborov In kar 277 pevcev se je 22. maja zbralo v Dolenji vasi na tradicionalnem 24. Srečanju pevskih zborov iz Zahodne Dolenjske. Prišli so iz Velikih Lašč, s Turjaka, Iz Kočevja, Loškega Potoka, Ribnice in celo iz Nove Gorice. Slednji so bili navdušeni nad prireditvijo, na katero so bili povabljeni kot gostje v imenu sodelovanja, ki naj bi se razvilo po lanskem podpisu listine o prijateljstvu med KS Ribnica in Nova Gorica. Srečanje pevskih zborov bo tudi naslednje leto pripravila območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in bo jubilejno, že 25. Na tokratnem so za dolgoletno pevsko sodelovanje Gallusove značke prejeli Bojan Drobnič, Ivan Vesel in Janez Merhar. A.P. Novogoričani se kar niso mogli zahvaliti zaradi lepe ribniške geste, da se jih povabi medse Foto: Foto TONI Janez Merhar bi si priznanje zaslužil veliko prej kot pa po 30 letih petja v zborih Foto: Foto TONI MIKUZEVO LETO SREDI LETA Glede na veliko promocijo, ki sta jo bili deležni Škrabčevo in Goršetovo leto, bi lahko rekli, da se o kulturnem obeleževanju Mikuževega leta precej dolgo molči, saj smo že skoraj v mesecu juliju. Pomisleki o smislu tega, da se leto nameni zgodovinarju, rojaku z Velikih Poljan, so že od vsega začetka prisotni v krogu ožjega dela javnosti (tudi sovaščanov) in določenih svetnikov, ki obeleževanje njegovega spomina ne odobravajo zaradi Mikuževega odkritega simpatiziranja z NOB. Predvsem pa je v javnosti močno mnenje, da bi morali Mikužev pomen za slovensko zgodovino najprej opredeliti strokovnjaki s tega področja. Župan pravi, da je okvirni program praznovanja sedaj narejen in septembra naj bi rojaku odkrili spominsko ploščo na Žukovem, mesec ali dva kasneje pa tudi njegov doprsni kip. Istočasno, oktobra ali novembra, bo predvidoma izšel tudi zbornik, ki bo vseboval razne prispevke o Mikužu ter odlomke iz sodobne zgodovine in preteklosti Ribnice 20. stoletja. Točni datumi bodo posredovani kasneje. SAKRALNI OBJEKTI Foto: A. P. Po večletnem prizadevanju za dokončno rešitev Plečnikovih zvonikov sta župnijski urad in občina Ribnica skupaj sklenila pogodbo z Inštitutom IRMA iz Ljubljane. Inštitut IRMA je pridobil obnovitvena dela na obeh zvonikih po javnem razpisu, ki ga je v imenu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije izvedel Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za nadzor nad izvajanjem del in za vse potrebne odločitve je bil ob začetku del formiran gradbeni odbor iz predstavnikov vseh treh investitorjev: župnijskega urada v Ribnici, Občine Ribnica in Ljubljanskega regionalnega zavoda. "T" f ar precej faranov je v času obnove Plečnikovih vršacev spraševalo, zakaj se obnova tako dolgo ne zaključi. Naj tu omenim samo bistvena dela in posege v obnovo betonske konstrukcije, ki jo je zasnoval RIBNIŠKI» KAMNITI PUŠELIC« PLEČNIKOVA ZVONIKA STA OBNOVLJENA arhitekt Jože Plečnik tik pred svojo smrtjo (6. januar 1957). Zaradi nagle smrti arhitekta Plečnika je pri postavitvi novih betonskih vrhov sodelovala Plečnikova učenka arh. Erna Tomšič. Ob postavitvi Plečnikov zvonikov prav gotovo nihče (niti arhitekt) ni pomislil, da betonsko ste-bričevje ne bo dolgo klubovalo težkim vremenskim razmeram ribniške pokrajine. Hitra menjava temperature, zlasti hude zime, so hitro začele negativno delovati na terac beton in pojavljati so se začele razpoke na vsej betonski konstrukciji. Posamezni deli betona so začeli odstopati in odpadati. To je bil alarm, ker so bili ogroženi ljudje pod zvoniki. cerkve je stala 10.000.000 SIT. Inštitut IRMA je sklenil vsa obnovitvena dela v začetku junija 1999. Ker je v zelo slabem stanju tudi celotna streha na župnijski cerkvi, jo bo kleparski mojster Jože Groznik iz Šmartna pri Litiji do konca julija letos na novo prekril. Podobno kot zvonika je bila tudi streha na naši župnijski cerkvi ob koncu druge svetovne vojne požgana. Takoj po vojni je tedanji župnik Stanko Erzar skupaj s prizadevnimi Ribničani streho na novo prekril. Od tedaj pa je minilo že 54 let. Kdor pozorno pregleda strop v notranjosti župnijske cerkve, bo hitro ugotovil, da na mnogih Inštitut IRMA iz Ljubljane je začel z obnovo zvonikov aprila leta 1997. Vso odgovornost za obnovo poškodovanih zvonikov sta prevzela direktor dr. Andrej Zajc in Iztok Leskovar, dipl. inž. Inštitut IRMA je pri obnovi Plečnikovih zvonikov izvršil naslednja dela: Postavitev celotnega odra za oba zvonika, odstranitev vseh poškodovanih delov zvonika ( najhujše poškodbe so bile na kamnitih stebrih, piramidah in na betonski podlagi, kjer so bili fiksirani stebri in piramide), sanacija stebrov in kapitelov, sanacija parapetov, sanacija trikotne atike, sanacija piramid, sanacija A.B. plošče in venca, sanacija notranjega osrednjega dela s stopniščem. Ing. Magajna je naredil tudi načrt za jekleno betonsko povezavo vse cerkvene ladje z obema zvonikoma. To prvotno ni bilo v načrtu, a je bilo potrebno izvesti zaradi potresne varnosti. Sedaj so povezani vsi zidovi župnijske cerkve in oba zvonika, ki sta bila prej le » prislonjena« k cerkvi. Samo ta jeklenobetonska povezava celotne mestih streha prepušča vodo in tako se uničujejo strop in freske v cerkvi. Kleparski mojster bo odstranil vso dosedanjo strešno opeko, zamenjal poškodovani del ostrešja, zamenjati bo treba vse letve in pod bakreno pločevino bo namestil deske. Ostale dele strehe bo prekril s kritino » bobrovec«, ki smo jo dobili iz Avstrije. Okoli zvonikov bo moral mojster namestiti nove žlebove in odtočne cevi, ker so sedanji dotrajani. Predračun za vsa kleparsko - krovska dela, za bakreno pločevino in za » bobrovec« znese 9.000.000 SIT. Deske, plohe in letve, upamo, da bodo prispevali nekateri velikodušni farani. Kdor bi rad z denaijem pomagal pri rešitvi ribniške župnijske cerkve, lahko nakaže na žiro račun župnijskega urada Ribnica št.: 50100-620-133 05-1321110-2384/49. Denarne darove lahko tudi osebno prinesete v ribniško župnišče. Vsem velikodušnim darovalcem se v imenu vseh ribniških faranov prisrčno zahvaljujem. župnik Maks Ipavec NA TAPETI” Vprašanje SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ Mnoge občane zanima delovanje institucij, ki so v Ribnici, med njimi tudi Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja na Škrab cevem trgu. Pred mesecem dni je bil spet razpis za dodelitev državnih sredstev. Zanima nas, kaj je bilo do sedaj iz teh sredstev uresničeno, kateri projekti potekajo tako v Ribnici kot v drugih občinah. Prosimo, da bi opisali ta sklad: koliko je zaposlenih, njegov pomen, delo, rezul- tate dela in smernice za naprej (kratek oris). Kerje to javna institucija, je pošteno, da davkoplačevalci izvemo tudi višino dohodkov zaposlenih. S predstavitvijo Slada (čeprav je bil Sklad verjetno že večkrat predstavljen, a pisana beseda ostane dlje časa v spominu), dela, rezultatov, uspehov, se osvešča, seznanja in tudi vzpodbudi davkoplačevalce, da pobližje spoznajo take institucije in se znajo na njih tudi obračati. Nedvomno je ustanovitev take institucije koristna, če se pokaže napredek v razvoju podeželja, poseljenosti in povečanju števila ljudi v krajih, ki so jih pred leti zapuščali. V imenu občanov se vam zahvaljujem za odgovor. Vaša zvesta bralka Štefanija Klun, Ribnica Odgovor OSNOVNI PODATKI O DELU Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja 1. Osnovni podatki o Skladu Skladje bil ustanovljen 4. avgusta 1995 z zakonom o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij kot družba z omejeno odgovornostjo, v lasti Republike Slovenije, s sedežem v Ribnici. Predsednik Upravnega odbora Sklada je Ivo Piry, predsednik Nadzornega odbora dr. Dušan Plut, direktor pa Bojan Dejak, diplomirani ekonomist. Sklad je do 31.12.1998 z naslova kupnine pridobil sredstva v višini 5.523.179.775 SIT. Njegovo delovanje je v letu 1996 in 1997 pregledalo Računsko sodišče in izdalo pozitivno mnenje. Trenutno zaposluje 6 delavcev. Njihove plače so v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Plača direktorja Sklada je usklajena z uredbo vlade RS in znaša 90 % plače ministra, pristojnega za ekonomske odnose in razvoj. Sklad je državna institucija in namenja sredstva investitorjem iz demografsko ogroženih naselij iz vseh občin v Sloveniji. V sami Ribnici tako ne more dajati ugodnih kreditov, je pa v preteklih letih podprl kar okoli 100 investicijskih projektov v širšem zaledju Kolpe, med Vinico in Loškim Potokom. 3. Izvajanje razvojne pomoči v Posočju V januarju 1999 sta Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Slovenska razvojna družba objavila Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov v Posočju. Na dan 9.6.1999 so odobrena sredstva za Posočje znašala skupaj 1,061.850,758 SIT, od tega 802.972.672 SIT ugodnih posojil in 258.878.086 SIT nepovratnih sredstev. Že pri snovanju Zakona o popotresni obnovi objektov je namreč prevladalo spoznanje, da mora gradbeni obnovi slediti tudi razvojna obnova, ki bi krajem v Posočju prinesla nove razvojne perspektive. Gre predvsem za v Evropi uveljavljeni model, da morajo regionalne spodbude izhajati iz okolja samega, da mora imeti okolje organizirano strukturo za izvajanje teh programov ter da država pri realizaciji teh programov nastopa kot partner regiji, predvsem pri usklajevanju razvojnih iniciativ in zagotavljanju potrebnih finančnih virov. 4. Razpisi Sklada v letu 1999 Skladje 30.04.1999 v dnevnem časopisju objavil 4. javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Za namen Financiranje gospodarskih naložb v demografsko ogrožena območja je na voljo 600 mio SIT ugodnih posojil, končni rok za oddajo vlog je bil vključno 15.6.1999. Dne 12.5.1999 je Sklad skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Kmečkem glasu objavil Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranju kmetijstva. Kandidirajo lahko fizične osebe - kmetje. Razpis ni omejen zgolj za demografsko ogrožena območja, na voljo pa je 1,100 mio SIT posojil in 700 mio SIT nepovratnih sredstev. Tudi letos je možno kandidirati za Financiranje programa »Mladi gospodarji na kmetijah - El« in »Sanacijah kmetij -E2«. Za namen El je na razpolago 270 mio SIT posojil in 115 mio SIT nepovratnih sredstev. Končni rok za oddajo teh vlog je 19.7.1999. Za namen E2 pa je rok za oddajo do vključno 15.9.1999. 