Natisov 15.000. *~M& K 120 arniški 535 in ima. :rogih , jerc" izhaja vsaki jili datiran z dnevom |ijslednje nedelje. Kana velja za Av-•: za celo leto < -1 za pol in četrt ■nemo; za Ogr-l , I 50 vin. za celo u Nemčijo stane lo leto 5 kron, za iko pa 6 kron; (go inozemstvo se n naročnino z ozi-[na visokost pošt-rINaročnino je pla-[naprej. Posamezne [»prodajajo po 6 v. 5tvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za >/. strani K 16, za "/• strani K 8, za '/.« sfrani K 4, za '/s« stani K 2, za '/•« slrani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ff Današnja številka ima zopet 2 strani pri-h|e in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Ne počivaj mo! m pr- C Maloštevilni slovensko-liberalni glasovi na foroJkem so skoraj potihnili in le semtertja je kakšno žalostinko o .tnžnem Koro-tar. Istotako je na spodnjem btajerskem pr-aSii liberalizem premagan ; „narodna stranka" itiko rekoč izdihnila in Spindler joka na nje-amlinah krvave solzice obupanja. Na Pri-Lnl«n in v Trstu so slovenski narodnjaki ■tovoljno vpognili svoj tilnik v klerikalni ja-lin tavajo zdaj za ožlindrano Šušteršičevo Ho, kateri so svoj čas tako navdašeno palmed noge metali. Tudi Kranjska je popol-m klerikalna in edino ljubljanski advokat dir. par ostane „liberalni divjak", kar v poli-ivenskega ljudstva seveda nima nobenega itvo je torpj, da je slovensko stvo v vseh deželah danes poloma v jarmu strupenega k 1 e-i z m a. In človek bi skoraj obupal nad jstvom! Vsi pojzkuši napredne misli šjo jrej izjalovili in liberalne gore so ,^e zvijale Becinah. porodile pa niso niti miške. . . Vse |po in kdor govori v tujini o slovenskemu u, ta ga popisoje kot ljudstvo klerikalstva rtalosti... li — v politiki ne sme nikdar anje zavladati. Kdor vrže sam t koruzo, ta je tudi sam kriv pogina ideje. Napredna misel je in o-a in nesmrtna; njeni nositelji so »t ljudje z najnevarnejšimi napakami in ridakovano kratkovidnostjo, — ali misel se ne potopi, — ta napredna misel živi razvija naprej in se razvija v tisočerih ia v natnrnera razvitku pridobiva pola-i naše pokrajine. Ali mislijo slovenski po-dnhovniki v resnici, da bodejo udomačili pere srednjega veka s farško nadvlado, s utečimi gromadami in s krvavo inkvizicijo ? mislijo res, da bodejo njih plačani in brez-kjni agitatorji uresničili večno klerikalno ? Mi dvomimo, da je klerikalno „pre-dr. Sušteršiča, Grafenauerja, Verstov-Ei in Benkoviča pristno. In na takih stebrih k ne bode zgradila palača klerikalnega kralje-n. Časi pridejo in gredo in v par letih se n klerikalizmu obrniti. .. Liberalne struje med Slovenci so v prvi t*i krive, da je klerikalizem tako mogočno za-udal. Papirnate stranke, ki nimajo nobenega lib s ljudstvom samim, ki se porodijo v gla-tdtega ali onega ^pesnika", ki ne računajo s toipi razmerami, ne bodejo tako vzorno, Ittda tudi brezobzirno klerikalno organizacijo jranagale.Kaj so narodnjaki ljudstvu ^inesli? Zadolžene posojilnice, politične jokate, ki niso za las boljši od političnih far-|ft, bankerotne zadruge, narodne „štacunarje", |nso do pičice podobni klerikalnim „konzumar-|jiRi~, učitelje z neverjetno predrznim in protipo-imim nastopanjem, razbijače shodov in pre-polenarske žurnaliste, ki so srečni le v blatu osebnega boja, — to je nekaj iz zaklada narodnjaške politike! Seveda h takimi sredstvi se ne bode klerikalizma premagalo. In isto tako ne z nedoslednostjo, ki jo opazujemo tako očitno v narodnjaških vrstah. Svigašvaga-strank ne bode ljudstvo nikdar vpoštevalo. Le v enem so si bili slovenski narodnjaki vedno dosledni :v hujskariji proti nem-štvn. Vsi narodni „ voditelji", od Hribarja pa do dr. Kukovca so agentirali na dostikrat gnusni način s svojim sovraštvom proti vsemu, kar je bilo le nemštva prijaznega. To skozinskoz reakcionarno, deloma pa tudi hudo sebično sovraštvo je gotovo tudi vzrok, da je narodnjaško gibanje mednarodnemu klerikalizmu tako hitro podleglo. Liberalni narodnjaki so ravno pozabili, da je vse, kar je med Slovenci naprednega, izšlo iz nemških virov. Vse napredne ideje, ki so našle v slovenskem ljudstvu le količkaj odmeva, so nemškega vira in te Svoje nature ne morejo Zato p a je na^edna misel med Slovenci le v zvezi z nemštvom riiogoca. To so dokasale zadnje volitve, to pa dokazuje tudi vsa politična zgodovina slovenskega ljudstva. Tega edino pravega načela pa se je naša „Štajerčeva" stranka držala in ga tudi še v naprej zastopa. Ravno zato pa je tudi naša stranka iz zadnjega volilnega boja z lepimi nspehi izšla. Ne grč se tukaj za mandate; ali res je, da smo le v treh volilnih okrajih klerikalcem več kot 2000 glasov vzeli. Naša naprednost je torej uspevala in naše delo je rodilo lepe plodove! Kdor hoče odslej med Slovenci za racionelno naprednega veljati, ta se bode moral polagamo s temeljnimi idejami naše stranke seznaniti. Za napredno misel med slovenskim ljudstvom bodemo le tedaj kaj koristnega dosegli, kadarsevrže vso narodnjaško hujskarijo čez krov. To je jasna resnica! Verujemo sicer, da gotovim ljudem okoli „Sloge" in »Narodnega lista" ta resnica ni posebno prijetna. Verujemo jim, ker jim je bilo prvaštvo in tudi srbofilsko hujskanje vedno več nego pametno ter koristno narodno delo. Tem zagrižencem seveda ni pomagati. Ali slovensko ljudstvo samo jim je že obrnilo hrbet in v resnici napredno misleči ljudje prihajajo v naš tabor. Mi pa moramo naprej delati! Popravimo v resnem delu škodljive grehe, ki jih je povzročila le na jeziku napredna narodnjaška stranka! Izobražujmo ljudi, delajmo dan in noč, razkrin-kajmo delovanje prvaškega klerikalizma, —*in dan zmage bode prišel tudi v okovih črnega klerikalizma trpečemu slovenskemu ljudstvu ! '-^ Politični pregled. Državni zbor je torej pričel z „delom". Prvim formalnim sejam so sledile začetne razprave o bančni postavi, ki se jo hoče še pred poletnimi počitnicami rešiti. Obenem se razpravlja o raznih nujnostnih predlogih i. s. v prvi vrsti o predlogu glede krvavih dogodkih pri volitvah v Galiciji. Stranke so zdaj precej jasno svoje stališče napram parlamentu in vladi pokazale. Nemški krščanski-socialci so združeni s socialisti poskusili prvi naskok na napredno-nemški „Nationalverband", kar se jim ni posrečilo. Jugoslovani so si ustanovili „Hrvatsko-slo-vensko zajednico", v kateri ima zloglasni dr. Sušteršič prvo besedo, h kateri pa so tudi nekateri doslej „liberalni" slovenski poslanci iz Primorskega stopili. Divjaki so si zavarovali vpliv na ta način, da so se Schonerianci z Ru-sini in nekaterimi