Iz do1nace in tuje prakse težimo k doseganju trajne protierozijske zaščite po- vršin s primerno vegetacijo. To pa je tudi končni cilj pri urejanju cestnih brežin tako s prometno-varnost- nega kot ekološkega in ekonomskega vidika. Izkušnje iz do sedaj opravljenega dela nam kažejo, da znamo tovrstne probleme kvalitetno rešiti. Metodo zatravitve in ozelenitve z uporabo rastne pulpe lahko uspešno vključimo v sistem biotehničnih ukrepov zlasti na posebej težavnih lokacijah, kjer z drugimi metodami ne moremo dosegati želenih rezul- tatov. Njena poglavitna prednost je v samem pristopu do problema, v katerem poskuša z minimalnim vla- ganjem energije in z veliko mero vnešenega znanja s takojšnjo ustalitvijo in nasemenitvijo zgornjega kruš- ljivega sloja pDbočja omogočiti in hkrati spodbuditi razvoj progresivnih naravnih ozelenitvenih sukcesij- skih procesov, ki dolgoročno zagotavljajo trajno proti- erozijsko zaščito in sprejemljivo podobo kulturne kra- jine. Književnost VIRJ HORVAT, A., 1989. Analiza primerjalnih zatravitvenih postopkov na neplodnih tleh višinskega pasu nad 1.700 m nm.- Ljubljana, PUH. Rokopis. HORVAT, A., 1992. Ekološke osno\'e urejanja erozijskih območij na primeru Polhograjskih Dolomitov.- Mag. delo, BF GO, Ljubljana, 119 s. MARUŠIČ, J., 1997. Urejanje obcestne krajine- Priročnik, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, s. 45-80. NEUSCHMID, K., J 996. Methoden der Boschungssicherung von Hangquerungen in steilen Gelande. Eigenverlag, Lechen- Thiersee, 128 s. SCHIECHTL, H., M., 1973. Sicherungsarbeiten im Landschaftsbau - Grundlagen Lebende Baustoffe Methoden, Calwey, Munchen, 244 s. ZEMLJIČ, M., 1962. Vegetativno utrjevanje narušenih terenov. -Zbornik IGLG, 3, Ljubljana, s. 147-164. Snežnik in schonburški vladarji- Zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem Ne zgodi se prav pogosto, da slovenski prostor obogati knjiga, ki spregovori o gozdovih, gozdarstvu, lovstvu in o gozdarskih strokovnjakihj ki so v pretek- losti pomembno prispevali k dvigu gospodarskega in kulturnega življenja. Da je o tem potrebno spregovoriti, sta se zavedala Jože S terJe, vodja Območne enote Po- stojna in avtor prevoda knjige z naslovom "Snežnik in schonburški vlada.Jji- Zgodovina gospostva Snež- nik na Kranjskem'\ ter Frenk Kovač, direktor Gozdne- ga gospodarstva Postojna, ki sta v začetku leta 1999 izdala in založila omenjeno delo. Prav je, da knjiga seznani s pomembnim delom zgo- dovine čimveč gozdarskih strokovnjakov, zato je Goz- darsko društvo Postojna 14. maja 1999 pripravilo njeno predstavitev na gradu Snežnik. Jože Sterle je s svojim predavanjem obiskovalcem predstavil idejo o nastanku prevoda in njegovo vsebino ter spregovoril o njegovem pomenu za slovenski gozdarski prostor. Grad Snežnik, katerega zunanjost in notranjost sta se odlično ohranili do danes, je s pretek! imi lastniki in celotnim posestvom dal podlago za vodilno povezovalno misel celotne knji- ge in na ta način seveda ponudil idealno oko Ue za njeno predstavi tev. 218 Postojnski gozdarji večkrat poudarjamo, da de- lujemo v območju z več kot stoletno zgodovino stro- kovnega dela z gozdovi. O tem govorijo ohranjeni gozdnogospodarski načrti, vendar ti nekaj povedo le gozdarjem, medtem ko ostala javnost o tem bolj malo ve ati pa so vedenja utonila v pozabo. Jože Sterle se je uprl zobu časa in s prevodom nemškega rokopisa avtor- ja