2. Razpisi sklada v preteklih letih (1996, 1997 in 1998) 1996 1997 1998 Bojan Dejak direktor Prispele vloge - Skupaj prispelo 519 vlog - odobrenih 272 vlog - Skupaj prispelo 611 vlog - odobrenih 270 vlog Skupaj prispelo 735 vlog - odobrene 403 vloge Skupni zapro- šeni znesek 3,754.868.599 SIT 5.388.202,653 SIT 5,783.293.174 SIT Skupni odobre- ni znesek 820.271.000 SIT 1.396.439.473 SIT 1.774.735.600 SIT “NA TAPETI RIBNICA POTREBUJE BOLJŠI PROMETNI REŽIM! Vožnja po Ribnici ima očitne pomanjkljivosti hovem potrebno namestiti prometno ogleda-in ker se nanje bolj poredko kaže s prstom in lo, a kakor smo se pozanimali pri enem opozarja tiste, ki bi promet lahko bolje izmed članov komisije za varnost CCP, bi preuredili, so bili to prisiljeni storiti prizadeti bila njegova postavitev lokacijsko zelo Najbolj pregledno križišče v Ribnici, a največja ovira za stanovalce Straške ulice Foto A. P. KOMUNALA Vprašanje: Občani, predvsem izven mesta Ribnice, se pritožujejo, da Komunala zabojnikov ne odvaža redno. Isti očitek so izrekli tudi sodraški svetniki ter dejali, da tudi ne vzdržuje in ne čisti platojev, prav tako pa se ne zmeni za opozorila občanov. Torej, kdaj je dolžna Komunala odvažati smeti (tudi kosovni material) in na kakšen način ter zakaj prihaja do tako pogostih očitkov krajanov - je delo res neučinkovito? "Komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica je po Odloku o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju občine Ribnice zadolženo za odvoz in deponiranje odpadkov na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. V občinah Ribnica in Sodražica se odvažajo komunalni odpadki na sledeči način: v mestnih naseljih, to so Ribnica, Sodražica in Breg - Grič se pobirajo komunalni odpadki 2x tedensko. V vaseh, ki štejejo več kot 50 prebivalcev in imajo nameščene kesone za odlaganje odpadkov velikosti od 240 do 900 / - skupinske lokacije, Komunala pobira smeti enkrat tedensko. V vseh ostalih vaseh obeh občin, ki štejejo manj kot 50 prebivalcev in imajo za odlaganje odpadkov stanovalci. Tokrat s Struške ulice, ker sta oba izhoda na glavno cesto sporna. Izhod na Škrabčev trg je otežen in izredno nevaren zaradi popolne nepreglednosti, drugi izhod, na Partizansko ulico, pa jim prepoveduje zavijanje v levo, čeprav je križišče pri Inlesu zelo pregledno, menijo podpisniki prošnje, s katero so se obrnili na krajevno skupnost. vprašljiva. Ogledalo bi moralo biti pred Miklovo hišo, kjer je že poprej stala javna luč, a so se vozniki neprestano zaletavali vanjo, zato so jo umaknili. Zavijanje levo na križišče pri Inlesu pa naj ne bi bilo nikoli pravno dovoljeno, ker gre za razvrstilne pasove. Karkoli že določa zakon, bi morale inšpekcijske službe že zaradi varnosti občanov poskrbeti vsaj za dodatno signalizacijo. Komisijo bi bilo dobro obvestiti tudi o tem, da bi bilo modro odpreti stari grajski most za kolesarje, ne pa da morajo hoditi ob kolesih peš, če nočejo plačati kazni. Navsezadnje, če mora mirni grajski prostor prenašati hrup in vsiljivost mopedistov, ker jih nihče ne nadzira, bi pa tudi grajski most lahko prenesel težo kolesa, samo prave znake bi bilo treba postaviti: prepovedano za vsa motorna vozila. Sicer pa Ribnici še kako manjka pravih oznak, celo kažipotov ni, da bi voznikom kazali smeri proti Ljubljani, in v križišču pri Očku je vsak tujec praktično izgubljen. Prav tako ni treba ne policiji ne komisiji ne katerikoli drugi inšpekcijski službi trditi, da je na križišču pri mesariji Ambrožič postavljena vsa možna paleta cestnih in ostalih oznak. Očitno niso vpadljiva ali pa vsak drugi voznik, ki prihaja iz smeri Ugarja ali centra, ne pozna pravil, ker redno izsiljuje prednost! Kako je tudi mogoče, da na določenih točkah, kjer je dovoljena dostava robe, na trgu ali pri Železnini, nihče ne kaznuje voznikov, ki parkirajo tako, da je cesta povsem nepregledna in nevarna? In še pa še. Zakoni, ki bi res varovali življenja občanov, so še najbolj mrtvi. A. Pahulje nameščene velike kesone 4 ali 5 m3, pa odvažamo odpadke takrat, ko se keson napolni, oziroma, ko dobimo od vaščanov sporočilo, da je kontejner napolnjen. Po vseh vaseh je organiziran odvoz kosovnega materiala, in sicer enkrat mesečno (urnik je bil poslan v vsako gospodinjstvo po pošti). V vseh večjih vaseh in po mestnih naseljih ima komunala organizirano zbiranje in odvoz papirja in stekla. Glede očitkov vaščanov, da Komunala ne vzdržuje platojev, kjer stojijo kontejnerji, pa naj pripomnim: v vaseh, kjer se ljudje zavedajo, da edino sami naredijo red in čistočo na zbirnih mestih, neurejenih platojev ni, ker so sami uporabniki disciplinirani pri odlaganju smeti (odlagajo smeti v PVC vrečah), nasprotno pa se pojavlja nered povsod tam, kjer mislijo, da je Komunala tista organizacija, ki mora, ne glede na početje uporabnikov, vzdrževati red in čistočo v vaseh. Naše mišljenje je, da bomo imeli lepe in čiste vasi lahko edino s skupnimi močmi, oziroma da je potrebna zavest o dolžnostih glede tega na obeh straneh, tako pri uporabnikih kot pri izvajalcu. ” Vprašanje: Ali si Komunala res ne bi mogla privoščiti nadzornika na deponiji in Kot pomoč za izhod na trg bi bilo po nji- divjih odlagališčih vsaj preko javnih del? In tudi, kdo skrbi, da so napisi na opozorilnih tablah sploh vidni? “Deponija Mala gora je v začetni fazi sanacije in urejanja. Projekt sanacije in širitve deponije zajetna tudi stalen nadzor nad njo ter celodnevna prisotnost komunalnega delavca. V dopisu so omenjena tudi divja odlagališča in nadzor nad njimi. V občini Ribnica je bilo saniranih 18 divjih odlagališč. Vsa so sanirali gasilci, za kar so dobili plačilo od občine. Na vseh saniranih mestih so postavljene opozorilne table, za katere morajo skrbeti gasilska društva, ki so sanirala lokacije na svojem območju. Za divja odlagališča skrbijo oz. jih nadzirajo sami lastniki zemljišč, na katerih le - ta so. V primeru, da lastnik oz. druge osebe vidijo kršitelja, ga morajo prijaviti na policijsko postajo ali zdravstveni inšpekciji, ki bosta ukrepali po kazenskih določbah Zakona o varstvu okolja- ” Odgovoril je: Jože Zakrajšek direktor Komunale ODMEVI - RIBNIŠKO ZOBOZDRAVSTVO Zakaj »jok« nad zasebništvom, izvajanjem nadstandardnih storitev in samoplačništvom? V »Rešetu« sva zasledila odgovor vodstva ZD na aktualno problematiko v zobni ambulanti Ribnica. Žaljiv podnaslov na populističen način zavaja in tolaži nezadovoljne paciente. Odgovorni predstavniki Zdravniške zbornice, neobremenjeni z zasebništvom in samoplačništvom v zdravstvu, od uvedbe zasebnega dela v zdravstvu se skušajo, žal, večinoma neuspešno, dogovoriti z vodilnimi v zdravstvenih domovih o usklajenem uresničevanju privatne prakse v prostorih zdravstvenih ustanov. Mnenje direktorja ZD Ribnica, da se zdravstvena dejavnost mora odvijati vZD, je le prevzeto od Ministrstva za zdravstvo in Zdravniške zbornice. Zasebnika zobne ambulante Ribnica sva zasebnika koncesionarja, ki imava in tudi izvajava pogodbo z zdravstveno zavarovalnico, kar omogoča dostop pacientom do zobozdravstvenih storitev v okviru programa. Istočasno sta pogodbi o najemu prostorov za profitno najemnino, sklenjeni med županom Občine Ribnica, zasebnikoma in direktorjem ZD. Naj spomniva pozabljive, da je bil že pred podpisovanjem pogodbe sprejet dogovor s predstavniki občine v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo, ZZZS in Zdravniško zbornico. Opravljen je tudi dogovor z vodjo zobne ambulante in direktorjem ZD o izmeničnem delu ob petkih popoldan, nadomeščanju med odsotnostjo in o sprejemanju pacientov z bolečinskim stanjem. In ti dogovori se tudi izvajajo! Čemu sprenevedanje vodstva? Direktor ZD sam navaja: programi so omejeni (enako za zasebnike koncesionarje), obnova opreme je možna le z lastnimi sredstvi, prebivalstvu na območju Ribnice pripada določeno število zobnih terapevtov, razpisi so neuspešni. Zakaj »jok« nad zasebništvom, izvajanjem nadstandardnih storitev in samoplačništvom? Če je rešitev zgolj uvajanje popoldanskega samoplačniškega dela, zakaj za drago najemnino ne sklenejo pogodbe in preidejo v privatno prakso zobni terapevti v zobni ambulanti! Verjetno res zato, ker redno delo zasebnika ne krije stroškov ordinacije in zato, ker bi direktor ZD Ribnica rad ekskluzivno, izven obstoječih zakonov vpeljal »socialno« delo dopoldan in polprivatno samoplačništvo v popoldanskem času. Poslovna tajnost ne obstoja. Podpisani pogodbi sta v predalih odgovornih na občini v Ribnici, zasebnikov in zdravstvenega doma. Spet sprenevedanje in prelaganje odgovornosti! Sicer pa je pogodba dogovor med podpisniki, ki jo po določenem odpovednem roku lahko prekine kdorkoli od njih. Zato je zelo prav, da direktor ZD Ribnica končno izdela načrt strategije v zdravstvu. Stihijsko reševanje problemov in prelaganje odgovornosti ni v prid pacientov. Najmanj, kar predlagava, je, da o osnutku razvoja zdravstva Občine Ribnica seznani tudi Ministrstvo za zdravstvo in Zdravniško zbornico. Tako bodo lahko odgovorni in zainteresirani strokovni delavci podprli le ustrezne načrte. Dubravko Sarič, dr. stom. Lilijana Sarič, dr. stom. POLEMIKI V GLASILU SE ODPOVEDUJEMO Na februarski seji Občinskega sveta Občine Ribnica je bilo postavljeno vprašanje problematike zobozdravstva. V skladu s pristojnostmi je ZD podal celovit odgovor o ribniškem zobozdravstvu, katerega dele je povzelo »Rešeto« v aprilski številki. Gre gre torej za dele dopisa, ki jih je uredništvo izločilo in tudi po svoje podnaslovilo. Za zobozdravnika zasebnika je omenjeni del zapisa žaljiv, v njem vidita sprenevedanje vodstva ZD, šlo naj bi za »populističen način zavajanja in tolaženja nezadovoljnih pacientov«. Pozornost nedvomno zasluži namig, »da bi direktor ZD Ribnica rad ekskluzivno izven obstoječih zakonov vpeljal socialno delo dopoldne in polprivatno samo- plačništvo popoldne«. Zdravstveni dom je javni zavod, ustanovitelju in lastniku - občinam dolžan zagotavljati celovito zdravstveno oskrbo prebivalcev. Posluje zakonito in je široko odprt za vse oblike sodelovanja pri izpolnitvi svoje naloge. Stiskam ljudem je odprt 24 ur dnevno in po obisku sodeč, se ljudje tega zavedajo. Pri trditvah, zapisanih v odgovoru občinskemu svetu vztrajamo in smo jih pripravljeni tudi utemeljiti. Dokazovanja očitanih nam namigov ne želimo komentirati. Prepričani smo, da polemika v občinskem glasilu ne bo vodila k izboljšanju dostopnosti do zobozdravstvenih storitev, zato se ji na tem mestu odpovedujemo. Peter Rus, dr. med. direktor ZD Ribnica \JES0-E POČTTNrCE 99' IM?®® mmt® J® ^ §irad)® ®l HM® 1. TEDEN 12. do 16. julij 1999 - 12.7. Družabne igre na tisoč in en način -13.7. Lov za zakladom Uuaaaauu!!!! -14.7. Ogled Škrabčeve hiše -15.7. Boj med dvema ognjema -16.7. Kopanje. Seveda, ne samo to! 2. TEDEN: 19. do 23. julij 1999 -19.7. Likovna delavnica. To smo umetniki!!! - 20.7. Kuhanje. Dobrooo!! - 21.7 Modni klub Odkrijte talent v sebi! - 22.7 V Francetovo jamo Z zabavnim programom - 23.7 Igre brez meja PRIDITE !! Ne bo vam žal! Organizator: Center za prostovoljno delo Ribnica s prostovoljkami. ODPRTO POSOJILA ZA POČITNICE DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! • nega obraza in dekolteja • epilacija - trajno odstranjevanje dlak • depilacija * solarij * pedikura * make up - ličenje za vse priložnosti * nega telesa - tango, hidro, algo terapija kozmetični studio Nina Tanko Bojc s. p. Hrovača 59a, 1310 Ribnica tel- 061/861-560 Det. čas- pon, sre., čet. 13<”-20”1, tor., pet., sob. 8”-15” öo cž> • hitro odstranjevanje maščobnih oblog na bokih, okoli pasu, na trebuhu in na stegnih ... • rezultati vidni po prvem tretmanu, kar pomeni na celem telesu 20 cm manjši obseg - fakof - x dolgotrajnimi rezultati zteL, d. Merharjeva 2, Ril Dninorti X««*« H*® rti ANTENSKI SISTEMI Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax: 061/860-657 Delovni čas: 8“ do 18 , sobota: 8" do 12" elektronska nastavitev anten, meritve TV signalov, servis - dograditev KANALA A, POP TV, HRTI, 2,3, TV 3 montaža SAT SISTEMOV (navadni, vrtljivi, digitalni) 200 kanalov (TV Srbija, TV Bosna, VIVA1,2.RAI UNO...) ie, preko 1068 montaž tanje in kvaliteto! AKCIJSKA PONUDBA SAT SISTEMOV GARANCIJA 1218ESECEV - PLAČILO NA OBROKE im o ßaiöfl Q • Industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov • Nizkotlačno peskanje d.o.o. RIBNICA naravnega m umetnega kamna PODJETJE zn TRCOUinO m STORITVE Goriča vos 18,1310 Ribnica tel./fan: (OBI) 8B2-272 gsm: 041 B42-713 Pisarna: merharjeun 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. PR0NEK0 Vrvarska 3, 1310 Ribnica Tel./fax: 061/860-660 GSM 041 712-070 E-mail: proneko@siol.net INTEL PENTIUM II 300MHz 128k/celeron 64Mb sdram/5,2Gb trdi disk/1,44 Mb disketnik, ATI 3D CHARGER 4Mb AGP, cd rom 32 x hitrost, zvočna kartica SB VIBRA 16, ohišje mini to wer, miška + podloga, tipkovnica MOŽNOST NAKUPA NA KREDITI CENA NE VKLJUČUJE 5% TRD: 99.999,00 SIT •^7 P-206 1.1 1.546.000,00 SIT P-2061.4 1.728.000,00 SIT AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING Zabavne strani pripravil: Marko Modrej ZABAVNA STRAN Pred nami je čas dopustov. Vsi že nestrpno čakamo, da se vsaj za nekaj dni umaknemo pred vsakodnevnimi skrbmi, problemi, težavami, skratka, pozabimo na službo in se predamo vročemu julijskemu soncu in si privoščimo hladno pijačo. Seveda pa si vsi ne bodo mogli privoščiti brezskrbnih počitnic, oddiha daleč nekje na plaži, bodisi zaradi tega, ker s svojo mezdo komajda preživijo, bodisi zaradi tega, ker so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in še mezde niso deležni ali jih tarejo popravni izpiti, pa tudi zaradi tega, ker bodo zaradi prezaposlenosti imeli premalo časa za oddih in se jim zdi škoda dati kakšen majhen odstotek dobička za dolge počitnice. Je že tako, da socialna pravica tava še daleč od nas in seji k nam tudi približno ne mudi. Daleč smo še od 10. Božjih zapovedi, daleč od teorije socializma (vsak si naj pač ogleda sebi bližje zakone oz. zapovedi) in tudi v naslednjem tisočletju še ne bomo vzpostavili splošne poštenosti, blaginje in sožitja. Pa vendar, na vrata trka julij, mesec, ko se lahko malo posončimo tudi na lastnem balkonu, če že ne gremo na morje ali v hribe. Za vse pa velja, ohranite dobro voljo, krajšajte si čas z vašim glasilom Rešeto in imejte se skrajno lepo. Tokrat smo vam na zabavnih straneh pripravili številčno in črkovno premetanko, enačbo, ob kateri se boste morali kar malo potruditi, oz. z drugimi besedami, vzeti si boste morali čas, da boste skozi labirint reševanja prišli do magične številke rešitve. Z vami bomo tudi v mesecu juliju in avgustu, pa prijetno reševanje. AiALI OGLASI SVEŽE BOROVNICE iz koroških gozdov. 