jugoslovanskimi poslanci v eni zvezi združili. Težko pričakovati je, da bi se pred poletnimi počitnicami kaj več nego bančno postavo sprejelo. Vročina pasjih dnij vpliva pač tudi na „delo" naših preljubljenin „zastopnikov naroda". .. Državni proračun za I. 1911 se je zopet državni zbornici predložil. Skupne zahteve proračuna znašajo 2.881,709.143 kron, skupno pokritje pa 2.881,758.772 kron. Torej znaša preostanek 49.629 kron. Skupne potrebščine za 1911 so se torej za 63,512.407 ki-ou zvišale. Uvoz tujega mesa zlasti z Argentinije jo nekaterim površnim politikom začetek in konec njih modrosti. Sicer Se je z dosedanjim uvozom argentinskega mesa prav malo uspeha doseglo. Meso je namreč premastno, nerabljivo za naše razmere in cena ni posebno nižja. Vsled gotovih pogodb, ki so bile obenem z avstro-ogrskd pogodbo sklenjene, se je ta uvoz tujega mesa vstavil. To pa je napravilo v vrstah gotovih devetkrat pametnih mož velikansko razburjenje in pričeli so takoj na vlado streljati, Češ da drži ta z „mesnimi oderuhi" itd. Na tozadevno vprašanje, v državnem zboru pa je ministerski predsednik prav krepko in odločno odgovoril. V njegovem govoru je bila zlasti ocenitev splošnega gospodarskega položaja važna. Minister je pobijal laž, da so kmetje splošne draginje krivi; krive so draginji razne razmere, in. nj. tudi visoke plače. Govor je napravil precej dobri vtis. Gotovi ljudje naj bi se odvadli, smatrati kmeta za molzno kravo vseh drugih stanov. Vznemirljive! zvišanje davkov. Nemški poslanci Marckhl, Wastian, Einspinner, dr. H o f m a n n i. dr. vložili so v državni zbornici vprašanje na finančnega ministra, ki se tiče letos na Štajerskem tako očitnega zvišanja osebno-dohodninskega davka. Oblastva so ta davek kar zistematično na dvakratno in trikratno svoto dosedanje izmere zvišala. To občutijo zlasti obrtniki in trgovci. Vršila se je tudi že cela vrsta protestnih zborovanj. Poslanci zahtevajo od vlade, da naj pritožbam ugodi in takemu neumestnemu zviševanju davkov konec napravi. Armade balkanskih držav. Ni izključeno, da bodejo politične razmere na Balkanu dovedle do vojske. Zanimivo je vsled tega, pregledati številke velikosti armad teh balkanskih državic. V slučaju vojske ima Bulgarija 292.000 mož, 8.900 jezdecev in 720 kanonov; Srbija 100.000 mož, 8.500 jezdecev in 659 kanonov; Craagora 43.000 mož; Grška 70.000 mož, 3000 jezdecev in 396 kanonov. Vse te štiri države skupaj imajo torej v vojski 500.000 mož, 17.500 jezdecev in 1775 kanonov. Temu nasproti bi stala turška armada, ki ima le v Evropi 450.000 mož, 21.000 jezdecev, 1098 kanonov in 137 mašin-skih pušk. PO UŽivanJM Od Sadi© 8e Priporoča StraschiH'Ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno traplo in prepreči prehlajenje V Perziji se je zgodil državni preobrat. Bivši šah je pričel zopet krvavi boj proti sedanjema vladarja. Rusija in Anglija pa sta se pioti njemu izjavili. Boji se peljejo z grozovito divjostjo. Poskusi ve. in kr. garnizijski bolnici v Gradca so podali: Tudi proti zaprtja bolnikov, ki so navezani na posteljo, so se z naravno Franc Jožef-ovo grenčico dosegli odlični uspehi. Učinek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin, ali poznejših vplivov, vsled česar se „Franc Jožef-ova" voda od vseh bolnikov rada zavživa. Sv. Urban pri Ptuju, 24. VII. 1911. Neka oseba dobro znana, se zaganja v razne može v „Slov. Gospodarju" in nStražia. Svetovali bi, da naj raje opusti pisanje in si naj misli na pregovor: Kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnce! Ali pa tudi : Pometaj pred svojimi durmi, potem šele pred drugimi. Urbančan. Iz Ptujske gore. Našim narodnjakom je od zadnjih državnozborskih volitev začelo vse iti rakovo pot, ako ravno še Ivan Klemenčič kot narodnjaški haaptman svojo kompanijo koraan-dira. Tako naprimer jo je peljal predzadnjo nedeljo v Stoperce na Plojevo veselico. V svojo kompanijo si je tudi vzel enega Auzeta, kateri ni malo ampak precej nor. Ta Anza jim je moral kričati in vpiti »živijo naš general Ploj" ! Ali to dejstvo ža enega učitelja ni sramotno, da se druži z duševno bolanimi ljudmi? Na imenovani veselici so bili tudi drugi učitelji udeleženi, kateri gotovo ne morejo svojo inteligenco bolje dokazati, da si v družbo jemljejo maloumne ljudi! Ko je Klemenčič svojo kompanijo domu prignal, so še menda drugi iz kompanije norci bili, ker so v noči na vso grlo vpili, kakor kaka navadna živina in so zbijali na hiše že spečih posestnikov. Narodnjaški general Ploj je bržkone svojo armado zapustil, zato narodnjaki sedaj poraz za porazom doživljajo; tako n. p.: Deželni odbor uči Jnrčeka Topolovec postav, ker ni pravilno razglasil in predložil v pogled občinske račune in več drugih točk; za te narodnjaške modrosti plača občinski predstojnik 3882 K. iz svojega žepa na stroških. Svoj čas je že „Šta-jerc" učil Jurčeka, na kaki podlagi se imajo občinski komisijoni izvrševati, pa vse zastonj, on po svoje komandira in je s tem sicer svojemu pristaša približno 150 K. stroškov povzročil ; rekel je sicer, da se na njegovo odgovornost žiher podira, radovedni smo ako bo za res stroške vrnil. Omeniti se tudi še mora, da on v Sencah pred svojim travnikom cesto na ljudsko zemljo tišči in jo je že čez dva cela metra pritisnil in da je pred njegovim posestvom najgrša cesta, tako rekoč „ master" za celo občino. Smola je smola! Haaptman s svojim adjutantom Hanzetom pa slabo komandirata, zato je vse sfnšano ; kaj ne, gospodine Klemenčič? Prihodnjič pa še bomo Vas nekaj o izgoji otrok poučili. Trbovlje-Hrastnik. Pri nas nastale so v zadnjem času zopet prav anarhistične razmere. Treba bodo zopet enkrat prav pošteno v prvaški brlog posvetiti in oblast na škandalozne te dogodke opozoriti. Nekateri narodnjakarji menda še vedno mislijo, da živijo v časih Roševe slave, ko je pijani Uršič »pravico" delil. Pa se ti Ijtfdje grozovito motijo. Mi živimo v Avstriji, na pa na Balkanu! Posebno huda in strastna je hujskanja narodnjakarjev proti hrastniški nemški šoli. Ta šola jim je trn v očesu, čeprav je že davno vsa javnost in tudi oblast njeno vrednost izpoznala. Dokaz temu je dejstvo, da je deželna uprava nemško šolo že prevzela. Ali ravno to je narodnjakarje hudo vznemirilo in razbnrilo; zato peljejo zdaj boj proti nemškim učiteljem in nemški šoli na tako gnusni način, da presega pač že vse meje. Naj omenimo za danes le nekaj slučajev: Neki otrok slovenske šole jeclja iu zato ne more poduka tako hitro slediti kakor drugi. Zato pa je tamošnji prvaški učitelj