76 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje ) I. Trgovska in obrtniška zbornica je imela, kakor smo že javili, dne 21. februarja t. 1. redno sejo, kateri je predsedoval gospod podpredsednik Miha Pakič in katere se je vdeležil vladni komisar gosp. c. kr. vladni svetnik Josip Dralka in naslednji zbornični udje: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Fran Hren, Anton Klein, Fran Kollman, Karol Luckman, Ivan Perdan, Vašo Pe-tričič, Josip Ribič, Fr. Ks. Souvan in Jernej Žitnik. Gospod podpredsednik naznani, da je za sklepčnost potrebno število udov navzočnih, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika gospoda zbornična svetnika: Ivana Baumgartnerja in Antona Kleina. Potem naznanja, da je zborničnemu predsedništvu došlo od gospoda deželnega predsednika naslednje pismo z dne 18. januarja 1889, štev. 148: „Vsled razpisa Njega u* zvišenosti gospoda ministerskega predsednika kot vodje ministerstva notranjih stvarij od 12. m. m., štev. 5876, čast mi je javiti v najvišjem naročilu najvišjo hvalo za čestitko, katero je izrazila trgovska in obrtniška zbornica povodom zaroke Nje c. in kr. Visokosti prejasne gospe nadvojvodinje Marije Valerije z Njega c. in kr. Visokostjo, prejasnim gospodom nadvojvodo Franom Salvatorjeni." — Zbornica jo vzela to na znanje. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Gosp. zborničai svetnik Karol Lucsmann poroča, da je Njega uzvišenost gosp. c. kr. trgovinski minister pozval zbornico, naj se o tem izjavi, ali in v koliko in pod katerimi pogoji kaže se potreba poštnih kreditnih pisem v zborničnem okraju kranjskem, ker je že poslaniška zbornica državnega zbora v državnega proračuna razpravi za leto 1887 mej drugim sprejela resolucijo, pozvati vlado, da uvaži misel o uvedbi poštnih kreditnih pisem. Kolikor je znano, imajo zavode poštnih kreditnih pisem zdaj le v Italiji, in zato se je c. kr. trgovinsko minister8tvo obrnilo do kraljevske italijanske poštne uprave, da mu naznani dotične propise in vspehe. Po došlih poročilih ima ta naprava namen, dajati potnikom sredstvo, da se vselej oskrbe z denarjem, a ne da bi bili prisiljeni, nositi s seboj večje svote, ter biva v tem, da potnik pri kakem deželskem poštnem ravnateljstvu vplača kako svoto, Katera se mu potem more na podstavi knjižice, ki jo dobi v to, izplačevati v manjših zneskih pri vsakem poštuem uradu. Vložena svota ne sme biti manjša, nego 200 lir, in pri deželskih poštnih ravnateljstvih I. razreda ne večja, nego 10.000 lir, pri ostalih deželskih poštnih ravnateljstvih pa ne večja, nego 3000 lir. Manjši zneski, ki se izplačujejo, ne smejo biti izpod 50 lir, na d.ugo stran pa ne smejo prekoračevati pri deželskih poštnih ravnateljstvih I. razreda 2000 lir, pri ostalih deželskih poštnih ravnateljstvih 1000 lir in pri poštnih uradih 200 lir. Pristojbina za kreditna pisma mora se naprej vplačati, ter iznaša 50 centesimov za vsakih 100 lir ali za jeden del (znesek) od 200 lir do zneska 1000 lir in 25 centesimov za vsakih 100 lir od vložene vsote dela, ki prekoračuje znesek 1000 lir. Kreditna pisma glase se na ime določene osobe, prepisati jih na druge osobe ni dopuščeuo. Veljajo za 4 mesece, ne uračuaajoč meseca, ko so bila izdana. Podaljšati dobo te veljavnosti ni dovoljeno; ostanek, ki se morda ni izplačal, povrača se lastniku kreditnega pisma, ako to sam zahteva od glavnega poštnega ravnateljstva. Ne zahteva li ostanka v petih letih, to pripade državni blagajnici. Kar se tiče vprašanja, kake uspehe ima ta naprava, izjavila se je italijanska