10 litrov očiščenih in svežih borovnic za marmelado, čaje, kompote, torte, vlaganje... skupaj z večnamensko posodo samo 5.500 SIT. Možna dostava na dom. Naročila sprejemamo na GSM: 041 / 536 - 889, Marko. V računovodstvu takoj redno zaposlim delavko s poznavanjem dvostavnega knjigovodstva za s.p. Tel.: 041 / 633 - 415, Toni Prus. Graditeljem na otoku Krku prodam podporne stebre (punte). Tel.: 861 -516. Prodam dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu št. 4. Stanovanje je v 4. nadstropju, ima klet, balkon, CK, KTV, telefon. Okvirna cena: 70.000 DEM. Tel.: 863 - 287. Prodam starejšo hišo za nadomestno gradnjo ali jo zamenjam za stanovanje. Tel.: 861 - 818. Prodam registrirano avtomobilsko prikolico - lahki priklopnik. Tel.: 861 - 498. Prodam VUGO 45, prevoženih 78.000 km, letnik 1989, registriran do februarja 2000. Tel.: 861 - 992. Nudimo urejanje vrtov in okolice hiš; košenje, prekopavanje, sajenje, obrezovanje ... Saša, tel.: 860 - 287. KIII» O K I KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ Moj naslov: Tel.: KUPON “KVADRAT - KRIŽANKA 7 x 7” Rešitev:___________________________ Moj naslov: Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta: KUPON “RIBNIŠKI PUŠELJC” Osebnost:___________________ Projekt oz. pomembno delo:___________ Na kakšen način pripomore k razvoju Ribniške doline? Moj naslov: Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:__________ Tel.: V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. julija 1999. Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091. KVADRAT - KRIŽANKA VODORAVNO 1. Ribnica 2. Šopek rož, razporejen po vazi, v kateri je goba. 3. Ime slovenske tovarne, ki proizvaja barve. 4. Spremljevalec temačnih podstrešnih prostorov. 5. Rdečkasta kompaktna zemlja. 6. Rastlina, ki ima debele ledvičaste liste in dehteče, bele, škrlatne ali rožnato rdeče cvetove. Surovi gomolji so strupeni. 7. Velik kontinent med Atlantskim in Tihim oceanom na zahodni zemeljski polobli. PRAVILA: Najprej izpolnite kvadrat, nato izmed črk, ki jih zahteva spodnja enačba, določite črko, pod katero je določena črka v kvadratu. Črko, ki ste jo dobili v kvadratu, pretvorite v številko po abecedi (npr. A=l, B=2, C=3...) in dobili boste številko, ki jo vnesite na kupon in ga pošljite na uredništvo do 10. julija 1999. A B C D E F G 1 R 1 B N 1 C A 2 1 3 B 4 N 5 1 6 C 7 A D2 x 7 x G7 - 7 * 7 + E4 * 7 + E4 + 7 x A3 * 7 - G7 x Cl - 7 = Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 5 lepih nagrad: 1. nagrada: radijska čestitka, poklanja Radio UNIVOX 2. nagrada: žensko striženje, poklanja Frizerski studio ERIKA 3. nagrada: moško striženje, poklanja Frizerski studio ERIKA 4. nagrada: 2 filma, poklanja Foto TONI 5. nagrada: 2 kino vstopnici, poklanja Kino RIBNICA RIBNIŠKI PUŠELIC Predlagane osebnosti so: župan občine Ribnica Jože Tanko, Tone Matelič, dr. Alenka Nadler Žagar, pater Niko, ribniški dekan Maks Ipavec, mag. Željko Volčič, Medard Pucelj, prof. Janez Debeljak, Vesna Horžen, Matjaž Virant, Ivan Ogrinc, Franc Mihelič. Ne boste verjeli. Ampak, ko ni objavljena nagradna igra, tudi ostali kuponi ostanejo nedotaknjeni. Tokrat v Ribniškem pušeljcu ni prav nobene spremembe, v oddaji radia Univox smo prejeli en sam samcat NOV predlog, in sicer za g. Franceta Miheliča, našega odličnega harmonikarja, in ta predlog se je nato ponovil tudi preko glasovnic glasila Rešeto. Tako majhen odziv smo glede na to, da nismo objavili nagradne igre, pričakovali. Pričakujemo pa tudi, da se bo zdaj odziv vrnil v ustaljene tire, sploh pa ob dejstvu, da se že bližamo septembru in oktobru, ko bomo objavili listo sedanjih predlogov in se bo pričelo glasovanje za osebnosti leta Ribniške doline. Od oktobra pa do konca akcije bo tudi oddaja Ribniški pušeljc po radiu Univox na sporedu vsak teden. Vse predloge od začetka letošnjega leta pa do konca akcije Nove predloge pričakujemo do 10. julija, preko valov RADIA UNIVOX, na 107.5 MHz pa se slišimo v četrtek, 1. julija, točno ob 17.45. Zaradi novega termina izhajanja glasila Rešeto, to je vsak zadnji ponedeljek v mesecu, smo prestavili tudi termin oddaje po radiu Univox, in sicer z zadnjega četrtka na prvi četrtek v mesecu. V primeru kakšne spremembe boste obveščeni v Rešetu in po radiu Univox. bomo shranili in jih spravili v boben, iz katerega bomo izžrebali precej lepih nagrad. Sedaj pa poglejmo, kakšne predloge (oz. koga ste do zdaj predlagali) smo prejeli do juni- RADIO UNIVOX d.o.o. Rožna ulica 39, Kočevje Tel ./fax:(061) 855-666 E-mail: univox@siol.net ja. Argumente, zakaj ste za določeno osebo glasovali, smo že objavili, za naprej pa pričakujemo tudi osebnosti, ki še niso predlagane, a so za razvoj doline (od Velikih Lašč do Kočevske) naredili veliko. Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno-vanja objavlja RAZPIS O ZBIRANJU PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA V LETU 1999 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan - Urbanova nagrada - Gallusovo priznanje - Priznanje Občine Ribnica NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Imenuje se lahko največ enega častnega občana, se podeli ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve Priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 21.08.1999. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel.: 861-090). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja m 2) Izbiramo najlepše vrtove stanovanjskih hiš, dvorišča domačij in vasi! Akcija »Moj kraj, urejen in čist«, katere nosilci so letos občina Ribnica in turistična društva, se je že dodobra ukoreninila med prebivalci Ribniške doline. Zato si bo strokovna komisija tudi letos v drugi polovici avgusta ogledala in izbrala najlepše vasi, ki jih bodo predlagala turistična društva na svojih območjih. Izbor najlepše stanovanjske hiše z vrtom in domačije z dvoriščem pa bo strokovna komisija opravila 19. 8. in 20. 8. 1999 na osnovi prijav. Prijavite se lahko po telefonu na občino Ribnica - 861- 090 ali pa izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljete na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Prijave zbiramo do 13. 8. 1999. Kriteriji ocenjevanja so: - splošni videz hiše oz. domačije z okolico - oblikovanost (predvrt, bivalni vrt, zelenjavni vrt, sadni vrt, tlakovanje...) - raznolikost rastlinja Razglasitev rezultatov za najlepše vasi bo ob ribniškem sejmu, 05. 09.1999 v ribniškem gradu, kjer bomo predstavnikom vasi podelili javna priznanja. Podelitev nagrad najlepšim stanovanjskim hišam z vrtovi in domačijam z dvorišči bo konec septembra. Za vsako prvo mesto bomo podelili denarno nagrado v vrednosti 50.000,00 SIT, za drugo in tretje uvrščene iz vsake kategorije pa bodo pripravljene praktične nagrade. Istočasno bomo organizirali tudi strokovno predavanje in ogled diapozitivov. Točen datum pa vam bomo posredovali v avgustovski številki Rešeta. -X- PRIJAVNICA ZA NATEČAJ NAILEPSE UREJENE STANOVANJSKE HIŠE Z VRTOM ALI DOMAČIJE Z DVORIŠČEM Ime in priimek: Naslov:_________ Telefon: Prijavljam na ocenjevanje ( ustrezno obkrožite) 1. stanovanjsko hišo z vrtom 2. domačijo z dvoriščem Podpis: ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE KE RIBNICA Gozdarski nasveti za gozdne posestnike in za ostale gozdovnike po duši NEGA IN VARSTVO MLADEGA GOZDA I. del Lepo nedeljsko popoldne. Srečam soseda, izmenjava nekaj besed in že odhiti proti staremu, lepo vzdrževanemu kozolcu. Mogoče se je odločil, da bo obhodil in pregledal posest. Podobno kot on na tak pražnji dan storijo tudi drugi gospodarji. Dobri si ogledajo uspehe svojega dela večkrat, nekoliko slabši gospodarji pa se za tak ogled odločijo redkeje. Podajmo se na to pot z njimi! Da, sadovnjak je lepo vzdrževan, drevesa so skrbno obrezana, cvetja je bilo obilo, le čebel, ki bi ga oprašile, je nekoliko manj. Nič zato, sadja bo kljub temu dovolj, tako za domače kot tu in tam za kakšnega sorodnika. Pot nas vodi naprej do njiv. Lepo okopani, bujno zeleni grmički krompirja kažejo na dobro letino. Kako tudi ne, saj nenazadnje seme elite sante ni bilo ravno poceni. Na sosednji njivi je krmna pesa prepuljena, brez plevela.Tudi koruza, prav tako razredčena in okopana, dobro kaže. No, nekaj časa je še, zato bomo pogledali še v bližnji "tal". Pred leti smo rabili les za ostrešje skednja, zato smo_ posekali večino starega drevja. Čez čas je zraslo mlado. Menimo, da gozd tako ali tako sam zraste in zato si s "talom" kar nekaj let nismo delali skrbi. Sedaj je kaj videti. Na zgornjem delu so zrasla gosta bukova in smrekova drevesa do višine dveh metrov. Nad njimi razprostirata svoje veje nekoliko višji zelo košati bukvi. Mlada drevesca so se, zato da bi prišla do svetlobe, povila na vse strani. Na spodnjem delu parcele rastejo smreke, debele okrog 7 do 9 cm. Letošnja zima z obilico snega je naredila kar nekaj škode. Tako so nekatere smreke brez vrhov, mnoga druga drevesa pa so se zaradi velike teže snega prevrnila s koreninami vred. "Tal" ne samo da se tak kaže, je tudi dejansko zanemarjen. Zakaj? Kaj smo storili napak? Smo res dobri gospodarji tudi za gozd? Napaka, ki smo jo naredili, je bila, da v mladem gozdu nismo storili ničesar. Mogoče zaradi vsakdanje naglice in obilice drugega dela. Seveda se lahko tolažimo, da nismo edini, ki tako razmišljamo. Žal je to slaba tolažba, saj bomo, res čez nekaj časa, izgubili kvaliteten les in posledično tudi denar. Kaj bi pravzaprav morali narediti? Poklicati revirnega gozdarja, tega že pri odkazilu nebodigatreba? Zakaj le? Iz več razlogov. Prvi je ta, da več glav več ve, drugi, da so tega gozdarja nekoč naučili, kaj je treba napraviti v mladem gozdu, da bo ta zrastel v kvaliteten star gozd, tretji je denar - sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del iz državnega prpračuna, ki jih lastnik gozda dobi na podlagi prevzema opravljenega dela - in četrti, čez čas kvalitetnejši hlodi, ki na trgu dosežejo višjo ceno kot npr. drva. Zakaj bi torej v svojem gozdu brez dela gojili drva, če lahko z majhnimi vlaganji (delom) v mladem gozdu vzgojimo kvalitetna drevesa. Podobno kot pri nas ljudeh. Če pri otroku vzgoje ne jemljemo resno, ne moremo pričakovati, da bo odrasel v odgovornega in poštenega človeka. Res je, da so včasih rezultati še tako dobronamerne vzgoje otrok (mladega gozda)daleč od pričakovanega. Vendar, če ne naredimo nič, je verjetnost, da se bo račun izšel v skladu z našimi pričakovanji, veliko manjši, kot če se stvari lotimo načrtno in skrbno. Kaj mora opraviti v svojem, zgoraj omenjenem (v tem primeru namišljenem) "talu" gozdni posestnik, bomo opisali v eni izmed naslednjih številk glasila. Tatjana Dečman - Žagar ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE! OnŽAVE. V KATERE $TE NAMENJENI OSNOVA ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE KAJ JE TREBA UREDITI PRED ODHODOM V TUJINO URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V TUJINI OPOZORILA AVSTRIJA, BELGIJA HRVAŠKA JTALUA LUKSEMBURG, MADŽARSKA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA. ROMUNIJA Določila mednarodnih sporazumov o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju (konvencija) Pred odhodom sl morale obvezno priskrbeli "POTRDILO 0 PRAVICI DO DEJANSKIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI" Potrdilo se lahko Izda največ za tri mesece In ga dobite na vseh območnih enotah In izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S "Potrdilom" boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja" v vseh navedenih državah in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih In zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnali na Ecu mesta. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini kol bi jih priznal tuj organ zavarovanja.” ANGLIJA, BOLGARIJA. ČEŠKA. POUSKA Meddržavni dogovor (konvencija) Na podlagi dogovora boste v navedenih državah nujno zdravljenje* uveljavili v Javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA In potrjene zdravstvene izkazpice. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačatl, saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državah. Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za javne zdravstvene ustanove. OSTALE DRŽAVE (Francija, Grčija, Skandinavske države, Slovaška, Španija, Švica, Turčija, ZDA Ud.) Za vse države, kjer do sedaj ni bilo mogoče urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v lujlnl velja, da morate zavarovanci sami poravnali stroške za nujno In nepredvideno zdravljenje, nalo pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZZS te stroške povrnil.” • OPOMBA 1: Nujno zdravljenje pomeni tiste medicinske postopke, to' odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek oboieiega aff poškodovanega v domovino. Pri tem /d dobro vedeti, da je v primeru, Če je zavarovana oseba sprejele v tujo bclnišnicor o lem potrebno lakoj obvestiti 0£ Zavoda. - OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovancev po povrnitvi stroškov za nujno zdravljenje v tujini, ZZZS upošteva /e dokumentirane račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov oz. opravljenih storitev in upravičenost višine stroškov. Na tej osnovi ZZZS od 1. J. 1995 na podlagi Pravit obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur, L P Slovenije, it. $&$, $0/98) povrne stroške v cekkl, delno &li v višint ustreznega delata povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00_ RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA NUDIMO VAM: @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala © hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... © strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKEU S.p. Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica V mesecu juniju vam nudimo 20% popust za gorska kolesa, 15% popust za švedske šivalne stroje HUSQUARNA, šolski kalkulatorji SHARP -15% popust, SONY camera 78.840,00 SIT, mikrovalovna pečica SHARP - 20.034,00 SIT, ter še veliko artiklov z dodatnim 10% popustom. Pekličile na telefon 861-714! SONY. SHARP BLANCO Miele (lafidj// © Husqvarna fisprnia KELOmat KI Casco Nobel Nobel Industricr Opekuslci 41a, 1310 Ribnica, TeL&fax: 061/861-363 Ddomi čas: dopoklan: od 8 tto 12h pofioJdan: od 15 do 1% sobota: od 8 do 12h v Ribnici Del. čas: pon. sreda 12 -20 torek zaprto čet. pet. 9-20 sobota 8 - 15 Izognite se neprijetnemu čakanju in nas pokličite po telefonu. Nudimo vam kvalitetne in cenovno ugodne frizerske storitve. jÜiTS- mMMM, NEPREMIČNINE Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101 Franc TANKO s.p. H, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - Ribnica - Gnč, dvostanovanjska hiša dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m', dve garaž, CK, SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24.180.000,00 Sfi. Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km ed morja na hrvaški obali. • Sodražica - center, slarejša stanovanjska hiša, primerna za poslovni prostor, vei.parc.1668 m', el., voda, cena 7.254.000,00 SfT. VIKENDI: • Ortnek - bivalna brunarica 5x4 m opremljena, in gradbena parcela 1342 m' z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dok., lepa lokacija, cena 9.552.000,00 SfT ali 99.500 DEM. STANOVANJA: Ribnica • strogi cenler šestsobno stanovanje, primemo za poslovne prostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče velikosti 96 Bektrika, voda, leL centralno ogrevanje, cena 16.740.000,00 SfT. Ribnica - center, dvosobno stanovanje 110 m', pritličje, možen poslovni prostor, eL voda, tel., klas. ogrevanje, cena 5.600.000,00 SfT. POSLOVNI PROSTORI: Kočevje • industrijska cona, poslovni prostor, 86 m' v pritličju, IV. gr.faza, vsa inlrastruklura v objektu, dok. urejena, cena 8.742.000,00 SfT. - Ribnica - center, gostinski lokal 399 m', od tega stanovanjski del ca 150 m', potreben adaptacije, mnogo pomožnih objektov, ca 300 m', lastni parkirni prostor 1200 m', zelenica 600 m', vrl cca 160 m', el., voda, klas. ogrevanje, cena 55.970.000,00 SIT. PARCELE: - Ribnica - Gorenja vas, kmetijska parcela ca 26 a, cena po dogovoru. GOZDOVI: • Podtabor - gozd 3, vel. 7 ha 93 a 85 m' k.o. Podtabor, cena po dogovoru. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica • Goriča vas poslovni proslor ca 60 m' za mimo dejavnost, na žeto dobri lokaciji, dokumeniiqa urejene KUPIMO STANOVANJA • Ribnica - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosobno stan. gotovinske plaäto. • Ribnica - center, več dvosobnih stanovanj, za znane kupce kupime, plačilo vgoL Pokličite nas In nam zaupajte svoje želje! aprixOl Tel.: 861-128 Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) ■m nClTA NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20 tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 18 OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. MOIVITAŽA - AIMDOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! ktiAUf Hrovača 0 @rmstrong 1310 RIBNICA Mbf ,; (041) @47 226 RIGIPS TeH (061) 863 080 Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto N/ Se več Slovencev na Trifilav! NIŽJE PREMIJE _ _ _ SJ DO 20 % V Zavarovalnici Triglav, d.d., smo s 1. januarjem 1999 občutno znižali premije nekaterih avtomobilskih, premoženjskih in kmetijskih zavarovanj, pri tem pa še vedno zagotavljamo 100-odstotno varnost naših zavarovancev. S še bolj dostopnimi premijami ter zanesljivimi zavarovalniškimi storitvami skrbimo za to, da bi bilo življenje v Sloveniji bolj varno. avtomobilska zavarovanja premoženjska zavarovanja kmetijska zavarovanja • znižanje premije za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil za 15 odstotokov; • zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov; • ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija 1) in stroški pomoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije; • in še druge ugodnosti. Znižanje premije za 20 odstotkov pri: • požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog; • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov; • zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov; • zavarovanju stekla; • zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara; • montažnem zavarovanju; • zavarovanju opreme v zakupu: • zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; • zavarovanju sejmov. • znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - vinogradov, - sadovnjakov, - hmelja in - vrtnin. • znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - kopitarjev, - govedi in - psov. Podrobnejše informacije o številnih drugih ugodnostih in celovit pregled nad popusti pri naših storitvah lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. I triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. DFU1 TURIZEM Po poteh dediščine - "Korenine slovenske identitete" PRVI KONKRETNI REZULTATI ŠELE PO 5 LETIH S študijske poti po Angliji Najprej moraš spoštovati in ceniti dediščino, ki je del tebe, šele potem lahko spoštuješ in ceniš tudi dediščino ostalih. Angleži se tega načela resno dižijo. V to smo se prepričali tudi na enotedenskem obisku Anglije, na katerega smo odšli 22. maja v sklopu našega projekta razvoja podeželja "Po poteh dediščine", da bi spoznali podobno projektno območje v Northhumber-landu in Kentu ter njihov način združevanja in upravljanja le -tega. Temeljito smo si ogledali področje Hadrijanovega rimskega zidu, ki predstavlja naravno in kulturno dediščino Anglije, in se razteza skozi vso deželo od zahoda proti vzhodu. Spada v svetovno kulturno dediščino Unesca in uspelo mu je združiti 10 občin, 8 regionalnih turis- tičnih zvez ter nešteto institucij, ki delujejo na tem področju. S takim povezovanjem želi združenje zagotoviti ravnotežje med varovanjem dediščine, različnimi interesi in ekonomskim dobičkom. Uspeli so zato, ker so povezali ljudi na lokalni, regionalni in državni ravni. Podobna naloga čaka tudi nas, saj bomo morali že v začetku julija (na predstavitvi lokacij v Cerknem, 6. julija), ko se začenja II. faza projekta, ustanoviti združenje, ki bo povezovalo vseh 14 občin projektnega območja, od Cerknega do Osilnice, da bo vzpostavilo skupni sistem trženja. Vsaka občina bo lahko v sklopu izbranih lokacij promovirala tudi dodatno turistično ponudbo. Tekst in foto: Alenka Henigman regionalna koordinatorka Brez subvencij države in EU kmetje v najsevernejšem nacionalnem parku Nortlmmbarland ne morejo preživeti, čeprav je poprečna kmetija velika od 200 ha do 400 ha. Odstotkovno gledano, si 75% dohodka prebivalci pridobijo s kmetovanjem, 25% pa jim mmmumtmmmmmm prjnese turizem med sezono, ki traja od aprila do oktobra. Angleži so že ugotovili, da je potrebno vložiti ogromno truda v pogovore s kmeti, turističnimi organizacijami in z lokalnim piebivalstwm, da dobijo njihovo podporo in se vključijo v združenje. Vir: revija Hadrian ’s Wall Študijske poti po angleškem ožja projektna skupina županov: Jože podeželju in spoznavanja načina Tanko - Ribnica, Jurij Kavčič -upravljanja na projektnih območjih Cerkno, Anton Jakopič - Dobiepolje, so se udeležili: državne predstavnice Valentin Južnič - Kostel; član projek- Janja Koko/j Prošek in Eva Pučnik z tne ekipe Marko Koščak in regional-ministrstva za kmetijstvo, Jerneja na koordinatorka Alenka Batič z Uprave za kulturno dediščino; Henigman. Prva humanitarna naloga ribniškega Lions kluba izpolnjena DENAR BODO NAMENILI SLABOVIDNIM IN OČESNIM BOLNIKOM NAJ BIRMA NE BO SLOVO ... S Zokviru programa karitativne birmanske skupine smo obiskali tabor slepih in V slabovidnih pri Novi Štifti, Dom starejših občanov v Kočevju, VDC v Lepovčah in našo največjo družino v Bukovici. Pred nami je nekaj vtisov in doživetij birmancev s teh obiskov. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas tako prisrčno sprejeli. OBISK V VDC Prej nisem \edela za ta center. Pred šolsko jedilnico sem sicer večkrat videla skupino telesno in duševno prizadetih ljudi s spremstvom, kar 23 jih imajo, starih od 18 do 56 let, s se nisem nikoli vprašala, od kod prihajajo. Z zanimanjem sem pričakala ta obisk. V VDC so nas prisrčno sprejeli. Varovanci so bili zelo veseli. Pokazali so nam, kaj delajo. Vodja nas je seznanila z delovnim dnem, od kod prihajajo varovanci, kako prihajajo v center in kaj delajo. Nad njihovimi izdelki sem bila prav presenečena. Izdelke imajo razstavljene in jih tudi prodajajo ali pa naredijo po naročilu. Povedali so nam, da se dosti razgibavajo, gledajo televizijo, hodijo na izlete. Najbolj pa sem bila presenečena, ko sem slišala, da hodijo tudi na razna športna tekmovanja, ki so prilagojena zanje. Kar dva varovanca sta na tekmovanjih v samem vrhu. Vesela sem, da sem se srečala z varovanci in njihovimi vzgojitelji terapevti. Mislim, da je delo v centru zelo težko in da moraš biti za opravljanje takega dela človek s srcem. Od sedaj bom na vzgojitelje in njihove varovance iz VDC gledala s srcem in ne samo z očmi. Duhovno vodilo v izpolnjevanju človekoljubnega poslanstva kluba v ribniškem okolju se prav v ničemer ne razlikuje od tistega, ki mu je zavezanih preostalih 1,4 milijona Banov te svetovne naveze. Njihovo uho naj bi slišalo glas tistih, ki so ubogi in v stiski zato, ker jim je življenje na dušo in telo položilo pretežko breme. 