otroka pred vsem razredom in tudi v konferenčni sobi hudo pretepel. Vsled tepeža deček (Kavček mu je ime) nekaj časa sploh jesti in iz postelje vstati ni mogel. Ni čuda, da je bil dečkov oče vsled tega hudo razburjen. Oče je šel z otrokom k zdravniku in vzel spričevalo, da bi potem tožbo vložil. Zdaj so prvaki pričeli skakati! Dotični učitelj,, njegov oče in nad-učitelj Skorčan so Kavšeka hudo obdelavah", da ne bi vložil tožbe. Učitelj je celo 4 K za zdravniško spričevalo plačal. In res, dečkov oče se je dal preprositi in je odstopil od tožbe. Ali rane otroka se niso dale prikriti. In zato so prvaki pričeli nakrat lagati, f'a je neki deček iz nemške Šole Kavšeka pretepel. To je pač malo grdo ! Zakaj pa so se prvaki tožbe tako prokleto bali? Zdi se nam, da se ne bode pustil niti najne-nmnejši Roševi petolizec na ta lim spraviti. Sicer pa to ni prvi slučaj pretepavanja otrok na slovenski šoli. Mi bi lahko o tej stvari še mnogo govorili in morda pride čas, ko se i naš jezik odveze! Svaka sila do vremena! — Se večji slučaj surovosti se je tukaj preteklo nedeljo dogodil. Znani Rose v Francelj, ki je tako dolgo na očetove troške hlače po šolskih klopeh trgal, pripeljal se je namreč z raznimi ednakovrednimi tovariši in sokolaši iz Trbovelj. Roševi sinovi so znani po svoji nesramni surovosti, kakor so tudi znani, da znajo prav dobro kofre odpirati. Ko je Francelj iz vlaka stopil, videl je tam slučajno navzočega ključarja Obe-raDner. Brez vsacega vzroka udaril je pod no- Velika železniška nesreča. An der Srarre der Miiitt^rrtEF Kaiasfrophe. co in vf*f->t-UI-i v H1i5ir*i nnfnJL-o T\r»_ clr/^il AC**Kni nlnlr \t. Ura som še mokri Rošev Francelj poštenega dela« v obras in ga je hudo na očesa poStodoiu Napadeni ključar, ki je jako mirni človek, fl je takoj k zdravniku in k orožnikom. Upati i da bode oblast temu divjanju pijanih sinfW bivšega trboveljskega sultana konec napn™ Takih surovosti si napredni inožjo ne bodi pustili dopa3ti. Sicer ni bil Rošev Frauoelj s«| falotovsko surovostjo zadovoljen V svoji pifl razburjenosti op=j celem svojem življenju precej sorodnih p Iz Spodnje-Stajerskega, Romanje in politika. Neka jako ; slovenska gospa nam poroča: Dne 17.9 vršilo se je od duhovniške strani (seveda il pim dobičkom) prirejeno romanje na Terasi i Reki. Udeležilo se je tega romanja okoli] romarjev in romaric iz spodnje Stajersl dveh posebnih vlakih. Žal da romanje ml zgolj verski značaj, marveč da se je ev zlorabljalo v politične namen«. Že 17. mpčer imel je neki duhovnik iz Štajerske jo, ki je bila v začetka prav lopa, ki »e je um s politiko pečala. Dotični duhovuik je Jslavospeve, kčr so na spodnjem Štajerskem Badnjih državnozborskih volitvah sami kleri-Jui kandidati zmagali. Due 18. t. m. zutraj i je jopet vršila pridiga, v kateri pa se jo gorilo izključno samo o politiki. Ko se jo pravilo isti večer izprehod ob morju, so na ;em čolnu, na katerem so bili skoraj sami lovniki, isti pričeli narodno-hnjskajoče pesmi jrepeviti in na koncu so kričali „dnhovniki pske ljubezni" zopet: „C;'iia zemlja naj itzae vsacega nemčurja" ... Ni čuda, da ljudstvo vedno bolj obrača od priredb polit-i-Brfe duhovščine, ki pozna le š« en "ga Bboga" Isrrjo sebično hujskajočo politiko ! V celjski okolici imajo prrcej prvaških hoj- i&v ki dostikrat ne vedo, kaj delajo. Med ^ii a odlikuje zlasti Janezek Radaj, ki prav- ■ sam o sebi ne ve, kaj da je. Dne 28. gsiiKa šel je ta prvaški fantek v večji družbi ,Sakolskemu domu". Pri vojašnici hotel (inkega soldata pretepsti, a ta je potegnil jonei in se j" branil. V službi stoječi lajtnani jralic je vojaka vprašal, kaj da je in ga poslal tem v vojašnico. Radaj pa je oficirja opsoval Irk izdajal za „ urad no osebo". Le hladno- gsii oficirja se ima Radaj zahvaliti, da ni občutno za ušesa prijet. Sramotil je Idi cesarjevo suknjo. Vsled vsega tega ga je fjfhrno pravdništvo zasledovalo. Sodnija obso- ijeRadeja na 150 kron globe odnosno 10 j 2apora. Mislimo, da bode ta prvaški hujskač ifcj pametnejši postal. Vedno namreč ne bode i prizanesljivih ljudi dobil in ako bi v šun- i nadaljeval, znalo bi se mu enkrat kaj ijetnega pripetiti. Prvaki pa so na tega i lahko ponosni! 'rvaki v Slovenj Gradcu žalujejo . . . črne razobešajo in kakor češplje debele solze . . . Tužna majka Slavija! — Kaj se je Bo voljo zgodilo? No, glavnega voditelja [nj»graških prvakov so dali pod ključ. Že v Moji številki smo poročali, da so zaprli [vca D r u š k o v i č a zaradi goljufije v zmi-P 199 a. Ta Draskovic bil je najstrastnejši hujskač. Vse, kar je bilo naprednega jiemškega, je zaničeval iz dna svoje duše. ■sivo proti nam je presegalo pri temu poku vse meje. Vedno je Draskovic vpil joji k svojim", vedno je pridigoval bojkot »kili trgovcev in obrtnikov, vedno je pov-jffžl „ narodne štacune" v deveta nebesa. j pa je padel v blato! Vse prvaške krasote in med štirimi zidovi ječe se bode vse Slsko navdušenje ohladilo . . . Stvar pa je ledeča: Prvaški Jože Draskovic žalil je »rja g. Debelaka; da bi ga lažje bojko-je tudi na vse mogoče načine obreko-tega ga je klobučar tožil. Zdaj je i!o Draškoviču korajžno srce v hlače. Posku-Ije, da bi dve osebi h k r i v e m u priče-inju zapeljal. Čevljarju Vodovnikn iStaieva^i je dal 2 kroni, da bi mu pri tej Mjcfiji pomagal. Vodovnik je plačal pričoma ir litrov vina in ju je nagovarjal. Ali priči sta ^ končno povedali in tako sta prišla Druško-liie in Vodovnik zaradi zapeljavauja h krivemu mju pred sodnijo. In sodnija je obsodila Baškoviča na tri mesece, Vodov-jika pa na dva meseca težko jjce. S tem je to žalostno .poglavje končano. 6ljivo je iz vsega tega, da se prvaki ne i niti pred krivo prisego in pred goljufijo, pr hočejo političnemu nasprotniku škodovati. ikovič je drugim jamo kopal, padel je pa sam Sjo. Prvaki pa naj le za njim jokajo. Sio-lo ljudstvo bode prvaške junake že izpoznalo ! Volilne Sleparije. Znano je, da so klerikalci K ladnjih državnozborskih volitvah velikanske arije izvrševali. ,S16V. narod" poroča, I da ee je prišlo v volilnem okraju dičnega dr. Zobna krfima _^^»k % ^a®J^^: WiVjS Ustna voda *o Benkoviča takim nepopisnim sleparijam na sled. Seveda imajo politični duhovniki pri teh sleparijah največ opravit'. Proti kaplanu Tratniku v Reichenburgn se je baje tudi že kazensko preiskavo pričelo. Istotako stoji več klerikalnih občinskih predstojnikov v kazenski preiskavi zaradi volilne goljnfije. Bodemo videli, kaj je na tej stvari. Sicer pa itak ni nič novega, da so črni gospodje vkljub svojemu jezičnemu krščanstvu liguorianska sredstva laži in sleparije rabili! Ljutomerski dr. Grossmann v zanjki. Padci je torej, padel globoko in noben vrag mu ne pomaga več: Dr. Grossmann je človek, ki je za p išteno javnost nehal biti. Kaj si je ta češk?