poštna uprava, da se ljudje zelo malo poslužujejo poštnih kreditnih pisem (uvedenih od leta 1873), kar je najbrže pripisati previsoki pristojbini in temu, da smejo taka kreditna pisma dajati le ravnateljstva v deželnih glavnih mestih. Odsek ne more trditi, da bi se čutila potreba poštnih kreditnih pisem, ker poštne hraniluice in nakaznice, ki se pri bankah izdajejo, znatno olajšujejo denarni promet. Tudi se v ostalem niti v Avstriji ne bi mnogo posluževali poštnih kreditnih pisem, ako bi bile pristojbine tolike, ka*or v Italiji. Ako pa bi tarifi bili cenejši, potem bi bilo želeti, da se uvedo poštna kreditna pisma, ker je pri prometu s čeki treba čakati rešitve najmanj 3 dni, dočim bi se na poštna kreditna pisma dobivali koj primerni zneski pri vsakem poštnem uradu. Večjo vrednost utegnila bi imeti rečena poštna kreditna pisma za trgovske potnike, za obiskovalce kopeli ali letovišč, kateri bi denar lahko prejemali pri bližnjem poštnem uradu. Odsek torej predlaga: Zbornica izreče naj se v tem zmislu. Ko je še gospod Vašo Petričid podpiral predlog odsekov ter izjavil, da bi bilo želeti, da bi se to, ako bi se poštna kreditna pisma uvela v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, zgodilo 77 tudi v ogerski državni polovici — bil je odsekov predlog sprejet 83 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) III. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o tarifih avstro- ogerskega Lojda. Ker kranjski obrtniki, izimši malo njih, ki imajo svoja osrednja rav- nateljstva v drugih zborničnih okrajih, imajo le neznaten direkten promet z avstro-ogerskim Lojdom, ni mogel odsek na podstavi izkušenj, ki so jih pridobili pojedini obrtniki, presojati pojedine tarife. Ker pa so tarifi se-verno-nemškega Lojda in tudi drugih družeb nižji nego tarifi avstro-ogerskega Lojda, in ker vsled tega ne stori Lojd toliko, da bi se oživil in olajšal trgovski promet, kolikor je storiti poklican, in ker bi Trst le tedaj mogel uspešno tekmovati z drugimi pristanišči, ako bi tarifi dajali polakšice trgovskemu prometu, zato predlaga odsek: Slavna zbornica naj se izjavi v rečenem zmislu. Predlog je bil sprejet. IV. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann poroča, da je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubnem poslala prepis peticije, s katero se je obrnila do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva zaradi snovanja gostilničarskih strokovnih šol, ter prosi, naj naša zbornica to peticijo podpira. Slavna zbornica navaja v prošnji, da se v obče čuti potreba, da se gostilničarski obrt povzdigne, kajti ako bi se povzdignil, dosegli bi s tem, da bi privabili tujce v razne kraje, da bi oživelo občevanje ž njimi ter da bi s tem odprli tujcem kraje do zdaj še malo obiskovane. Povzdigniti gostilničarski obrt pa je le mogoče, ako bodo vse osobe pri gostilničarskem obrtu imele primerno izobraženje in vsaj toliko splošnega znanja, kolikor je potreba za umno izvrševanje gostilnicarskega obrta. Gostilničar mora imeti potrebno znanje, da ve, kje je dobro in ceno kupovati, kar potrebuje za klet in kuhinj , kajti kadar bo to vedel, mogel bode tudi gostom ceno in dobro streči. Tak prevrat pri gostilničarjih mora se vršiti le polagoma, kajti izobražen gostilničarski narastaj bode le počasi prihajal. Najlaže bi se ta prevrat dosegel, ako se osnujejo gostilničarske strokovne šole, in zato je rečena zbornica naprosila visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, naj ono za zdaj osnuje tako gostilničarsko strokovno šolo, in sicer na