2,5 milijona tolarjev, kolikor je 25 Slanom Lions kluba Ribnica uspelo zbrati na pivem dobrodelnem plesu 15. maja, bo lahko potolažilo marsikatero srce. Pravzaprav je ustanovni ples v kočevskem hotelu Valentin presegel pričakovanja članov, je dejal predsednik kluba Hubert Kosler, in to nikakor ne samo v finančnem smislu. Že samo dejstvo, da jim je uspelo pripraviti prireditev, ki se je je udeležilo 160 povabljencev, po njegovem priča o tem, da je izbrana skupina Ribničanov že postala usklajena. V petih mesecih "prijetnega, a zelo delovnega druženja" jih je s poslanstvom, dejavnostmi in izkušnjami lionizma v Sloveniji, kjer sedaj deluje 28 klubov in skoraj 1000 Birmanka V DOMU ZA OSTARELE Nekega oblačnega dne smo se po pouku odpravili v Dom za starejše občane v Kočevju. Med potjo nisem prav veliko razmišljala o ljudeh, ki bivajo in delajo v domu. V bistvu sem o tej ustanovi vedela malo, vse, kar mi je bilo znano, je bilo to, da se stari ljudje upirajo pobudam svojih otrok, da bi jih dali v dom in da morajo biti zaposleni v takih ustanovah zelo potrpežljivi, komunikativni in skrbni ljudje. V jeseni svojega življenja se nekoliko spremenimo: največkrat postanemo zahtevnejši in lahko se zgodi, da ne moremo več skrbeti zase. Potem za nas skrbijo otroci, sorodniki ali negovalke, lahko pa se za nas najde prostor tudi v domu. To je bilo vse, a se je moje vedenje kmalu začelo spreminjati in dom mi je bil nekoliko bolje predstavljen. Najprej smo si ogledali nekatere skupne prostore, kjer se oskrbovanci, ki se lahko gibljejo, največ zadržujejo. Nato smo se odpravili v njihove sobe, se z njimi pogovarjali ter vsakemu od njih poklonili lonček s telohi. Tako smo jim prinesli »nekaj pomladi«. Morda smo bili prav mi mladi sonce v njihovem vsakdanu, ki pa nikakor ni enoličen. V domu imajo možnost zabave, sproščenosti in zasebnost. Lahko brezskrbno bivajo oz. živijo, ker zanje skrbijo za to usposobljeni ljudje. Ko smo odhajali domov, sem se potihoma vprašala, če bom nemara sama nekega dne bivala v domu. A odgovora nisem našla. In pri tem bo ostalo. Lahko pa rečem, da se mi zdi, da se bom na svoja stara leta najbolje počutila doma med svojimi. Se nekaj: tudi starost zna biti lepa. Ana - Marija Lalič MOJA DOŽIVETJA OB SREČANJU S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI Eno izmed srečanj karitativne skupine je bilo pri Novi Štifti. Tam so imeli tabor slepi in slabovidni. Ko sem zvedel, da se srečamo z njimi, sem se kar malo ustrašil, saj še nikoli nisem imel stika s slepimi. Vendar je strah izginil takoj, članov, seznanjal predsednik botrskega novomeškega kluba, Jože Kukec. Glede na to, da klub sestavljajo ljudje, ki so z našim okoljem povezani najsi bo življenjsko ali poslovno in zavzemajo pomembne družbene položaje, so lahko dokaj hitro zaznali zdravstvene in socialne težave in konkretni korak za njihovo reševanje je bil tak kot povsod po lionističnem svetu -dobrodelni ples. "Zdaj si LION." To so značke, ki zavezujejo vse člane. BiH naj bi zgled v družbi, tako s svojo osebnostjo kot s svojim delom. Samo enkrat v življenju jo lahko pre-jmeš. In če se odločiš zavreči članstvo, izgubiš pravico, da se kdajkoli vrneš med lionse. Po podatkih Mirana Mateta, ki skrbi za stike z javnostjo, je svoje donacije prispevalo več kot 50 organizacij in posameznikov, sredstva pa so ribniški lionisti zbrali tudi preko srečelova, vstopnine in s prodajo pijače. Dražba umetniških slik pa je bila manj odmevna, saj je klubu uspelo prodati le eno delo. Teden dni zatem so se člani že začeli odločati o tem, komu podeliti zbrani denar. Ker projekt SOS telefona za starejše v stiski še ni zaživel, prav tako pa tudi ne načrt za izgradnjo osebnega dvigala za prizadete učence v ribniški osnovni šoli, je bila odločitev jasna. Sredstva bodo podarili družini z več slabovidnimi člani, ki želi ostati neimenovana. Starša sta zaradi bolezni brezposelna, zato bodo lionisti enemu mladostniku namenili enoletno štipendijo za študij (40.000 SIT na mesec), šoloobveznemu otroku pa bodo podarili enkratni znesek, 20.000 tolarjev. Do začetka julija pa bo ribniškemu zdravstvenemu domu uradno izročen tudi refraktome-ter, aparat za določanje dioptrije, ki ga je v celoti financiral ribniški Lions klub. Stal je 1,6 mio SIT in številnim očesnim bolnikom bo bolj kakovostno uslugo. nudil hitrejšo in A. Pahulje Foto: K. Kostanjšek "Najžlahtnejši trenutek" večera je bil prevzem Charter listine, ustanovnega dokumenta, ki klub zavezuje s pravicami in dolžnostmi. Predsednik, lion Hubert, pa je prevzel tudi simbola, ki sodita izključno v njegove roke: zvonec in kladivo. Bolj kot težnjo po miru in redu v skupini predstavljata željo po številnih "uspešnih, prijaznih in prijateljskih srečanjih ". ko je vodja tabora Zlatko stopil iz župnišča. Tudi on je slep, a tega nisem opazil. Sele ko nam je to povedal, sem mu res verjel. Povedat nam je vse o njihovem bivanju in o napravah, ki jih uporabljajo. Seveda je tehnika tako napredovala, da je tudi za slepe marsikateri problem rešljiv. Ker je bil ravno čas za sprehod, smo se ponudili, da jih spremljamo in se nekoliko seznanimo z njihovim življenjem. Vsak si je izbral svojega varovanca in ga prijel za roko. S sošolcem sva si izbrala Boštjana, ki je bil oblečen v oranžna oblačila. Tudi očala in lase je imel v stilu. Med hojo nam je povedal svojo zgodbo. Kot osnovnošolec je bil živahen in zdrav fant, ki pa se ni preveč rad učil. Zapletlo se je v začetku osmega razreda, ko so ga začele napadati različne bolezni. Posledica tega je bilo hitro slabšanje vida. Zaradi tega je moral obiskovati šolo za slabovidno mladino v Škofji Loki. To mesto mu je zelo priraslo k srcu. Tu opravlja poklic tajnika in vratarja v istem zavodu. Ker še vedno zaznava svetlobo, se lažje ukvarja s športom. Plava, teče, hodi v naravo... Začudil sem se ob besedi plavanje, vendar mi je razložil, da se lahko orientira po lučeh v bazenu, težave mu dela le globina vode. Pri tem mu pomagajo prijatelji. Najbolj sem se začudil temu, da je ob pomoči dveh vodičev bil že na Triglavu. Ob tem srečanju s slepimi in slabovidnimi sem se zamislil, koliko volje do življenja imajo ti ljudje in koliko življenjskega optimizma veje iz njih. Marsikdo bi obupal, če bi izgubil vid. Že samo, če nas doleti manjša bolezen, bi dali vse, da bi bili spet zdravi. Koliko bi dali šele ti ljudje, da bi vsaj malo videli? Zakaj se zavedamo vrednosti zdravja šele tedaj, ko ga izgubimo? Vsak dan znova se moramo zahvaliti Bogu za zdravje, za vse talente, ki nam jih je dal, in se vedno znova učiti sprejemati druge takšne, kakršni so, ter jim lajšati trpljenje. To je bilo moje prvo srečanje s slepimi ljudmi in prva življenjska izkušnja, da ne smem s predsodki sprejemati ljudi. Nejc Ilc Članke je zbrala Dragica Petelin ŠOLA PRAZNUJE OŠ Dolenja vas 40 LET SREDI ZELENIH TRAVNIKOV Kolikšen živžav je bil na odm, koliko dobrodošle nestrpnosti otrok in učiteljic pred nastopom in prireditvijo, ko so hvaležni množici obiskovalcev z besedo, pesmijo, plesom in igro ponazorili del šolskega utripa in se 4. junija s ponosom spomnili tistih pomembnih 40 let obstoja. Celo leto so "brskali po preteklosti šolstva v kraju in s tem razvijali tudi pozitiven odnos do dediščine", je dejala vodja šole Marija Henigman, saj so k delu pritegnili vso vas in sedaj, ko so razstava starih učil, fotografij in želja, da se projekt predstavi javnosti, uresničene, ostaja v učiteljicah veliko zadoščenje. Naj se še naprej med 6 učiteljicami in 112 otroki tkejo "prijazne vezi na šoli sredi zelenih travnikov". (Iz uredništva) PRIPRAVILI SMO PRIREDITEV Pri pripravi smo sodelovali učenci vseh razredov, dramski krožek, pevski zbor, glasbena šola, folklora, oblikovni in plesni krožek. Pod vodstvom učiteljic smo pripravili veliko točk. To so bile glasbene točke s petjem in plesom, razni skeči in recitacije. Pripravljati smo se začeli že pred nekaj meseci. Zadnji teden pred nastopom smo vadili skoraj vsak dan. Na dan prireditve nismo imeli pouka, pač pa samo generalko. Preizkusili smo vse točke, da je zvečer program lepo potekal. Bilo je zabave in smeha. Kuharica nam je po napornem delu razdelila sladoled. Z nekoliko treme smo pričakali, kdaj bomo na vrsti za nastop. Vse se je lepo odvijalo. Po končani proslavi so si obiskovalci ogledali tudi razstavo. Domov smo odšli vsi veseli. Urban Merhar, 3.r. Lep dan se je obetal. Celo vroče je bilo, saj je sonce toplo grelo. Učiteljicam v dolenjevaški šoli je bilo celo prevroče, kajti hitele smo z zadnjimi pripravami za popoldansko prireditev. Hitro pod tuš in spet nazaj v šolo. Ura se je bližala 17. Nebo nad nami pa kot bi nam hotelo ponagajati. Postalo je temno, začelo se je bliskati, elektrika pa ugašati. Kaj pa zdaj? smo se spraševali za odrom. Počakajmo, gotovo je še kdo na poti, da se udeleži naše prireditve. Kmalu se je jeza na nebu umirila, ozračje se je ohladilo, naša srca pa so ostala topla. Mi smo praznovali 40 let šole. Polna dvorana gostov, bivših učiteljic, ki so poučevale v teh 40 letih na šoli, staršev, otrok in krajanov nam je zagotavljalo, da naše delo ni bilo zaman. Sama sem ob koncu prireditve prejela veliko iskrenih čestitk, tako za samo prireditev kot za razstavo in knjižico, ki smo jo za to priložnost pripravili. Vse čestitke veljajo tudi mojim pridnim sodelavkam Sonji Pogorelc, Valeriji Lubej, Anici Mohar, Olgi Štefanič in Maji Gornik, kajti opraviti tako veliko delo poleg rednega pouka ne more ena sama oseba. Le s složnim delom vseh učiteljic nam je uspelo speljati projekt do konca. Mnogo ljudi smo povabili k sodelovanju. Na različne načine so se odzvali. Vsem in za vse iskrena hvala. Veliko novega smo spoznali, ostalo je še mnogo zanimivega, vendar bodo še priložnosti za raziskovanje. Ob tem velikem delu pa smo tudi učiteljice prišle do mnogih spoznanj: sproti zapisovati čimveč in zelo natančno določene zanimivosti, fotografirati, dokumentirati, zbirati zanimiva doživetja v šolskih klopeh, spravljati šolske potrebščine... Nekateri ljudje so ob ogledu razstave vzkliknili: “Jaz bi vam dal lahko še to sliko,“ ali “jaz bi vam lahko še kaj povedal," ali... Nič ni zamujenega. Šola na Poljanah še živi. Učiteljice delamo naprej. Marija Henigman, vodja šole IZDALI SMO GLASILO Ob 40-letnici šole smo izdali knjižico. Predstavila vam bom njeno vsebino. Uvod knjige nas popelje daleč nazaj v zgodovino šolanja dolenjevaških ljudi. V anketi, ki nam jo je dala učiteljica, so naši starši in starejši krajani lepo opisali svoje spomine na šolske dni. Zanimive so tudi fotografije, ki so starejše krajane popeljale nazaj v mlada šolska leta. Tudi učiteljice, ki so nekdaj učile na naši šoli, so v njej opisale svoje prijetne in neprijetne dogodke. Učenci, ki sedaj nabiramo znanje v tej šoli, smo se še posebej potrudili. Solo smo predstavili s pesmicami, spisi in risbami. Knjigo krasijo tudi fotografije vseh naših razredov. V knjigo je bilo vloženega veliko dela, a ne zaman, saj nas bo vedno spominjala na naše lepe in včasih nagajive šolske dni. Vesna Oražem, 3.r. GLASBA Vse najboljše za te, Glasbena šola! UPIHNILI SO 35 LET Šele jesen bo glasbenikom prinesla nove prostore HAPPY BIRTHDAYTO YOU, je na osrednji svečanosti ob 35 prehojenih letih Glasbene šole zaigral godalni kvartet Še poprej pa ga je, tako kot ostale zvoka In glasa željne množice obiskovalcev, presenetila čudovita bela torta, z rdečo streho in čokoladnimi okni, v podobi zdajšnje šole, na Gorenjski cesti, od katere se poslavljajo. Svečke na njej sta upihnila dva njena učenca, ki ponazarjata rojstvo In rast domače glasbene dejavnosti: Hedvika Petje, predstavnica prve generacije učencev, in Tadej Oražem, letošnji absolvent "Slovesnost smo želeli okronati z odprtjem in selitvijo v nove