-s!'.vensko judovski advokat vse domišljava!, na kako nesramni način je pri vsaki priložnosti blatil naprednjake in nemške Ljutomeržaue. Delal se je za „odrešenika" slovenskega ljudstva in v rdeči sokolski srajci je hotel kakor novi Garibaldi premagati ,Štajerčevo" stranko ... In zdaj ? Zdaj si je zadrgnil zanjko, katero si je sam okoli vratu položil! Cela zadeva je precej znana in precej zanimiva. Pri sodniji se je namreč nič manj in nič več dokazalo, nego d a je dr. Grossmann na sleparski na čin stare, že porabljene koleko za noverabilin na ta način državo goljnfal. Kakor znano, očitala sta mu to sleparijo že davno njegova nekdanja solicitatorja gg. Andrej Vrabl in Rudolf Vouk. Vsled tega ju je prvaški vodja dr. Grossmann tožil. Tožena sta pred sodnijo ponudila dokaz resnice, ki pa je bil le deloma dopuščen. Valed tega sta bila toženca pri prvi sodniji zaradi žaljenja dr. Grossmannove „časti" obsojena. Ali pritožila sta se na drago instanco, ki je prvo sodbo razveljavila in novo razpravo razpisala. Pri tej dragi razpravi je bil veliki sokološ dr. Grossmann moralično obglavljen. Dokazalo se je namreč, da je v resnici stare koleke za nove porabljal, da je imel neko tekočino pod imenom „Sphinx', s katero jo pisavo na starih kolekih odstranil, da je na ta način pri ljutomerski posojilnici io. drugod sleparil itd. Ker se je vse to dokazalo. bila sta gg. solicitatorj* oproščena. Z drugimi besedami povedano: dr. Grossmann je pred sodnijo kot goljuf proglašen. Obžalujemo ljutomerske Slovence, da so se pustili toliko časa od tega dičnega „sokola" voditi, pravzaprav za nos voditi. Obžalujemo jih, kajti sramujejo se gotovo sami. Dr. Grossmann pa naj pobere šila in kopita in naj se skrije, kamor hoče, samo daleč naj se skrije, kajti — kdor ga pozna, mora proč pogledati, kadar tega voditelja slovenskih prvakov sreča! Prostovoljna požarna bramba v Ormožu praznovala je preteklo nedeljo 25 letnico svojega obstoja. Slavnost je bila jako lepa in veličastna. Mnogo sosednih požarnih bramb je prihitelo že z jutrajnim vlakom ; posebno mnogoštevilno so prišli požarniki iz Ptuja (z deško godbo ptujsko), iz Bukove (nova požarna bramba), iz Dornavc, iz Frankovc, pa tudi zastopstva raznih dragih požarnih bramb; celo iz Celja so prihiteli za- stopniki. Na kolodvoru so tuje goste pričakovali domači požarniki z njih načelnikom g. Bauor. Potem se je vršil ob zvokih godbe in v velikem navdušenju prebivalstva obhod po metu. Bilo je čez 300 požarnikov, ki so prišli ormožke tovariše počastili. Pred občinsko hišo so se potem vstavili. Mesto je bilo vso v zastavah. Ormožki župan g. K a u t z h a m m e r je potem v krasnih in vznesenih besedah raztolmačil pomen 25 letuice prostovoljne požarne brambe ormožke. Nje načelnik g. Bauer imel jo daljši govor, v katerem je popisal delovanje gasilcev, ki so vedno pripravljeni, žrtvovati svoje zdravje in življenje za blagor bližnega. Obema govoroma se je burno odobravalo in se jima je zaklicalo gasilski „Gut Heil". Načelnik okrajne zveze požarniških društev, g Joh. S t e a d t e je potem pozdravil in čestital Ormožanom na njih vrli hrambi. Omenil je potem, da je tudi 11 mož ormožke požarne brambe, ki so skozi vseh 25 let člani. Te vrle može je presvitli ce3ar odlikoval. Nato se je tem odlikovanim pripela cesarska medajla na prša. S tem je bila dopoldanska slavnost končana. Popoldne so imeli ormožki požarniki najprve šolske vaje na dvorišča svoje hišice, potem pa veliko taktično vajo, v kateri se je zlasti pomanjkanje vode neprijetno pokazalo. Vaja sama je dokazala, da so tamošnji požarniki prav dobro izvežbani. V vseh prostorih in na vrtu Baurove restavracije se je vršila potem ljudska veselica s koncertom, ki je prav lepo in prijetno uspela. Lepe besede pozdrava in lepe čestitke sta govorila gg. Steudte in Bauer. Nato je prišel do besede deželni poslanec g. O r n i g, katerega so zbrani burno pozdravili. Tudi on je imenitno govoril in častil požarniški stan. ki ne pozna ne narodnostnih ne dragih razlik, kadar je treba pomagati. V velikem navdušenju je končala ta lepa slavnost. Vrlim ormožkim gasilcem pa čestitamo tudi mi prav iz srca za njih lep napredek. Gut Heil! Iz Polzele (Heilenstein) se nam piše; ,R a z g 1 a s. Vodstvo nemške privatne ljudske šole v Polzeli daje tem potom na znanje, da se bode izvršilo vpisovanje šolarjov za šolsko leto 1911|12 v nedeljo, dne 30. julija in v nedeljo, dne 6. avgusta v urah od 10. do 12. ure do-polduo in od 2. do 4. ure popoldne. Vpisavanje se vrši v šolskem poslopju. — Polzela, dne 25. jnlija 1911. — Engelbert Goltschnigg, šolevodja. Odlikoval je cesar za 25 letno požarniško delo sledeče člane prostovoljne požarne brambe v Ormoža: Bauer, Baumann, Kikl, Kreutz, Kucharitsch, Pettowar, Plochl, Puntigam, Ra-kuseha, Zeiriko in Zngmeister. Čestitamo vrlim tem požarnikom iz vsega srca! Pri kopanju v Dravi je v Maribora učenec Kari Skerlec utonil. Ni ga bilo mogoče rešiti. Detomor. V Laškem trgu so zaprli posest-nikovo hčerko Frančiško Ramšak, ki je baje porodila. otroka pa v gozdu zagrebla. Grozni čin očeta. V Trbovljah je delavec Anton Illebič svojemu otroka vrat prerezal in Politična šala. Zatilje čase se je zopet mnogo v Črnigoti govorilo ; vsi važni politični dogodki so bili ia:adi dogodkov v tej državici za trenutek pozabljeni. Na to dejstvo se zanaša tudi današnja politična karikatura. Stižek ali palček (Zaun-kOnig) je najmanjši ptič; vendar pa je hotel postati kralj vseh živali. Naša slika kaže nato bajko in omeni to že njen napis: 'Panika v eviopejskem zoolog'cnem vrtu ali znoreli palček c. Mi vidimo nemškega orla, turškega mačka, italijanskega leva, dvogavnega avstro ogrskega orla, nadalje ruskega medveda, kateremu sediti srbska in bulgarska vrana na hrbtu, angleškega leva in francoskega petelina] Vsi so grozno razburjeni, kajti nad njimi frči prevzetni palček, črnogorski kralj Nikita. . . Slika bode gotovo mnogo smeha vzbudila. Die Panik im europaischen zoologischen Barten-otierder wahnsinnig gewardertEZaunkonig. 