Dunaju. Pouk bi trajal tri leta in učenci naj bi se sprejemali v šolo počenši od 14. leta. Razven lepopisja in pravopisja, praktičnega računstva, zemljepisa, narodoznanstva, kakor tudi nauka o blagonravnosti in navadah, modernih jezikov, knjigovodstva, lepega vedenja, učilo naj bi se tudi v teh šolah kletarstvo, kako je treba streči, nakupovati za kuhinjo in kako je creba v obče gospodariti. Na ta način in s temi sredstvi misli slavna zbornica v Ljubnem v obče povzdigniti gostilničarski obrt. Odsek pa je uverjen, da so razmere na pr. na Dunaju drugačne, nego po malih mestih, in če tudi je le v korist občinstvu, ako gostilničarsko osobje doseže stopinjo izobraženosti in znanja, do katerega mu želi pomagati rečena zbornica z omenjeno peticijo, vendar ne spoznaje za potrebno, niti ne nahaja razlogov v gostil- 84 ničarskih razmerah zborničnega okraja, da bi se tudi naša zbornica potegnila za peticijo. Ako bi se za gostilničarski obrt zahteval dokaz sposobnosti, bilo bi ga še teže doseči, nego zdaj ter bi mnoge odvrnilo od gostilničarskega obrta. Z ozirom na to predlaga odsek: Slavna zbornica naj v tej vlogi preide na dnevni red. — Predlog je bil sprejet. V. Gospod zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da je občinsko predstojništvo v Dolenji Vasi zopet prosilo dovoljenja treh semnjev za živino in blago. Enake prošnje, katere je rečeno predstojništvo že leta 1861., 1870. in 1885. uložilo, bile so odklonjene radi tega, ker je v kočevskem okraju že mnogo semnjev in ker se temu protivijo občine do semnjev pravico iinejoče in radi tega, ker je v Ribnici, ki je od Dolenje Vasi le y2 milje oddaljena, 5 semnjev za živino in blago, in ker so v Sodražici, ki je od Ribnice IV4 milje oddaljena, 3 semnji za živino in blago. C. kr. okrajno glavarstvo kočevsko izreka se o prošnji, da se razmere od ondaj niso premenile in da prebivalci občine Dolenje Vasi morejo kupovati kar potrebujejo, in prodajati svoje pridelke in izdelke na 5 letnih semnjih. Pomnoževati semnjev v tamkajšnjem kraju ne kaže, ker 58 semnjev v političnem okraju kočevskem zadovoljuje dejanJ8kim potrebam. Bližnje občine, ki imajo do semnjev pravico, dajo tem menj povoda k temu, da se napravijo semnji v Dolenji Vasi, ker bi sosedne občine, ki imajo takisto pravico do semnjev, imele oči-vidno škodo, dočim bi občina Dolenja Vas jedva imela kako korist. Glede na to ne more odsek priporočati prošnje in predlaga: „Slavna zbornica naj se izjavi za to, da se ne dovolijo semnji." — Predlog je bil sprejet. VI. Gospod zbornični svetnik Fran Hren poroča, da je občina poliška v političnem okraju litijskem prosila, da se jej dovolijo trije letni semnji. Prošnjo utemeljuje s tem, da šteje občina 887 prebivalcev, kateri se pečajo zgol s kmetijstvom in živi-narstvom in ki radi oskodice semnjev ne morejo raz-pečavati svojih pridelkov in živine. C. kr. okrajno glavarstvo litijsko omenja, da šteje občina poliška po zadnjem štetju 748 duš in da se preživlja zgol s poljedelstvom in le nekoliko z živi-narstvom, da je v Višnji Gori, ki je jedva tri četrt ure daleč, na leto deset semnjev za živino in blago, ter da je tudi v ljubljanhkem okraju nekaj semnjev, s katerimi se lahko okoristijo prebivalci. Vse to kaže, da prebivalci rečene občine lahko razpečavajo svoje blago. Proti dovoljenju izjavile so se do semnjev pravico imajoče občine okraja litijskega, in sicer Višnja Gora in Polšnik, potem Studenec ljubljanskega okraja. Občina Višnja Gora iz vzroka, da nje deset semnjev z ozirom na neznatno oddaljenost komaj tri četrtine ure povse zadoščuje, in semnji v Polici morali bi biti na škodo nje semnjem. Ako to uvažimo, moramo prošnjo odkloniti, in ker ni razlogov, da bi se dovolili semnji, zato predlaga odsek: ^Slavna zbornica naj odkloni prošnjo." — Predlog je bil sprejet. 