Heorika von Schollmayerja- Lichtenberga iz leta 1923, ki je 75 let ležal v pozabi, omogočil slovenski javnosti vpogled v zgodovino notranjske gozdnate dežele in v življenje takratnih ljudi. Schollmayer je od leta 1884 do 1918 služboval na posestvu knezov Schonburgov, najprej kot nadgozdar na Mašunu, kasneje paje postal upravitelj oz. direktor posestva. V slovenski gozdarski stroki je poznan kot utemeljitelj kontrolne metode pri gospodaijenju z goz- dovi. Pod njegovim vplivom se je kontrolna metoda razvijala na več kot 20.000 ha veleposestniških gozdov na Notranjskem, kar je verjetno edinstven primer upo- rabe te metode na stmjenem kompleksu in na tako veliki površini s stoletno zgodovino. Poleg tega, da je bil Scholl mayer s srcem predan gozdarstvu in lovstvu, paje aktivno sodeloval tudi pri GozdV 57 (1999) 4 številnih drugih projektih za izboljšanje življenja ljudi v širši okolici, zaradi česar je zelo spoštovana osebnost. Ljubiteljsko se je ukvarjal z zgodovino dežele Kranj- ske, zgodovino doline Pivke in Loške doline ter odkrit- ja vključil v svoj rokopis. Seveda ima pomemben delež v le-tem tudi zgodovina gradu in posestva Snežnik, od Schneebergov do zadnjih lastnikov Schonburgov, ter zgodovina gradu in mesta Lož. Posebno zanimiva je tudi osvetlitev dogodkov v zvezi s ponovno naselit- vije snežniške jelenjadi pa tudi v zvezi s postavitvijo in razvojem prvih gozdarskih kolonij na Mašunu, Go- mancah, v Leskovi in v Jurjevi dolini. Za gozdarske in lovske strokovnjake v postojnskem območju pomeni rokopis pomemben vir podatkov in spoznanj o tem, kako je našim predhodnikom uspelo ohraniti in izbolj- šati sonaravne jelovo-bukove gozdove na Snežniškem, jih odpreti s cestami in potmi ter usklajeno in kvalitetno gospodariti z raznovrstnim živalskim svetom v njih. Pravo vrednost rokopisa tako spoznavamo šele da- nes, ko je Jože Sterle pripravil njegov prevod in ga predstavil javnosti. Pri tem paje potrebno omeniti, da ne gre le za prevod, ampak je knjiga tudi imenitna urejena in opremljena z arhivskimi fotografijami ter fotografijami iz današnjih dni, ki so delo Špele Habič, ter računalniškimi skicami, ki jih je izdelal Janez Zafran. Poleg njih so pri nastanku dela sodelovali še drugi sodelavci iz območja. Knjiga bo med slovensko javnost zagotovo širila lepo besedo o vlogi in pomenu gozdarstva in lovstva na Notranjskem skozi čas. Vsi, ki se danes tako ali dru- gače ukvarjamo z gozdom in živalstvom v njem, pa Književnost smo dolžni z usklajenim in kvalitetnim delom knjigi pri tem poslanstvu pomagati ter nadaljevati SchoU- mayerjevo delo. Anton Smrekar N apovedujerno in vabimo Fotografski natečaj za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 2000 Naslov lanskoletnega fotografskega natečaja je bil Človek in gozd. Prihodnje, 2000. leto, bo enkratno in v marsičem prelomno. V uredništvu si želimo, da bi to en.kratnost in prelomnost ovekoveči li tudi na naslovnicah Gozdarskega vestnika 2000 s temo v duhu tega dogodka. Ker je Gozdarski vestnik Vaša in naša revija, Vas vabimo k sodelovanju pri izbiri naslova (teme) za naslovnice GV 2000. Izbrana tema bo nagrajena. Vaše predloge pošUite najkasneje do l. avgusta 1999 na naslov: ZGDS, Gozdarski vestnik, Večna pot 2, 1000 Ljubljana ali sporočite po telefonu 061/271 w407. Gozdarski vestnik je Vaša in naša revija, zato ga ustvarjaj mo skupaj! Uredništvo GV GozdV 57 (1999) 4 219