4 — obe raki odsekal. Tudi druzega svojega otroka je smrtnonevarno ranil. Pravi, da je to iz revščine storil. Umor je napravil mnogo razburjenja. V vodnjaku padel je delavcu Kollmanu v Mariboru kamen na glavo in ga smrtnonevarno ranil. Ukradel je neznanec hlapcu Jakobu Ostot-nik v Slov. Gradcu kolo v vrednosti 150 K. Rudarske nesreče. Pod hunta prišel je v Trbovljah Prane Groznik; zlomilo mu je več reber in ga sploh težko ranilo. Tudi rudar Jo-han Cedar je težko ponesrečil. Padel mu je kos pleha na hrbet. V Hrastniku pa je zmučkalo roko pri delu rudarju Rudolfa Jarc. Huda telica. V Sv. Jnrju se je posestnici Mariji Ferlec telica splazila. Vboga žena je noseča; telica jo je vrgla na tla in jo težko ranila. V pijanosti izgubil je posestnik Johan Ros-man iz Griž 1000 K. Pravi da mu jih je neki dobri prijatelj ukradel. čez dve leti našli so kosti delavca Craighero, ki je v gozdu pri Planini svoj čas zmrznil. Nesreča. Pri zgradbi se je v Konjicah podrl zid in je težko ranil tesarja Fuhrmanna. Držite svoje jezike za zobmi! Zemljiškega posestnika hči Barbara Pirš v Kostrivnici pri Rogatcu je pripovedovala ljudem, da je Marija Satlokal v Zavodni pri Štorah posestniku Vo-deniku ukradla koruzo in jo dala v predpasnik. Zaradi tega je tožila Marija Satlokal Barbaro Pirš radi žaljenja časti. Pri glavni obravnavi pred okrajnim sodiščem v Rogatcu dne 11. julija morala je Barbara Pirš to obdolžitev preklicati in vse stroške plačati. Nato je Satlokal, katero je zastopal dr. Fritz Zangger v Celja, odstopila od tožbe. Iz maščevanja so napadli v Trbovljah fantje ključarja Karla Verenzi in so ga težko poškodovali. Storilce so orožniki zaprli. Otroci požigalci. Na Gomilskem so se otroci z užigalicami igrali in so pri temu gospodarsko poslopje Rančigaja zažgali. Škode je za več tisoč kron in ni z zavarovanjem krita. V Ljubljani kradel, v Celju zaprt. Neki Anton Koš ukradel je v Ljubljani kolo in razne druge stvari; v Celju pa so ga že zaprli. Iz drevesa padla je v Skarnici pri Planini hčerka posestnika Planko; obirala je črešnje. Nesrečnica je bila na mestu mrtva. Požar. V Kostrivnici pri Rogatcu je posestniku Plorijanu Gajšek gospodarsko poslopje s hišo pogorelo. Škode je za 3000 kron; posestnik pa je le za 1000 K zavarovan. Baje je ogenj na ta način nastal, da je nekdo gorečo cigaro proč vrgel. Utonil je v Ptuju pri kopanju 12 letni Jos. J u r p e t z. Mrliča so našli v Ormožu. Obsojena je bila na teden dni ječe tista Frančiška Zimič, o kateri smo svoj čas poročali, da je svojega otroka pred leti iz revščine v celjski cerkvi proč položila. Huda gospodinja. V Sopoti pri Kozjem pretepla je kmetica Ana Lipovšek svojega hlapca Martina Plevnik in ga pri temu težko ranila. Pazite na deco! Proti lahkomiselnosti gotovih ljudi ne pomaga nobeno svarilo. V Laškem trgu je bila G letna hčerka mizarja brez nadzorstva v kuhinji. Polila se je z vrelo vodo in se smrtnonevarno ranila. Ustrelil se je po prekrokani noči v Maribora zobotehnik Jos. Flogl. Bil je takoj mrtev. Yzrok samomora šele 23 letnega moža ni znan. V vagonu pri Sevnici zaspal je posestnik Grčar iz Domžal. Ko se je zbudil, videl je, da mu je bil nekdp suknjo prerezal in denarnico s 130 K ukradel. Tat je v Sevnici izstopil in se proti Rajhenburgu odstranil. Dama l 391 ki drži kaj na zdravo negovanje kože| ki hoče zlasti pege odstranili ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka „Steckenpferd") od Bergmann i Co. Telschen a. E. Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drozerijah in trgovinah s parfumom itd. Mlada sraka. Komaj lO letna dekla Ana Gracer prosila iu dobila je pri g. Write v Mariboru preuošišče. V zahvalo je pokradla 20 K denarja in precej obleke. Pogorelo je kletsko poslopje posestnika Antona Schmidt v Ferhčni pri Rogatca. Baje je nekdo nalašč iz maščevanja zažgal. Schmidt ni bil zavarovan in trpi vsled tega veliko škodo. Lepa Ženkal Rudarjeva žena Marija Čretnik v Hrastniku zapustda je 20. t. m. svojega moža. Ko je šla proč, usradla mu je 300 kron. Pomagal ji je njen brat. Soduija se z zadevo peča. Veliki požar. V P e k a r j i h pri Mariboru je pogorel parni mlin dr. Krasta Reiser. V kratkem času je bilo dvanadstropno poslopje s sosednim skladiščem moke in s parno žago v plamenih. Požarniki so z velikim trudom sta-novalno hišo rešili. Poleg domače so delale požarne brambe iz Maribora, Bistrice, Rotweina, Pobreža in Kamnice. Pogorelo je tudi okroglo 10 vagonov žita in moke, nadalje 65 PS močna parna mašina itd. Škode je za več kot 200.000 kron. Iz Koroškega. Zmaga. Pri občinskih volitvah t Celovcu so nemško-napredni kandidatje v vseh treh razredih z veliko večino zmagali. Čestitamo iz srca vrlim volilcem! Utonil je v Millstiittskem jezeru graški notar dr. Fr. Klimesch. Pri kopanju ga je zadela srčna kap. Velikanski požar. Iz Trbiža se poroča, da je prijazna vas U g g o vv i t z popolnoma pogorela. Več kot 100 poslopij, mnogo krme, živine, pohištva in orodja je zgorelo. Od vseh poslopij se je zamoglo edino farovž, šolo in kolodvor rešiti. Govori se splošno, da je neka zločinska roka nalašč zažgala. Iz vseh sosednih krajev so prišle požarne brambe; ali ker so bile hiše skozi z lesom krite, ni bilo mogoče ogenj omejiti. Nesrečno prebivalstvo je zdaj brez imetja in brez strehe. Revščina je velika in hitra pomoč potrebna. Pazite na deco I V sv. Danielu je neki kmet sinčka svojega soseda na konja posadil. Konj se je splašil, otrok pa je doli padel in se smrtnonevarno poškodoval. Strela udarila je v Gutensteinu v „Werk-re3tauration". Napravila je precej škode. 20 kronski bankovec snedel je delavec Franc Serko f Celovcu. Dobili so ga namreč pri tatvini; da ne bi ukradenega denarja pri njemu našli, je bankovec snedel. Sleparka, katere še niso mogli dobiti, ogoljufala je v Beljaku železničarja Ivo Maučko za okroglo 11 K. Jemala je namreč na njegovo ime blago. Ukradel je neznanec praktikantu Mayer v Beljaku uro in verižico. Zaprli so v Mežici delavca Simona Šavs, ker je kradel in nevarno grozil. Požar. V Podgorju je pogorelo poslopje znanega muzikanta Avguština Trattnig. Krčmar Wohlgemut rešil je v smrtni nevarnosti dragocene gosle. škode je za 300 K. Mrliča našli so na gori „Speikkogel" pri sv. Andreju v Labudu. Mrlič ni znan. Ljubezenska žaioigra. V Vrbsko jezerb sta skočila in utonila Ela Lenzhofer in lajtnant Kari Hofer. Imela sta ljubezensko razmerje. Ker se nista mogla poročiti, sta šla skupaj v smrt. Otroškega mrliča našli so na cesti od Krum-pendorfa proti Celovcu. Zgodil se je detomor. Po svetu. Velikanski požar. 