94 Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje). VIL Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča, da je občinski odbor semiški predložil naslednji maksimalni tarif za nadrobno prodajanje govedine in teletine v potrjenje, in sicer za 1 kilo volovjega mesa 34 kr., za 1 kilo kravjega mesa 32 kr. in za 1 kilo teletine 40 kr. Prošnja se 8 tem utemeljuje, da so zdaj mesne cene v Semiču odvisne od samovolje mesarjev in da bi se z ozirom na cene v okolici smele določiti v rečenem zmislu. Zadruga vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega priporoča prošnjo in c. kr. okrajno glavarstvo črnomaljsko omenja, da se predlagani maksimalni tarif strinja s tamkajšnjimi ceoami v okolici, ter prilaga pregled o poprečnih cenah govedine v Metliki in Črnomlju v prvi polovici 1888, iz katerega se vidi, da je poprečna cena bila za kilo 34!/2 kr. Z ozirom na to predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v rečenem zmislu*. — Predlog je bil sprejet. VIII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča v imenu odsekovem, da je trgovska in obrtniška zbornica v Liberci poslala zbornici prošnjo do slavnega državnega zbora, da se premene §§ 14. in 28. potem §§ 27. al. 1, in 40, točka 2 zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, o zavarovanju bolnih delavcev ter prepis jednakega poročila do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj zbornica na primeren način podpira liberške zbornice prošnjo. Iz te prošnje naj naslednje posnamemo in povda-rimo: Zakon z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, ima v §§ 13. in 28. določilo, da se delavcem, ki izstopijo iz blagajnice, oziroma iz dela, po propisanem pre-računjanju, da delež prihranilnega zaloga one bolniške blagajnice, h kateri so do zdaj pripadali, ali pa da se za nje plačuje oni bolniški blagajnici, katere udje so postali z vstopom v drugo delo v letu dni. Po »uradnih poročilih* c. kr. ministerstva notranjih stvarij „o zavarovanju vsied kake nezgode in o zavarovanju delavcev", ter po ustanovilih za okrajne in delovršbene bolniške blagajnice ne postopa se samo s prihranilnimi (pričuvnimi) zalogi po zakonu novo ustanovljenih bolniških blagajnic, to je, s tistimi zalogi, katere je na-pravljati z dnem, kadar pride novi zakon v moč, ne, novi zakon naj ima veljavo za stare bolniške blagajnice in po takem naj bi se postopalo s prihranilnimi zalogi starih bolniških blagajnic! To prikrajšuje ne samo pridobljene pravice, ampak je proti temeljnim načelom pravičnosti, ker se ne jemlje v poštev in ker za slične določbe povse nedostaje vsekakor potrebna dejanjska medsobnost, naposled pa protuslovi določilu prihraoilnega zaloga kot takega. Poleg tega pa so še mnoge in ravno največje zdanje tvorniške bolniške blagajnice ob jednem pokojaioske in provizijske blagajoice; kako aeki naj se zdaj razlikuje imenje, oziroma prihranilni zalogi, ki so določeni v ta in oni namea? S kako pravico namerja se v določno naznačenim namenom zbrane in posvečene kapitalije odtegniti svojemu določilu ter jih podvreči novega zakona določilom o porabi hranilnega zaloga. Nekaterim industrijam, katerim le redkokdaj treba sprejemati starejše delavce, katere imajo le mladoletne delavce, ki dosegši popolno ročno spretnost, ostavljajo učne delarnice, da stopijo v delo pri podjetjih, ki so prisiljena, zahtevati od delavcev večjo spretnost ter jih tudi morajo in morejo boljše plačati — takim industrijam bilo bi onemogočeno pri preodkazovanju prihranilnih prispevkov pomnožiti prihranilni zalog svojih delovršbenih bolniških blagajnic; kajti morale bi ono malo, kar bi v obče imele, vselej le preodkaza-vati, dočim ne bi dobivale nič preodkazanega. (Dalje nasled.) 