prostore, a nam to ni bilo dano," je dejala Bernarda Kogovšek, ki šolo vodi od 1. '94. Čas čakanja naj bi jim vsaj simbolično popol-nil koncert, ki je bil v dvorani Ideal 8. junija. Ministrstvo za šolstvo in šport naj bi namreč šele do jeseni izpolnilo obljubo in nakazalo sredstva za zaključek del. Stavba bo gojencem in učiteljem nudila 10 individualnih in skupinsko učilnico, dvorano, zbornico, 2 pisarni in spremne prostore, vsi pa bodo zvočno izolirani. Praznovanja na tako pomemben jubilej ustanove, ki je "dala svoj pečat okolju" s tem. ko je vzgojila kar 1466 učencev, so potekala celo leto. Šola je prirejala kon- certe, izdala glasilo in tudi zbornik, v katerem je popisana njena preteklost, ter ga podarila vsem obiskovalcem. Danes se glasbe, ki po ravnateljičinih besedah ohranja najplemenitejše in najboljše v ljudeh, v ribniški glasbeni šoli uči 217 učencev v sedmih oddelkih in kar na 14 glasbilih. Davnega leta 1963, ko se je ta blagozvočna dejavnost v našem kraju začela prebujati, je bilo 84 učencev. V vseh letih se je zvrstilo preko 1000 nastopov v Ribnici, po Sloveniji in v zamejstvu in prav vsak izmed gojencev, 57 učiteljev in 3 ravnateljev je "šoli doprinesel, kar je največ mogel." ZDRUŽENA EVROPA BO PELA V RIBNICI Mednarodni pevski zbor Vox Europae bo od 7. - 20. julija prvič gostoval v Sloveniji V soboto, 17.7.1999, bo v ribniški cerkvi ob 20.30 uri koncert pevskega zbora Vox Europae pod vodstvom stalnega dirigenta Roba Veimeulena iz Nizozemske in gostujočega dirigenta Marka Vatovca Iz Slovenije. Program bo obsegal skladbe R. Escherja, E. Rautavaare, F. Poulenca, A. Lajovca in ljudske pesmi različnih evropskih narodov. Vox Europae je mednarodno pevsko društvo s sedežem na Nizozemskem. Sestavljajo ga pevci iz 25 evropskih držav. Večinoma so poklicni glasbeniki ali študentje glasbe, vendar jih druži velik entuziazem, saj si morajo vsakič sami plačati stroške potovanja in bivanja med turnejo. Med seboj si pomagajo, tako da člani iz zahodnoevropskih držav pokrijejo tudi del stroškov sopevcev iz Srednje in Vzhodne Evrope. Glavna cilja te pisane druščine sta izvajati zborovsko glasbo iz svetovne glasbene zakladnice na čim višji umetniški ravni in krepiti prijateljske vezi med vsemi evropskimi narodi ne glede na politične, verske ali kulturne razlike. Ustvarjalno energijo črpajo iz bogate kulturne tradicije posameznih narodov, saj ravno ljudske pesmi tvorijo pomemben delež zborovega repertoarja. Vsak pevec nastopa v tradicionalnem oblačilu dežele, od koder prihaja, zato je Vox Europae na odru prava paša za oči. Od ustanovitve l. 1982 se je v zboru izmenjalo več kot 200 pevcev, imeli so 22 srečanj v 13 državah. Vedno so naleteli na navdušen odziv pri občinstvu in glasbenih strokovnjakih, dobrodošlico pa so jim izrekali tudi visoki državni funkcionarji dežel gostiteljic. Letos se bodo prvič srečali v Sloveniji. Slovenski organizacijski odbor želi svojim sopevcem predstaviti lepote svoje dežele in prijaznost njenih ljudi, slovenskemu občinstvu pa ponuditi enkratno priložnost, da se seznani s tem svojevrstnim pevskim zborom, ki je vzorčen primer združene Evrope v najboljšem pomenu besede. Poleg koncerta v Ribnici bo zbor Vox Europae nastopil še v petek, 16. julija ob 14. uri na gradu Bori pri Ptuju, istega dne ob 20. uri v Murski Soboti ter v ponedeljek, 19. julija ob 21. uri v atriju Nadškofijskega nunciata v Ljubljani. Marjana Benčina Alenka Pahulje Na jtežji čas je šola preživljala v letih od 1965 do '67, ko so jo takratni posamezniki na oblasti želeli ukiniti, češ da ni dovolj sredstev niti za redno osnovnošolsko dejavnosti, meniti: "Zakaj bi kupovali krzneni plašč, ko pa še za navadnega nimamo." Kolektiv v letu 1983/84 Šolo je zaradi nepopustljive vztrajnosti rešil njen prvi ravnatelj Andrej Puhar. * Povzeto iz brošure Glasbena šola, 35 let. ZGODOVINA RIBNIŠKE KNJIŽNICE OD LETA 1870 DO 1945 II. del "V" Tzporedno s čitalnico sta po letu 1900 v Ribnici delovali še % / vsaj dve knjižnici: - Slovenska katoliška javna knjižnica pod okriljem Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, ki je bila ustanovljena 18. marca 1909 kot protiutež liberalno usmerjeni čitalnici ter - Znanstvena knjižnica ribniške podružnice Slovenske dijaške zveze, ki naj bi bila po nekaterih virih ustanovljena leta 1908 (Skubic, str.672), po drugih pa leta 1920 (Kronika 1982, str. 130). Slovenska katoliška javna knjižnica Slovensko katoliško izobraževalno društvo je zbiralo v svoj krog predvsem prebivalstvo iz vasi in ima za splošno ljudsko izobrazbo največ zaslug. Delovalo je po smernicah katoliških shodov. S presledkom v Aleksandrovi diktaturi (1930) je bilo dejavno do začetka druge svetovne vojne kot Prosvetno društvo Ribnica. V svojem okrilju je imelo knjižnico, ki je imela svoje prostore pod društveno dvorano, v zadnjem delu stavb št. 3 in 4, kjer je bila na sprednji strani proti trgu prodajalna Kmetijske nabavne in prodajne zadruge Ribnica (sedaj MKGZ Ribnica). Knjižnica Prosvetnega društva je poslovala ob nedeljah po dopoldanski maši. V tistem času so posebno vneto prebirali Winnetouja Karla Maya. V knjižnici so nekaj časa delale Marija Petek - Bozbirtova iz Ribnice in Micka Pugelj iz Sajevca pa tudi Ivanka Lavrič - Rojčeva iz Ribnice. Knjižnica je delovala do zadnje vojne. (Celoten odstavek povzet po zapisu T. Petka.) Znanstvena knjižnica Podružnica Slovenske dijaške zveze je bila ustanovljena leta 1908 po prof. dr. Francetu Trdanu iz Sušja (Skubic, str.672), pozneje se je društvo imenovalo Slovenska dijaška zveza Ribnica,ustanovljena najbrž 1920 (Kronika 1982, str. 130). Zbirala je katoliško usmerjeno dijaštvo ob letnih in zimskih počitnicah. Pod okriljem tega društva je bila ustanovljena Znanstvena knjižnica. France Petek, Bozbirtov, študent iz Ribnice, stara št.76, je v svojem poročilu o delu znanstvene knjižnice na občnem zboru Slovenske dijaške zveze , ki je bil 20. 8. 1929 pri Novi Štifti, zapisal naslednje: "... ki je imela poseben oddelek v Dolenji vasi. Za ustanovitev knjižnice ima precej zaslug dekan Anton Skubic, kije dal knjižnici na razpolago precej izvrstnih knjig, pa tudi proj'. Dr. Trdan, ki je podaril knjižnici zanimivo redkost, kompletnega Valvazorja in Najstarejše datirana dopisnica v ribniškem muzeju ima na žigu datum 11.9.1897. Poslana je bila v Ljubljano, pisana pa je v nemški gotici. Zanimivo pri njej je to, da je njen založnik Rudolf Oesterreicher z Dunaja, ostale so namreč povečini izdane v Ljubljani ali pa v Ribnici. •k-k-k i Ribniški muzej hrani v svojem arhivu 130 razglednic in dopisnic iz Ribnice in njene okolice (Prigorica, Dolenja vas, Velike Poljane, Kot, Nova Štifta, Sodražica, Jurjeviča, Sv. Gregor, Ortnek in Loški Potok), ki večinoma izhajajo iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Veliko jih je tudi iz začetka tega stoletja, nekaj pa s konca devetdesetih let prejšnjega. Okoli 30 razglednic in dopisnic ni mogoče datirati, ker na njih ni datuma, kdaj so bile natisnjene, niti datuma, kdaj odposlane, ali pa je žig na njih nejasen. Vendar jih lahko vsaj približno uvrstimo v Le še spomin je tudi podoba trga na dopisnici, ki je bita 12.7.1907 poslana v Ljubljano. Na njej je na levi strani poleg Miklove hiše poslopje Dekliške šole, ki je med drugo svetovno vojno pogorelo, na njenem mestu pa so leta 1956 sezidali Zadružni dom. Na prostoru med Miklovo hišo in trgovino Vitra je lepo viden vodnjak, ki je bil ob bombandiranju Ribnice med 2.svetovno vojno porušen. Nemški ujetniki, ki so nekaj časa po vojni pomagali pri obnovi Ribnice, so postavili novega, ampak tudi ta je doživel enako usodo kot prvi, tako da na tem prostoru lahko danes » občudujemo « le kup parkirane pločevine. Na dopisnici, poslani 11.5.1902, »blagorodnemu gospodu stražmojstru« v Idrijo, lahko vidimo, kako je bil videti pozidan grad, v ozadju pa je vidno tudi poslopje opekarne z dimnikom, ki ga danes tudi ni več. n&zGnEmQcvx * *** posamezno obdobje razvoja Ribnice, saj sta cerkev in grad, dva najznačilnejša objekta ribniškega trga, spreminjala svojo zunanjo podobo, ali pa jih primerjamo z ostalimi fotografijami. Nekako do konca prvega desetletja tega stoletja je malo razglednic, v glavnem se pojavljajo dopisnice, ki še niso imele ločenega prostora za pisanje in naslov, zato so tekst pisali kar na stran, koder je fotografija, druga stran pa je bila v celoti namenjena naslovu. Lep pogled na grad in cerkev, kije imela od leta 1868, ko je bila na novo sezidana, pa do bombandiranja ob samem koncu 2. svetovne vojne, zašiljene zvonike, nam pričara razglednica iz leta 1910. Ta ima že ločen prostor za pisanje in naslov, "mnogo srčnih pozdravov iz prijazne Ribnice" pa je bilo poslanih v Kamnik. Do naslednjič, ko pridejo na vrsto razglednice iz obdobja po prvi svetovni vojni, vam tudi jaz pošiljam enake pozdrave. Napisati pa moram tudi željo Muzeja, da se zbirka razglednic izpopolni, zatorej, če ste pripravljeni odstopiti ali prodati kakšno, bomo zelo veseli. Vika Centa Muzej Miklova hiša Nadaljevanje s strani 28 zraven še drugih 21 knjig. Tako je knjižnica štela že v letu ustanovitve 105 knjig. Za knjižnico so se tudi poznejši rodovi mnogo brigali in jo pomnožili z mnogoterimi strokovnimi knjigami. Naročenih je bilo veliko število revij, tako da se je ves denar v prvi dobi uporabljal skoraj izključno za knjižnico. Stalna zadeva in zelo neprijetna je bila za knjižnico nerednost takratnih knjižničarjev, zaradi katerih je prišla knjižnica v popoln nered. Se hujše pa je pri knjižnici to, da člani ne vračajo knjig. Nekateri jih imajo kar po tri, štiri leta, da, celo sedem let, in sicer na kaj malo katoliški podlagi, češ "kadar me bo knjižničar terjal, mu bom že vrnil". Tako je prišla knjižnica v popoln nered, zlasti ker še ni bilo nobene omare. Tako se je nabavila nova omara, knjižnico pa je uredil s pomočjo nekaterih članov Peter Vesel (op. T. Petka: Peter Vesel, Sinovčenov, študent iz Ribnice, Struška 38 - stara št.) in jo tako spravil v red vsaj deloma, ker knjige, ki so jih imeli sposojene nekateri člani oz. starešine, še zdaj niso vrnjene, dasi se je to vedno poudarjalo na vseh občnih zborih in sestankih. (Poročilo povzeto po zapisu Toneta Petka.) V knjižnici in v muzeju v Miklovi hiši pa hranimo knjige, na katerih je kar nekaj različnih žigov. Najstarejše knjige nosijo žig NARODNA ČITALNICA V RIBNICI. PROSVETNI ODBOR SOKOLSKEGA DRUŠTVA RIBNICA, ki smo jo podrobno spoznali v gornjem zapisu. Druge knjige pa nosijo žige tedanjih šolskih knjižnic, in sicer: a) Okrajna učiteljska knjižnica Ribnica - Lašče b) Državna meščanska šola Kraljevine Jugoslavije Ribnica / Državna nižja gimnazija c) Vodstvo dekliške ljudske šole v Ribnici d) Državna deška narodna šola Ribnica e) Državna dekliška osnovna šola Ribnica - Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. f) Državna deška meščanska šola Ribnica. Vse to kaže, da je bilo poleg čitalnic za občo rabo in za širne ljudske množice tudi kar nekaj šolskih knjižnic, ki so bile spremljevalni del ribniških izobraževalnih ustanov, in niso bile širše dostopne. Ostanek teh knjižnic seje ohranil v stolpu ribniškega gradu. Gospod Tone Petek v svojem zapisu navaja, da mu usoda knjig iz omenjenih knjižnic v času med drugo svetovno vojni ni znana. Tudi drugi pisni viri, ki jih imam na razpolago, ne navajajo, kje so knjige preživele vojno vihro, ustni viri pa pravijo, da so jih narodno zavedni ljudje skrivali po svojih domovih in jih tako vsaj nekaj ohranili. Leta 1946 se začne novo obdobje ribniške knjižnice, ki ga bom obdelala v naslednji številki Rešeta. Vesna Horžen Literatura in viri: 1. Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976 2. Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 30. letnik, Lj. 1982, 2. zvezek 3. Knjižnica v Ribnici, zbral in zapisal Tone Petek, Ribnica, marec 1999 4. Slovenske večernice za pouk in kratek čas, zvezek 44, Celovec, 1890, Mohorjeva družba MOTORIZEM "EDINI KLUB, KI IE STARTAL IZ NEBES" ODPRTJE MOTORISTIČNE SEZONE! redko kateri hobi tako združuje ljudi, kot so to motorji, ki so zanimivi tako za mlade kot starejše ljudi, ki so v preteklih časih večinoma vozili motorje, saj so bili avtomobili zelo redki. Za MK Ribnčan pa je značilno, da smo umirjeni družabni vozniki, saj se zavedamo, da " dirkanje" ne sodi v cestni promet. Na vožnjah smo motoristi spoznali, da ljudje z veseljem pogledajo raznovrstne motorje in tudi radi kramljajo o njih. Člani MK Ribnčan se bomo na cesti V Ribniški dolini je nad 60 lastnikov motoijev, ki so se organizirali v Moto klub Ribnčan. Njihov cilj je združevati motoriste in skupinske vožnje. Klub si je nabavil kape, majice, našitke in nalepke, vse opremljeno s svojim znakom, izdelkom ZOK iz Hrovače. Ker je ta hobi (vožnja z motorji) sezonskega značaja, je klub organiziral začetek sezone, kije bilo 30. aprila. Na trgu v centru Ribnice se je zbralo 60 motoristov, ki so v počasni koloni vozili krog do Podklanca, nato pa so se ustavili pri Novi Štifti. Vsi motoristi so šli v cerkev, kjer je pater Niko opravil obred za srečno vožnjo skozi celo sezono. Želja in nasvet patra Nika o pametni in previdni vožnji je vsem segla do srca. Potem smo se vsi zadovoljni podali na promocijsko vožnjo po ribniških vaseh do lovskega doma v Rakitnici. Tam smo izvedli nekaj iger z motorjem ( najbolj počasna vožnja, valjenje soda ... ) in se kasneje v lovskem domu ob prijetni glasbi zabavali pozno v noč. Bralec tega prispevka se bo morda vprašal, kakšen pomen ima to pisanje. Ponoviti moram besede patra Nika, ki je dejal, da obnašali vedno primerno in v pomoč ostalim udeležencem na cesti, v planu pa so sodelovanja na raznih prireditvah (Ribniški semenj), udeležba na motorističnih shodih po Sloveniji, sodelovanje z Inoterm racing klubom in druge akcije, ki bodo v zadovoljstvo vsem motoristom. Pavel Hočevar Foto: Drago Mohar VOZNIŠKI IZPITI ZA "H" KATEGORIJO t: ffr :,V 'h "T" o vi zakon o varnosti v cestnem prometu je vsem bodočim JL ^ voznikom koles z motorjem prinesel novost. Teoteričnemu preverjanju znanja cestno prometnih predpisov je dodan tudi praktični del, ki se z motornim vozilom izvaja na poligonu. Uspešno opravljen izpit vključuje tudi obvladovanje tehnike vožnje. Pogoj za začetek izobraževanja je starost štirinajst let, ki jo mora kandidat dopolniti do 31.12. tekočega koledarskega leta. Po uspešno opravljenih obeh omenjenih izpitih in izpolnjeni predpisani starosti, na Upravni enoti dobi vozniško dovoljenje za vožnjo kolesa z motorjem - mopeda. NOVO: INTERAKTIVNI GD-i SISTEM Tako kot že vrsto let smo tudi letošnjo generacijo osnovnošolcev izobraževali inštruktorji avtošole HERBBY, d.o.o. Tečaji so bili organizirani v OŠ Ribnica, Sodražica in Loškem Potoku. Temeljni del izobraževanja smo izvajali v učilnici, kjer smo učence seznanjali z osnovami cestnoprometnih predpisov. Prvič smo za pridobitev ustreznega znanja uporabljali najsodobnejše metode učenja, ki jih omogoča interaktivni CD-i sistem. To je učni pripomoček, ki je v Sloveniji še novost. Smo edina avtošola v Zahodno dolenjski regiji, ki ima interaktivni CD-i sistem. PORUŠILI SMO VSE REKORDE! Glede na povprečne rezultate, ki jih prikazuje statistika izpitov za "H" kategorijo v slovenskem merilu, smo porušili vse rekorde. Od 114 kandidatov je v prvem izpitnem roku uspešno končalo izobraževanje kar 97 kandidatov, to je 85,1 %, negativnih je bilo samo 17. V drugem roku je bila uspešnost 57,7 %. RAZNO KRATKO SLOVO IN DOLGA POT NA HUANCARAN Foto: A. P. Štiri dni prej, preden se je 5 ribniških alpinistov odpravilo osvajat drugi najvišji vrh v Južni Ameriki, je mala pogumna skupinica pripravila poslovilni večer za svoje najbližje prijatelje. Obelodanili so tudi hvalevreden podatek, da so jim sponzorji podarili sredstva v višini 14. 000 DEM, kar je "rekorden znesek", je dejal Ciril Zbačnik. 31. maja ob desetih zvečer so odšli na frankfurtsko letališče, od tam pa v perujsko Limo. Javili so se takoj po prihodu v glavno mesto, deset dni zatem pa so se že oglašali s 5400 metrov visoke točke s poti na Huancaran, kjer so se privajali na višino. Vreme so takrat še imeli ugodno, vzdušje je bilo menda enkratno in tudi višinske bolezni se ni nihče nalezel. Vrnili se bodo 2. julija, o tem, ali je 16-članski slovenski odpravi uspela pot na 6769 metrov visoki vrh in kako, pa bomo seveda obširno poročali. A. P. VSAK ZADNII PONEDELJEK V MESECU! 7. ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 26. JULIJA GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO 00 9. JULIJA V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3. Tel.: 861 - 533 (Metka Tramte) 041/572 - 525 (A. Pahulje) Fax: 861 - 091 Gradivo oddajajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina pisma naj ne presega 20 vrstic. 2. Ostali teksti: Sestavek naj ne bo daljši od 35 vrstic (1 vrstica = 60 znakov). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, če bo gradiva preveč. Podpišite se s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko. Obvezno pripišite avtorja teksta in fotografije. Ime in priimek ter kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Pisma naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do selekcije. BREZ NEPREMIŠLJENOSTI IN OBJESTNOSTI S takšnim načinom učenja mladih generacij, ki zgodaj spoznavajo cestno prometne predpise, se seznanjajo z nevarnostmi na cesti, ki jih povzročajo nepremišljenost, neznanje in objestnost, bomo zagotovo zmanjšali število prometnih nesreč in postopoma dosegli višjo prometno kulturo. To pa je tudi eden izmed najpomembnejših ciljev, ki smo si ga zastavili inštruktorji HERBBY, d.o.o. Vsem voznikom želimo srečno in varno vožnjo ! Boštjan OBLAK HERBBY, d.o.o. UTRINKI ŠPORT_______________________ PREDSEDSTVO ŠPORTNE ZVEZE Na seji predsedstva Športne zveze Ribnica, ki smo jo imeli 21. maja, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Vsi klubi in društva se prijavijo na javni razpis o zbiranju predlogov za sofinanciranje športnih programov v Občini Ribnica v letu 1999. Izpolnjeno razpisno dokumentacijo dostavijo v pisarno ŠZ do 1.6.1999, strokovna služba material pregleda, na osnovi sprejetih kriterijev naredi izračun in ga posreduje Komisiji za šport občine Ribnica. Klubi in društva pooblastijo ŠZ, da v njihovem imenu podpiše Pogodbo o sofinanciranju izvedbe športnih programov v občini Ribnica v letu 1999. 2. ŠZ izdela Koledar športnih prireditev v občini Ribnica. Zato morajo klubi in društva do 1.9.1999 dostaviti seznam vseh prireditev, ki jih bodo organizirali. 3. Predsedstvo ŠZ podpira prisotnost medijev in sodelovanje na športnih prireditvah. V primeru višjih oblik sodelovanja (prenosi tekem in prireditev) se klubi dogovorijo o nadomestilu za pravico, da prenašajo tekmo. 4. ŠZ bo ob koncu leta organizirala javno prireditev, na kateri bodo podeljena priznanja najzaslužnejšim tekmovalcem in športnim delavcem. Predlog Pravilnika o podeljevanju priznanj ŠZ občine Ribnica je že pripravljen, predsedstvo pa ga bo obravnavalo in morebiti sprejelo že na naslednji seji, najkasneje v septembru. KOMISIJA ZA ŠPORT OBČINE RIBNICA V skladu z zakonom je župan občine Ribnica imenoval Komisijo za šport občine Ribnica. Ta obravnava predlog Športne zveze Ribnica, ki se nanaša na izbor športnih programov in razdelitev razpoložljivih proračunskih sredstev. Komisija dokončno oblikuje predlog izbora programov in pripravi pisno poročilo, ki bo osnova, po kateri bodo sklenjene pogodbe z izvajalci športnih programov. Člani komisije: 1. Lado Orel - predsednik (predstavnik občinskega sveta in ŠZ Ribnica) 2. Uroš Bregar - član (predstavnik kakovostnega in vrhunskega športa) 3. Dušan Erčulj - član (predstavnik šolskega športa) 4. Miha Klun - član (predstavnik občinskega sveta) 5. Jože Andoljšek - član (predstavnik rekreativnega športa) 6. Darja Šilc - članica (predstavnica predšolskega športa) 7. Damijan Kromar - član (predstavnik aktivnega športa) Pripravil Marjan Hojč DUATLON DONJA STUBICA 4. in 12. mesto Miloš Petelin in Matej Škufca sta se 22. maja odpravila na odprto državno prvenstvo Hrvaške v kratkem duatlonu: 10 km teka, 40 km kolesa in 5 km teka. Na težki progi in v slabih vremenskih razmerah sta zasedla odlični mesti, Miloš 4., Matej pa 12. mesto v absolutni kategoriji. Vseh nastopajočih je bilo 29. DUATLON BRDO PRI KRANJU Zmaga in 7. mesto Na Brdu pri Kranju je 29. maja potekal kratki duatlon 9 km teka, 36 km kolesa in 5 km teka. Vseh nastopajočih je bilo 27. Udeležila sta se ga dva naša duatlonca, Matej Škufca in državni prvak Sašo Juraja. V absolutni konkurenci je zmagal Sašo Juraja, Matej Škufca pa se je uvrstil na odlično 7. mesto. Za njun rezultat jima čestitamo. ODPRTO PRVENSTVO HRVAŠKE V SPRINT TRIATLONU 750 m PLAVANJA, 20 km KOLESA, 5 km TEKA, 2., 10. in 22. mesto Na triatlon v Poreč smo se odpravili 29. maja. Na startu je bilo 89 tekmovalcev iz štirih držav (Hrvaška, Slovenija, Italija, Madžarska). Naši triatlonci so pokazali, da so na sezono odlično pripravljeni tako v duatlonu kot v triatlonu. Za največ presenečenja je poskrbel Damijan Kromar, ki je v močni konkurenci osvoji odlično 2. mesto in tako prvič v življenju premagal nekdanjega idola Igorja Kogoja. Za prvim, Urošem Velepcem, je zaostal za dobrih 10 sekund. Poleg Damijana pa je za presenečenje poskrbel tudi Miloš Petelin. Z odličnim časom 1 h, 02 min, 44 s se je uvrstil na 10. mesto, in se tako pomešal s samim vrhom triatlona. Kljub težkim treningom pred tekmo se je Mitja Dečman uvrstil na odlično 22. mesto. To pove, da Mitja iz dneva v dan stopnjuje formo in se pripravlja na svoj vrhunec sezone, ki bo 27.6.1999 na Ironmanu v Rothu v Nemčiji. Poleg njega bo nastopil tudi Damijan Kromar. Miloš Petelin SPREJEM ROKOMETAŠEV Letošnja tekmovalna sezona je bita za Rokometni klub Ribnica zelo uspešna. Prepričljiva uvrstitev članske ekipe v LA slovensko rokometno ligo je prinesla vsem ljubiteljem rokometa v Ribnici veliko veselja. Po nekaj letih bomo tako v Ribnici ponovno gledali vsa najboljša slovenska rokometna moštva in uživali v vrhunskih rokometnih predstavah. S temi besedami je župan Jože Tanko povabil na sprejem, ki ga je priredil za ribniške rokometaše. Obdaril jih je z lepimi spominskimi ročnimi urami in jim zaželel veliko uspeha tudi v naslednji sezoni. M. Ho jč S tekmovanja šolanih psov ZMAGE V RIBNICO, KRŠKO IN KOČEVIE Športno Kinološko društvo Ribnica je organiziralo 2. regijsko tekmo šolanih psov dolenjske regije. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev iz petih dru-štev. Tekmovali so po programu ISP A, ISPC, ISP IPO 1. Nemški ovčar Tobi je pometel s konkurenco Zgodaj zjutraj, 15. maja, smo se zbrali na poligonu Kinološkega društva Ribnica. Vreme nam je bilo naklonjeno, bilo je oblačno, vendar brez dežja. Po opravljenih formalnostih so se tekmovalci po programu ISP C in IPOl ter sodnik Zvone Es odpravili na bližnji travnik. Tam so se tekmovalci pomerili v vajah sledenja. Naloge so najboljše opravili trije psi, in sicer: nemška ovčarja TOBI in IKAR LE OMEGY ter malinois ŠEFE Tekmovanje je potekalo po urniku, in ob 10. uri so se pomerili tekmovalci po programu ISP A. V vajah poslušnosti je najbolje izvedeno vajo pokazala vodnica Larisa Jazbar z nemškim ovčarjem ASOM iz kinološkega društva Krško. Dosegla je 99 točk. Naslednji so bili na poligonu tekmovalci po programu ISP C. Večina nastopajočih je bila iz kinološkega društva Bela krajina. Psi so bili dobro pripravljeni, vendar je nemški ovčar TOBI z vodnikom Stanetom Malnarjem pometel s konkurenco, in tako je zmaga ostala doma. Po programu ISP IPOl pa je zmaga odšla v kinološko društvo Kočevje. Zmagal je malinois ŠEFF z vodnikom Borutom Škodom. Sredi popoldneva se je tekmovanje uradno končalo s podelitvijo pokalov in praktičnih suhorobarskih nagrad -značilnih za Ribnico. Karin Kočevar Foto: Sebastjan Kočevar ŠPORT MLADI KARATEISTI V PRVEM LETU TRENINGA Na začetku junija je skupina fantov in deklet v starosti od 7. do 12. leta zaMjuSla pivi letnik karateja. Trening je potekal v dvorani TVD Partizan, in sicer pod vodstvom trenerja Toneta An&iika, mojstra karateja 5. Dan. Mladi so v zadnjih urah opravljali izpit za šolski pas (beli ali rumeni), kar je pomembno zaokrožilo plod celoletnega dela. Na izpitu so ocenjevali pridobljene veščine drug drugega, končno oceno je dal trener. Hkrati so se mladi pomerili tudi v tekmovanju dvojic. Po izpitu so mladi karateisti, vsak s svojo diplomo v roki in z odločitvijo za še bolj vztrajen trening v prihodnjem letu, zapustili vadbeni prostor. ))Pri tem športu je nujen pogled športnika vase, v spoznavanje svojih zmožnosti. Prav tako sta pomembni samodisciplina in disciplina. Nadalje se skozi vadbo krepi koncentracija na navodila trenerja, (kar je večji problem pri mlajših fantih, saj so le-ti željni akcije) in koncentracija lastnega gibanja. S slednjo sposobnostjo je v direktni povezavi tudi spomin, saj si je potrebno zapomniti niz gibov in premikov v prostoru. Pomemben je tudi trening za ravnotežje. Ker je karate borilna in tehnična disciplina, ni napredek odvisen toliko (ali samo) od talenta, ampak je teža dela v skupini predvsem pridobivanje tehnike. Vse navedeno in tudi drugi ci/ji so bili v ospredju pri našem letošnjem delu,« nam je povedal trener Tone Ančnik. V skupini so prevladovali predvsem fantje prvih oddelkov osnovne šole, za katere ni značilna vztrajnost kot lastnost v tem starostnem obdobju. Zato si vsi zaslužijo pohvalo za redno in vztrajno vadbo ter za vzdrževanje primerne discipline in samodiscipline. Skupina tridesetih mladih je trenirala enkrat na teden, in sicer od oktobra do junija. Po vsakih desetih urah treninga so pod vodstvom trenerja mladi prikazali staršem, kaj so se že naučili. S prikazom pridobljenih veščin so sodelovali tudi na zaključni prireditvi ob izboru športnika leta v Ribnici. Kakšni so načrti za prihodnost? Morda bi starši mladih karateistov ustanovili klub s pomočjo Športne zveze Ribnica, ki nam je že v letošnjem letu pomagala s prostorom za vadbo in z delnim denarnim prispevkom za plačilo treneija. Prav tako gre zahvala ravnateljici OŠ za vzpodbude in podporo. Po besedah trenerja Ančnika bo trening po vsej verjetnosti v prihodnjem letu dvakrat na teden. Vsi mladi karateisti .trener in starši pa si tudi močno želimo, da bi bilo ogrevanje vadbenega prostora v času nizkih temperatur primemo, da otroci ne bi zmrzovali, saj način vadbe zahteva, da trenirajo bosi. Želja je, da že obstoječa skupina karateistov trenira naprej, hkrati pa se v jeseni oblikuje skupina novincev. Nena Weithauser - Plesničar ŠPORTNI OSNOVNOŠOLCI DRŽAVNO ROKOMETNO PRVENSTVO S pomočjo trenerja in navijačev so Celjani v Ribnici upravičeno slavili zmago Viceprvaki V športni dvorani Ribnica seje 12. maja odvijalo državno prvenstvo v rokometu za dečke. V uvodu sta vse tekmovalce in navijače lepo pozdravila ravnateljica ribniške šole in župan. Prvi so morali, kakor je določil žreb, prebiti led tekmovalci OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke In OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Gostujoče ekipe so s seboj pripeljale lepo število navijačev, ki so poleg domačih poskrbeli za pravo športno in tekmovalno vzdušje, saj so navijali zelo vztrajno in glasno. Tekmovalci so bili nepopustljivi in vneto igrali do zadnje sekunde. Izmenično sta vodili zdaj ena, zdaj druga ekipa in se dobesedno »grebli« še za zadnje gole. Po zelo enakovredni tekmi je le uspelo našim, Ribničanom, premagati Škofjeločane za dva gola razlike. Vsi, ki smo držali pesti in navijali za domače, smo bili neizmerno veseli. Strokovna sodelavka RZS Sonja Čotar je izjavila, da je bilo v dvorani tako napeto, kot bi tekmovali člani na državnem prvenstvu. Ob 12.30 sta se pomerili ekipi OŠ Miha Pintar-Toledo iz Velenja in IV.OŠ iz Celja. Celjani so že v tej igri pokazali vse svoje spretnosti in dobro rokometno znanje. Velenjčanom so pognali strah po kosteh in jih premagali kar za dobrih 11 golov (19:30). Tudi navijači so še vedno burno spremljali dogajanje v dvorani. Ko smo novinarji povprašali trenerje ekip, kaj menijo, kdo bo zmagal, so vsi brez izjeme odločno trdili, da je njihova ekipa najboljša in pripisovali zmago le - tej (kako da ne). Bližala se je druga ura in z njo tudi takšni in drugačni strahovi za končno čim boljšo uvrstitev. Najprej sta igro kar se da dobro odigrala Velenje in Škofja Loka. Šlo je za tretje mesto in Velenjčani so ga dosegli. Tudi sedaj so Škofjeločani tekmo izgubili za dva gola razlike (26:28). Čeprav so pričakovali boljšo uvrstitev, so poraz z vodjo moštva, Bernardo Pohleven, ki je bila tudi nekaj posebnega med samimi moškimi, kot se spodobi -športno prenesli. In končno je napočil čas najboljših izmed najboljših. Prišla je ura, ko seje dvorana spet napolnila in čakala na veliki finale. Še v zraku se je čutila napetost in začel se je najbolj napet del prvenstva: domači Ribničani in nekoliko večji in močnejši Celjani. Začele so se akcije, drzni in hitri napadi, številna tveganja in polna mera vztrajnosti. Praktično vsega najboljšega, kar igralci premorejo. Celjani so pred Ribničani vodili za pet ali šest golov, na koncu pa svojo moč še poostrili. Toda Ribničani se niso dali in se borili do konca. Za Celjane je bil to velik dan, saj so na koncu z dobrim rezultatom dali vedeti, da so letos v odlični formi (14:27). Sprva so domači tekmovalci začeli malce s strahom, vendar so se kmalu ujeli. Proti močnim neizprosnim Celjanom je bilo res težko, saj so bili večinoma tekmovalci iz osmih razredov višje rasti kot naši. Kljub drugemu mestu smo vsi z uspehom zelo zadovoljni in ponosni. In prišla je tudi najbolj prijetna stvar tega srečanja - razglasitev rezultatov ter seveda podelitev medalj in pokalov. Alenka Bojc, 8.d, novinarski krožek, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica Foto: Laura Fajfar, 6.a novinarski krožek Končni vrstni red se je glasil: 1. mesto IV. OŠ Celje 2. mesto OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 3. mesto Miha Pintar-TOLEDO iz Velenja 4. mesto OŠ Ivan Grohar Škofja Loka Za "naj" strelce tekem so bili nagrajeni: Miha Peterlin (Velenje) - 22 zadetkov Dragan Gajič (Celje) - 20 zad. Vid Kavtičnik (Velenje) - 18 zad. Urban Stopar (Celje) - 15 zad. Aleš Smiljanič (Škofja Loka) - 16 zad. Matija Štimec (Ribnica) - 13 zad. "Naj" vratar: Boštjan Zupan (Celje) "Naj" igralec: Dragan Gajič (Celje) "Naj" sedmerica: Boštjan Zupan, Urban Stopar, Matija Štimec, Miha Jamnik, Dragan Gajič, Vid Kavtičnik in Miha Peterlin. NE PREZRITE PD RIBNICA Datum SOBOTA, NEDELJA: 19., 20. Kam na KALŠKI GREBEN, JEZERSKO IN KOKRŠKO KOČNO Načrt ture Krvavec, Kalški greben (2224 m)- Kalška gora (2074 m) - Ko krško sedlo - Kokrška Kočna (2475 m) - Jezerska Kočna -Suhadolnik Zahtevnost ZELO ZAHTEVNA Trajanje 5 UR in 6 UR Datum SOBOTA, NEDELJA: 3., 4. Kam po DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Načrt ture Savica - Komarča - dolina Triglavskih jezer - Zasavska koča na Prehodavcih - Mala Zelnarica (2320 m) - Mala Tičarica (2071m) -Planina pri jezeru- Planina Vogar - Stara Fužina Zahtevnost ZAHTEVNA Trajanje 5 UR IN 7 UR .....1..■...... Datum SOBOTA, NEDELJA: 17., 18. Kam na TRIGLAV Načrt ture Trenta - Dolič - Kanjevec (2222 m) - Triglav (2964 m) - Kredarica - Vrata Zahtevnost ZELO ZAHTEVNA Trajanje 8 UR IN 7 UR Datum SOBOTA, NEDELJA: 7., 8. Kam na SONNBLICK (Gora v Avstriji) Zahtevnost ZELO ZAHTEVNA Trajanje 5 UR IN 7 UR ■ Jože Andoljšek, ( 860 - 555 ali Odbor za pohode v društveni pisarni, Gorenjska c. 9, ob ponedeljkih. Prijave: Marjana Rozman, v četrtek pred odhodom (od 18 h - 19 h) v društveni pisarni. RIBNI/KI POLETNI FESTIVAL 1999 PRIREDITVE OB DRŽAVNEM PRAZNIKU četrtek, 24. junija, ob 20. uri Galerija Miklova hiša - odprtje kiparske razstave DUŠAN TRŠAR - maša pri Sv. Ani, po maši kresovanje, ki ga organizira Planinsko društvo Ribnica sobota, 26. junija 1999, ob 20.30 uri v ribniški cerkvi KONCERT OPERNIH ARIJ IN UVERTUR Orkester SNG Opera in balet Ljubljana nedelja, 27. junija 1999, Hrovača SREČANJE NA VASI - ob 10. uri maša z blagoslovitvijo cerkve - ob 12.30 uri »SREČANJE NA VASI« (kulturni in zabavni program). Organizator: Etnološko društvo Hrovača ponedeljek, 28. junij 1999, ob 20. uri v centru Ideal - klavirski recital, SAŠA MLAKAR POLETNI FEJTIVAL AMATER/KIH GLEDALI/Č petek, 2. julija 1999, ob 20. uri v ribniškem gradu - komedija Quentin Tarantino REZERVAR DOGS (RESERVIOIR DOGS) igra »DEJMO STISNT« teater, Vrhnika sobota, 3. julija 1999 - ob 18. uri pred Miklovo hišo otroška predstava PASTIRSKA BAJKA igra skupina »KORUZNO ZRNO« Slovenska Bistrica - ob 21. uri v ribniškem gradu, drama Evald Flisar KAJ PA LEONARDO? igra gledališka skupina »DRZNI IN LEPI« iz Stične nedelja, 4. julija 1999 - ob 18. uri v dvorani centra Ideal gibalna predstava za mlade Sebastjan Starič in izvajalci DARGOP igra gledališka skupina Dijaškega doma Ivan Cankar »GIBALNI TEATER POZITIV« ob 21. uri v ribniškem gradu -veseloigra, A.T Linhart, ŽUPANOVA MICKA igra gledališče Toneta Čufarja Jesenice . sobota, 17. julija 1999, ob 20.30 v ribniški cerkvi - koncert, VOX EUROPAS - GLAS EVROPE mednarodni mešani pevski zbor 48. Biennale di Venezia (9.junij - 1.oktober 1999) MIKLOVA HIŠA PREDSTAVLJA SLOVENIJO NA ENI NAJUGLEDNEJŠIH SVETOVNIH RAZSTAV Na slovitem 48. Beneškem bienalu moderne umetnosti Slovenijo letos predstavlja Galerija Miklova hiša, ker se je v zadnjih letih zaradi kakovostnega izbora umetniških del in razstav umestila med najuglednješe galerije v državi. Pot, ki jo je ubralo vodstvo, ko je pod svojim okriljem v programskem svetu združilo ugledne akademike, je zaradi brezpogojnega stremenja k najboljšemu v slovenskem prostoru doživelo enega izmed vrhuncev. 10. junija je bilo odprtje slovenskega paviljona v Benetkah. Predstavila sta se Andrej Zdravič s filmsko projekcijo Ocean Lava in Nataša Prosenc z video instalacijo Gladiatorji, ki sta lani razstavljala v Galeriji Miklova hiša, vendar z drugima projekcijama. Temna lisa? Miklovo hišo slovenska vrhovna kulturna srenja z nacionalnimi mediji vred praktično nikoli ni omenjala kot nosilko razstav. Še več, ponekod so se nekateri docela poneumili s plasiranjem informacije, da je Miklova hiša stacionirana v Piranu. Cena prisotnosti v tako eminentnem svetovnem krogu in v imenu Slovenije pa ostaja jasna: lovorike vedno pobere država. Ni korektno, ne zaradi zahtevnih priprav za tehnično izvedbo, ki jih je nosila Galerija, nenadnih zapletov, ki jih je morala reševati, ne zaradi stroškov občine. ... So pa le v mreži slovenskih galerij in, da, kljub vsemu, biti na slovitem bienalu je potrditev dobrega dela, uspeh in priznanje. A. P. "Letos je celoten bienale zelo dober, zato sem še posebej vesel, da se je odprtja našega paviljona udeležilo preko tisoč ljudi. V dneh t.i. pred-otvoritev so namreč v Benetkah strokovnjaki in umetniki z vsega sveta. Kljub velikemu obisku Slovencev, med katerimi je bil tudi ribniški župan in kar nekaj sokra-janov, smo dosegli namen predvsem s tem, da so prevladovali tujci. In vsi so bili z našo predstavitvijo izjemno zadovoljni." Jure Mikuž kustos pmjekta Andrej Zdravič: Boj med lavo in oceanom traja dneve in noči - veličasten ognjemet, ki diha v skrivnostnem pulziranju in govori o neki drugi razsežnosti. *Zdravičeve izbruhe lave, ki jih je posnel na Havajih, projekt je ustvarjal 10 let, bomo menda lahko spremljali tudi na ribniških tleh, predvidoma septembra in res sijih morate ogledati. Nikoli ne boste obžalovali! Nataša Prosenc: Projekcije predstavljajo portrete 50 ljudi, ki izražajo različna čustva, posnetke 30 ljudi, ki vstopajo in izstopajo iz prostora, in zemeljski vrtinec, ki vodi v prazno. "Edina racionalna teža mojega ustvarjanja: življenje je večje od nas, resnična umetnost pa nerazložljiva in neulovljiva." Misli umetnikov in fotograjije so povzete iz brošure, ki jo je ob 48. beneškem bienalu in Slovenskem paviljonu izdala Galerija Miklova hiša.