9000 hiš pogorelo. — 100.000 oseb brez štej Glavno mesto Turške Konstantin« je doživelo zadnje dni požar, kakoršnih jei Na večer turškega narodnega praznika pokazala prva plamena, ravno ko je ljnditl mošej prihajalo. In grozoviti ogenj hude morske burje z neverjetno naglico Gotovo je, da so zločinci iz političnih nalašč zažgali, da bi sedanjo raladotarško ■ vrgli. Dokaz temu je že dejstvo, da jej na raznih straneh obenem goreti. 1 in vznemirjenje ljudstva je seveda velik Kakor zblaznele so bežale nage ženske plameni, ničesar ni bilo mogoče rešiti nej maj življenje. Po oficielnem poročilu je 2227 navadnih hiš, nadalje čez 300 trgi prodajalen, 15 pekarij, 16 mošej (turških dva vladina poslopja, orožniške stražnice,] kopelji, en mavzulej, dva kloštra dervišorl mnogo šol itd. Vlada je takoj 5000 fantov] narja za prvo pomoč prizadetim dovolila. SI je pogorelo okroglo 9000 h i š. "1 kot 100 tisoč oseb je brez stre in domovja. Le na materijam je nap za več kot 40 milijonov franM škode. Nadalje se je doslej izvedelo, dij 40 oseb v plamenih smrt našlo. Mnogo t pa je izginilo in se še ne ve, ali so ali pa v ognju zgoreli. Tadi je v plamenih] oseb oslepilo, 20 oseb pa znott1« Policiji in vojakom se je baje posrečilo, dij deset požigalcev zaprli; med je tudi neki visoki oficir, ki je ravno poniji s petrolejem zažigal. To je zopet dokaz, gre tukaj za politični zločin. Beda in revil je seveda ogromna. Le s težkim naporom zai rejo vojaki razvaline stražiti pred tatovi in j parji. Proglašeno je obsedno stanje. VelikaT ta požar imel bode velike posledice. Strašna nesreča. V P u c h b a c h u, ki leži 3 kilometre)! od Koflacha, imajo že kakih 90 leti nišnico (Pulverfabrik). Mašine goni potok Gossnitz. Izdeluje se črni smodnik. brika je last tovarnarjev Kriechbaum in Vs iz Voitsberga. V tej fabriki zgodila se je in strašna nesreča. Pretekli pondelek ob i} popoldne so slišali v Koflachu in drugod sli pok. Kmalu se je izvedelo, daje eksplodj del puchbachške fabrike, v katerem je okroglo 4000 kil smodnika. razvaline je bil grozen; povsod so J dile, zidovje, železni drogi in — ndje i in razmesarjenih ljudi. Štiri delavce bilo namreč ubitih in raz kosi Prave vzroke nesreče bode Talilnik (Brutmaschine Človeški razum stoji danes že na visoki i raznih kulturno-tehničnih vedah in iznajdbah, I pridejo lahko tudi kmetu v korist. Ena takih je j valilnik za pišeta. (Brutmaschine mit apparat). Stotisoči gotovo ne vedo, da so res taki ie l časa na svetu v rabi, da je lesena koklja z štirimi! gami zmožna življenje povzročiti. Tisoč: vedo siee^ taki že obstojijo, pa si mislijo, da je pa spet to le ^ za gospode za šport, ne pa praktična pospod Pruske šole. Usta čista držati se pravi zobe pred boleznijo obvarovati. In zdravi zobje so predpogoj za dobro prebavo, torej za celotno zdravje. V nemških šolah na Pruskem so se tega gesla vedno strogo držali in so vedno moderne uredbe vpeljavah. Zdaj so vpeljali posebne vrste studence, pri katerih je izmivanje ust najlažje in najbolj primerno zdravstvenim predpisom. Naga slika kaže take studence, pri katerih se šolska dekleta usta izmivajo. Čednost je predpogoj zdravemu življenjul Tega načela naj bi Se i pri nas bolj držali I pa s ito nar dva .rke: oko nomc iti n ko v otom •■»* fAnhta UaiielainuianrO 1 73 — 5 — Stot'ae sicer ima že to napravo, pa so talent svo-. in razsodnosti raje zakopali, kakor da bi se ali o lastnostih tega stroja : raje ga pustijo kot i slati, ter s svojo nerazsodnostjo ali površnostjo 0 morebitne izgube. Val.lnike se dobavlja od 20 do 300 jajc vsebine, so pod 60 jajc le bolje igrača kot stroj, nad pa spet ne odgovaja. On obstoji iz zaboja iz ^narejenega ki je z platnom (S?gelleinen) prevlečen, : stene 10 cm debele napoljene s tekočo maso 8) na nogah z dvojnimi duricami iz stekla, :nim termometrom ki zunaj kaže kolika da je j (Luftwarme) z dodanim Max termometrom ki vloženih jajc kaže (Eiereigenw.trme) z lampico s i oddelki za goreti, s potrebnim dovodom svežega iirorih in aparatu samem, s posodo za svežo i škropilnikom, glcdalnikom. obračiln kom s pri- b prestavljanja, cilindri, električnimi elementi za dO- nja in odstranjevanje nadpotrebne vročine s tem da Bromagnet odpre in zapre Oploto kakoršna je ravno fcUra potrebna, potom elektrotermostata (Kupfer- pElemente) napravo električnega zvonca potom ) termometra zvanega .Veni Vici« na kontakt, ki jrejik alarm, takoj nadpotrebno toplot jajc naznani, I* stem obvarujemo morebitne škode jajc od strani ike vročine. Toplina aparata naj znaša -j- 39° C. in jo moremo t(j imerili kakor jajca vložiti. Jajca morejo sveže, Ini slare biti, (starejše so nesposobne), in dobro (,ako to ni je zastonj delo, ker stroj nima lastnosti Wire jajc. So pa jajca v robcih zavita kje pri peči plem in večkrat obrjena zadostuje -f- 37° C. do 1C za vloženje. Po preteku 24 ur, do treh dni, ; kurimo, se zjutraj in zvečer obrnejo, in rahlo I vodo poškropije. (Blumenbetauer) v štirih do i pride toplota na -)- 39'/s° C ki se s termo-vzdiguje in z 12 dnem na -j- 40° B. Jajca so pni dni in v drugem tednu najobčutljivejša, v tretjem (se jajca same ogrejejo na -j- 41—42° C. celo do fC C ki pa -f- 42° C ne smejo prekoračiti ali Še ftlem položaju dalje ostati. Izmeri se to z Max. mirom ki mora sploh od začetka do konca vata na jajcih blizu lampice biti, medtem ko pravokotni oetcr (Winkeltherm) le samo -|- 40° C. in nič več ■i ne sme. Kdor ima še zvonec (Signalapparat) ta 11 zadnjem času celo na -f- 51° C toploto zviša, | termostata pokazano na Winkellhermometer. i se morejo jajca zdaj zelo močno škropiti da I teče z jajc in je vsakokrat ko kaže Max. mer -)- 41° C. to storiti in '/« ure hladiti; to se jjopočcnši od 3 dneva vložitve vsakokrat z 40» C, idea pa z -\- 41" C. tolikokrat kolikokrat toplota le doseže. Ko so jajca prekljiivana (angepickt) lina navzgor obrne ter se na eno plato (Eier-| skupaj vložijo in tudi poškropijo ko se imeno-doseže, ako toplota prekorači navedene [se toliko bolje škropijo in dalje hladijo jajca. . višjimi gradi topline ker se pišče zaduši ako ■toploti -j- 42—43" C. dalje ostanejo (Eier Verharren nachteilig in Max. wiirme) Tudi se lahko iz-ptšcanci dalje v aparatu pustijo da se posušijo, 1 to ni dobro za Max. termometer in Winkelkon-prmometer ker ga pišenci radi dol zrujejo, biti pa i obadva na jajcih da pokažeta vročino. f Naravne zakone poznati je kmetovalčeva prva in pisem potrebna šola. Brez nje je kmetijstvo uničeno. Gospodarske. Žveplajte pridno! Letos je prav ugodno leto za razvoj grozdne plesni ali oidiuma in peronospore, zato se toplo priporoča našim vinogradnikom, naj trte pridno škrope z galično raztopnino, a obenem