99 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje ) Tvornice, katere morajo radi neugodnih trgovinskih razmer začasno odpuščati mnogo delavcev, morale bi na mah oddati velik del zbranega pričuvnega zaloga svojih delovršbenih bolniških blagajnic in take starejše tvornice, ki že imajo precejšnji pričuvni zalog in vsled nesreče, recimo požara, ne more dlje časa delati, izgubile bi prečuvni zalog malone povse, in, kadar prejšnji delavci po prenovljeni tvornici spet poiščejo svojo domovino in staro delo, kar se pač navadno dogaja, mogli bi od tistih deležev pričuvnega zaloga, katere so s seboj vzeli, le zlomke nazai prinesti, ko bi novo ustanovljene bolniške blagajnice vsaj pri mnogih obrtnih strokah, potrebovale dolgo vrsto let, predno zbero z ozirom na visoke zakonite zahteve primeren pričuvni zalog, pri katerih je torej odstotni postavek pričuvnega deleža zelo nizek in radi tega mora se tudi znesek deleža celo tedaj, kadar se delo večkrat premenja, vedno manjšati. Dalje se priznaje v prošnji, da je zavarovalno-tehniško gotovo prav, da je verojetnost obolelosti in smrti, torej upotrebljevanje bolniške blagajnice pri starih ljudeh večja, nego pri mladih; toda iz izkušnje in z ozirom na storitve bolniške blagajnice, ki so po zakonu določene, ter iz različnih obrtnih strok ne daje se to trditi za vse slučaje, ampak da se trditi, — da to utegne biti pač le pri delavcih takih industrij ali podjetij, ki imajo le moške delavce, za druge obrtne stroke pa, med njimi posebno tka-ninska obrtnost in osobito bombažne tkalnice, torej obrtne stroke, katere dajejo dela na tisoče delavcem, kateri v mnogih zborničnih okrajih avstrijskih zastopajo največe število, je bas napačno. Potem se v prošnji dokazuje s statistiškimi podatki, da je, ako uporabimo §§ 13., točka 6, in 28 zakona, nemogoče napravljati primeren pričuvni zalog za poslednje imenovane obrtne stroke, katere imajo zvečine ženske in v obče mlajše osebe (na pr. predilnice in tkalnice za bombaž). Kar se tiče medsebojnosti različnih bolniških blagajnic med seboj in nasproti izstopajočim in ustopajočim delavcem, zdi se, da je prav za prav krivica, ako se ravno zdaj govori o njej ter se za dokaz navaja. Po tem, kakor stvari zdaj stoje, bila bi medsebojnost v tem, da morajo delavci, kateri izstopijo iz kake prešnje delovrš-bene blagajnice, prinesti svoj pričuvni delež iz te blagajnice v katero drugo po zakonu na novo ustanovljeno bolniške blagajnice. Ako pa izstopijo delavci iz katere na novo ustanovljene bolniške blagajnice ter pridejo v tvomico, katera ima že od prej delovršbeno bolniško bla^ajnico. preskrbeno s pričuvnim zalogom, ne morejo tej blagajnici prinesti nobenega pričuvnega deleža, jednostavno zaradi tega ne, ker ta nova bolniška blagajnica, v kateri so bili najzadnje, nima še nobenega pričuvnega zaloga. Prava medsebojnost mej bolniškimi blagajnicami in med njih udi je v nečem drugem, nego v tem, da se povračuje pričuvni delež; v tem je, kakor se izjavljajo sama „Uradna poročila", da se opira zakon o bolniških blagajnicah na načelo medsebojnosti. Jeden za vse in vsi za jednega. Mladič za starca in