tudi pridno in pravočasno požveplajo. Da se pa doseže z zveplanjem Ugoden uspeh, pazili je treba na naslednje: Požveplajo naj se trte, preden se pojavi bolezen in sicer o suhem vremenu. Žveplajo se trte lahko tudi, ko cvetejo, to grozdju prav nič ne škoduje. Ce se namerava trte obenem škropiti, naj se najprej požveplajo in nato poškrope. Žvepla naj se o tihih, toplih, solnčnih dneh in sicer šele potem, ko niso trte več rosne. Pazi, da vso trto dobro oprašiš z žveplom, po>ebno pa grozdje. Pazi, da ne pade na trte preveč Žvepla, kajti preobilo žveplo škoduje grozdju, posebno tedaj, če solnce po dovršenem žveplanju močno pripeka. Glej, da uporabiš za žveplanje le fino semleto žveplo, kajti Čim drobnejše je semleto, toliko več izda. Debelo semleto žveplo pada s trt, drobno pa obvisi na njih. Ako nastopi po dovršenem žveplanju deževje, požveplaj trte takoj vnovič, ko preneha deževati. Ali si se že naroČil na „ŠtajerČevi" netski koledar za 1912? ... ta splošno priljubljeni koledar zopet lasno. Gledali bodemo, da mu ostane vse-bogata, kakor vsa dosedanja leta. e celo vrsto velekoristnih gospodar-j člankov, lepih povesti, podučnih notic, "iitd. Cena mu bode pa edna-Ijistala. namreč 60 vinarjev, s pošt-... 70 vinar j e v. Tudi velja i letos do-f,da dobi vsakdo en koledar zastonj, kdor jih naroči deset. Inzerente rmo istotako ob tej priliki, naj nam za tnamenjene inzerate čimpreje vpošljejo. :Vsi na delo za naš koledar! = tXKKKXXKKXKttKKKKX* Najstarejši lajtnant avstrijsko-ogrske armade. Te dni so visoko častili enega najzasluženejših podčastnikov naše armade. To je namreč 73 letni stražmojster huzarjev Vincenc Guolfinger vitez pl. •0»99»93< Vlnzenz Guolfinger, RittervonSteinsberg, iferaltesleUuinantdKdstsrr.ung.Armee. , Steinsberg. Cesar je vrlega stražmojstra imenoval za lajtnanta in ga torej v oficirski stan povzdignil. Odliko-vanec je najstarejši lajtnant avstro-ogrske armade. 56 let je v vojaški službi, kajti vstopil je že leta 1855. Loterij s Gradec, dne 22. julija : Trst, dne 15. julija: 80, 43, 55, 88, 59. 17, 12, 41, 84, 21. Mnogo nalezljivih bolezni se širi, ker se najveiS družin ne brigajo dosti za desinfekcijo na bolniški postelji. — Zanimiva in poducljiva knjiga je izšla o „z d r a v j u in desinfekciji", ki pojasni vsakomur, kako se zgodi desinfekcija v vseh slučajih v biSi. PoSljem Vam na zahtevo to knjigo zastonj in franko takoj. A. G. H u b m a n n, Dunaj, Petraschgasse 4. Graški jesenski sejem (Grazer Herbstmesse) I9II od 30. septembra do 8. oktobra. Jaz podpisana obžalujem in prosim Marijo Satlokal odpušcenja, da sem jo z grdimi in lažnjivimi besedami razžalila. Ob enem jo zahvalim, da mi je kazen prizanesla. Barbara Pirš po domače Pohareeva Barca v Kostrivnici. 70* lltitMCHMfIMMIt Takoj do 3. avgusta se proda eno lepo posestvo v Hlaponci pri Ptuju, obstoječo iz 10 let starega poslopja, sado- nosnika, njiv in travnikov za 4.400 kron, potem tudi gozd, njiva in en travnik, prav po ceni. Natančneje pove Frsnz Petelinz, Zgornja Potekava- Pozor, velika priložnost! Prav lepo posestvo, z okoli 4 oralov najlepSe zemlje, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika, lepih brajd, ki se do 5 polovnjakov vina nabere, z lepim močnim zidanim in opeko kritim poslopjem s 3 sobami, kuhinj, kletjo, različnimi hleve itd., sredi zelo prometnega okraja ob državni veliki cesti, za vsako ob:t pripraven prostor, se takoj zavoljo preselitve za 4.000 kron proda. Polovico za izplačati. Natančneje pove Prani Petelinz, (Rottenhof) " Polskava. Priložnostni nakup! Lepa žepna ura z verižico K 350. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 to idočo anker-rem. prve vrste švic uro s pozlač. verižico za K 5'—. Triletno piBmeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohane, razposiljalnics švicarskih ur, Krakov št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 681 „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vina se napravi samo iz najnovejše iznajdbe 701 = „J a b 1 u s". " Iz „Jablusa" pripravljena pijača vre, kakor naravni mošt, je zdrava in krepična. 1 zavoj nJablns" z navodilom vred stane samo 5 K 30 v po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Pojasnila zastojn in franko. Glavno zastopstvo „JablllS", Podplat, Štajersko. Lepo posestvo prav po ceni na prodaj. § Vse na ravnem! Hiše, stale, vse zidano z ciglom pokrito, 26 johov grunta, hosta, njive, travniki, lepa ciglarna, vse skup za 22.000 kron. Posestvo leži v Št. Miklavžu pri Lubečni Vi ure od trga Vojnika (Hochenegg). Na to posestvo je privolila hranilnica 8.000 K na prvo mesto in prodajalec čaka po 5% obresti pet let za 8.000 K. Vpraša se pri gosp. Karl Teppey-u v Celju. priredi že mali dodatek »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre-košene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. 190 6 — Stern Marke Letna razprodaja 15 mililonov meterskih centov. daje za jesensko setev, iravnifce in pase po izkušnjah kmetijske prakse najboljšo in najzanesljivejšo rentabiliteto. ima pri temu odliko cenosti in ni izročena čez zimo nobeni izgubi v zemlji. Pozor pred ponaredbami in manjvrednimi mokami! Fabrike Tomaževih fosfatov i z o. i. Berlin II ]S. Zahtevajte, od svojih liferautov izrecno Tomaževo moko ..križeva zvezda". 683 Podučne knjižice pošlje brezplačno društvo fabrik Tomaževih fosfatov, Berlin SW. Opravilna številka E 262/11 5 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Aleksandra Grnad-ner, lesnega trgovca in posestnika v Rotschach zastopanega po dr. Urbanu Leinež, odvet. v Slov. lBistrici, bo dne t imiti 1 imldiE it 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 3, dražba posestva a) vi. št. 44 k. o. Gor. Poljčane, obstoječe iz 1 ar 37 av Banarea, 79 ar 22 m* pašnika, 80 ar 28 m2 travnika, 43 ar 06 m* njiv, 1 ha. 7 ar 18 m2 vinograda; b) vi. št. 82 k. o. Gornje Poljčane obstoječe iz 8 ar 43 m2 Banarea (hiša št. 26), 29 ar 11 m8 pašnika, 14 ar 03 m- njive, s pritiklino vred, ki sestoji iz 1 preše, 1 škafa za grozdje, 1 trtno brizgalnico, 3 motk, 3 škafov za grozdje, in drugih za tergatev po potrebnih predmetov. Nepremičninam ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost ad a) vi. št. 44 k. o. Gor. Poljčane na 3150 K 66 v ad b) vi. št. 82 o. Gor. Poljčane na 1932 K 47 v, pritiklina na 63 K*80 v. Najmanjši ponudek znaša ad a) in b) 8431 K 28 v, pod tem zneskom se ne podaje. Dražbene pogoje, kateri se ob enem odobrijo in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih /.adobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabit-kom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sod-nije niti ne imenujejo tej v sodnem krajn stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okr. sodnija Slov. Bistrica, oddelek II, dne 26. junija 1911. 15 -18 let staro, pridno in delavno za kuhinjsko delo, sama se nauči tudi kuhati, najde službo pri gospej Slawitsch, trgovina v Ptuju, s Na prodaj 682 2 johe lepega travnika in 10 johov hoste 'A ure od Polčanskega štaeiona. Prejšni posestnik je bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ci-glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov in lesa za sekat od 600—800 K vrednosti. Vse skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša se naj pri prodajalcu gosp. Karl Teppey-u V Celju. 20 do 50 kron na dan lahko zasluži vsakdo z razpečavanjem novega predmeta, ki je potrebno v vsaki hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo 3 marke po 10 helerjev in svoj natančen naslov. Josip Batič, Idrija (Kranjsko). 687 Štajerska dobra močna 68i vinska preša se poceni proda, Več pove g. Franz Derwuschek, LeHeru Dri Maj er, zanesljiv, dostojen, z uajmanje 5 močmi, se na nekem posestvu, eno uro pešpota od Maribora, pod j a ko dobrimi pogoji sprejme. Ponudbe pod: „Heierleute Post PoB-nitz", poste restante". 685 Lepa hiša m novo in dobro narejena, z opeko krita, ima 4 sobe, 3 štedilnike (Sparherdkuhinje), veliko klei, perilno kuhinjo, drvarnico, in svinjaki, lep vrt za zelenjavo. Vodnjak pri i hiši stoji tik velike ceste v lepi ravnini l/3 ure od Ma-{ ribora, za vsako reč pripravno, se takoj po zelo nizki j ceni proda. — Pri kupnini je potrebno 2000 kron, osta-j nek se s 5»/0 vknjiži. Hiša nosi letne najemnine 432 I kron. — Kdor želi kupiti naj se obrne hitro do lastnika I Franca Podiipnik, Thesea št. 73, pri Mariboru. Proda se jako dobičkonosni mlin in žago I z močno, vedno ednako vodno močjo, ob južni železnici; okroglo 3 orali zemlje in gospodarska poslopja, v lepi dobri legi; proda se tudi pri plačilu polovice cene. Ponudbe R. Kunze, St. Georgen, Siidb. 6S'J Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naSi delavnici hitro in stroko vnjaško. Singer Co., akc dr. za Šivalne stroje, Ptuj, Hauplplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri Slikanja in Šivanja zastonj in IVanko. 864 Grazer Kasse * (r. G. m. b. H.), Graz, Uerren-gasse Nr. 11. verleiht Geld — »nek in grSvutrtn Po.im — rasth, ntane VemritUer provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und olincZwanp zu GehaUsvorine-iuiigen te: massiger Verzinsung (teren Burgschaft oder gegen(Mialfg-abzug mit Lebensveisichivu:iy, oder gegen grundbucherli<-l»e oder sonstige entspwchende Sicherheit im Periomilkredit-rwcig zur Rackzahlim-r in Wochenraten (von weld ei auch mebrere zugleich gezahh werden ktinnen), so dass dan Kapital in 6 oder in 10 odei IB Jahron rilckgezahlt wiM. im >allgeineir'.en Zweisr« ah, I in beliobig z'.i vprejnharender Frist. Schuldscheinverfassung une.ntgeltlich. Schnellste Erle-dignnt:. Aiwialilung der Vor-schiisse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- vcrsand. 4 tedne za poizkus in v pogled 620 pošljem moja kolesa marka „Ri>heina", dela in popravila najceneje, primerni plačilni pogoji. il. ceniki zastonj in franko. Fr. DnSek, tovarna kole=. Opoe-ii" št. tlfinadrZ. Zel. (Češko). Dva krepka 653 kovaška učenca (Ring- und Kettenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki Studenci pri Mariboru. Zaradi smrti se da na dobo 6 let malo posestvo pod ugodnimi pogoji v najem. Posestvo obstoji iz gospodarskega poslopja, eno njive, enega travnika, vrta za zelenjavo in sadonosnika. Posestvo leži pri okrajni ce»li, 20 minut od mesta, 15 minut od farne cerkve. Nadaljna pojasnila daje prostovoljno Janez Spoljar. kova« v llajdini, pošta, Ptuj. ^62 Jako cena dobra 663 prodaja Jos. Ornig v Ptuju. Sode naj vsak seboj prinese. cženjen, išče nujno primerne službe. Naslov pri upravi ..Štajerca'-. 686 Dva šivalna stroja za čevljarje se poceni prodata. Več pove gospa Aiiinii.il Padlimi, Ptuj. Fridauerslr. 1. 707 m t-.-.itUiCS.. 2-4 K na daa M pre vzetje lahke StrikrAj Kit.no moja maflr« Stri Stanje ..Patfntlj^H izku*ene jekleno dl^ff zaneslj. nogavice, Športne izxclke. Prt !r«;bno. PoJuk zastt Ijenost nič ne stori. | mali. Pismena sliiibc. N(odrisn» t Prospekt i.s'.onj. Pfl ;'i-j< Sevanje dol »r*. sovalni ;eni. ceneje. Zaupljivim jetni plačilni pop poSljem boljše puf ne obveznosti poizkus. II. ceniki J franko. F. Dmtl orožja, Opočno St. L. Sel., CeSka 3 Franz School Gewebrfabrikant buchsenmacher 1 ten). Direktni r lovskih pušk, (BiichsfliritPii) r.d I prej. Popravila, p strokovDJaško, rta z nedosežnim uspn šafte. II. .ceniki TJcouec za kovačiico in ko!a:ii| lavnico se z oakflfl sprejme pri Fran fabiika n izdelovanje I v Mariboru, HlhlaH Lep t.ravnj v velikosti d voh mk spodnjem Bregu priVfl takoj preda, Vprašani vi ..Slaj^rn". Dobro idoča in trL se da takoj pod i goji v najein. Nasilji Geschaft% poatlap kerebnrg. G79 Skoraj nova" mašina za št. 10 se poceni p se pr; g. Piberi Herreugass se takoj v trgovini j fakturnim iu epucetij« gom Aiiis KoDKttff, | na Koroškem, gp) I Kuharici za žandume v Oh Konjicah, ne pod M H se takoj sprejme. Za čila je vprašati pri t E darski puslaji v Ufa Ignac SiUrtrjovniili; Novemnicstu rabi t ra ^ovino l meSaaini Loj vešč slovenskega iiasl jezica. Krepak, pojfl den. llčia dobi p jtsaj Ura za verižico! 1 ura samo za K 190. Zaradi nakupa velikih množin ur razg daj stoječa eksportna hiša: eno i;r ceno, 36 runo preciz. anker-nro z le za samo K l-90, kakor tudi 3 letno $ garancijo.Pošilja po povzetja BkspOrtnil ur F. Windisoh, Krakova St.; =^== MB. Za kar ne dopada, der.ar i 965 — 10 — 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I Ako to ni res, plačamo W lOOO kron iietto ~W vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. na tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dcij in sicer t dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. Mi smo edi :,9G (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). DODODODODDO DBBD DDDODODOaaO hm on a o D O D § D O □ O § Otto Kuster, Celje na Štajerskem. Štajersko dobro deželno vino K 52-— ftajersko namizno in iztočno vino K 54"— tajersko krepko vino iz gore K 66— Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — Silvahee, beli, fino namizno vino K 60— Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopju šparkase oooooo^DOrJOD o aoaoaoa