starec za mladiča. To je jedino prav in v to ni potreba zamotanega knjigovodstvenega aparata, niti kontokorenta za večkrat deset let nazaj za vsakega pojedinega delavca, niti dopisovanja z mnogimi bolniškimi blagajnicami. Ako je delavec res sprejet v kako delo, postane ob jednem ud bolniške blagajnice in uživa nje storitve, bodisi da je mlad ali star, in mi moramo reči, da tisti ne poznaje praktične navade, kdor trdi, da bode delavec laže dobil delo v tvornici, ako par goldinarčkov, mnogo jih ne utegne biti, pokaže kot pričuvni delež od katere bolniške blagajnice. — Prošnja nadalje kaže na velike upravne troške. Tudi § 27, odst. 1, in § 40, točka 2, 1. odstavek, morala bi se predrugačiti. § 27. določuje, da je od letnega zneska blagajniških prispevkov vsako leto porabiti najmanj 2/10 za prihranilni zalog. V § 40. pravi se, da ima deželno oblastvo pravico, razpustiti okrajno bolniško blagajnice, ako, kadar so se prispevki zavarovancev zvišali na 3 odstotke, z doneski delodajalcev, torej 4720/o d\ moči blagajnici zalagati zakonitih najmanjših dajatev, h katerim pripada v zmislu §§ 25., 26. in 27. tudi donesek k pričuvnemu zalogu, in ako občni zbor blagajnice ni ukrenil povišati doneskov. Vsekakor bilo bi tu zakonito določilo umestno, katero naj bi izjavilo, da bolniške blagajnice, v katerih se za poravnavanje troškovnih 100 potrebščin pobira od zavarovancev že 3% od mezde, morajo le tisti iznos dajati pričuvnemu zalogu, ki vsekakor preostaje tedaj, ko so že poravnane potrebščine za bolniške troške. (Dalje nasl.) 109 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Zbornici bil je tudi izročen prepis prošnje več tovarnarjev ljubljanskih do visokega državnega zbora v kateri se z ozirom na § 13, točka 6 zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, poudarja, da se s tem delodajalcem naklada znatno delo ter da so pri zamotanem poslovanju pomote neizogibne, takisto da se s tem tudi izkopava obstoj mnogih delovršbenih bolniških blagajnic, katere bi, ako se odpusti večja množica delavcev, morale na vsak način propasti s predodkazo-Vanjem pričuvnih deležev. Zategadelj bodo mnogi pod- jetniki raje razpustili svoje bolniške blagajnice, radi česa bi zopet novo breme palo na itak predrago upravo okrajnih bolniških blagajnic, katero so do zdaj mnogi radi nosili. Nadalje povdarja se v prošnji, da je razširjanje svobodnega preseljevanja delavcev, ki je namen temu paragrafu, nekoliko nevarno, in to tem nevarneje, ker ga dozdanje ustave niso prečile in ker ne smemo zabiti, da more solidno podjetje le tedaj kaj poštenega proizvajati, ako ima stalno naseljene delavce. Konečno kaže prošnja na velike težave, katere provzročuje zavarovanje tistih delavcev, ki so kje le za nekaj časa v delu, katero zavarovanje, če tudi popolnoma opravičeno, pa se vendar v rečenem zmislu po nazoru prosilcev ne da izvesti. Odsek je ti prošnji natanko premislil in preudaril ter se uveril, da sta utemeljeni. Zato pa tudi misli, da postopa le v smislu tukajšnjih krogov, ako priporoča slavni zbornici, naj se pridni i prošnji čestite zbornice liberške, katera govori poleg tega tudi o tistih točkah, ki se nahajajo v prošnji več ljubljanskih obrtnikov. Poročevalec misli nadalje, naj zbornica navede v dotični prošnji še tole. Preod&azovati pričuvne zaloge bilo bi le tedaj upravičeno in utemeljeno, ako bi se moralo v obče čakati nekaj (6—8) tednov, predno bi imel kdo pravico do bolniških podpor. Čakati pa bi ne bilo treba tistim delavcem, kateri prihajajo iz katere že obstoječe bolniške blagajnice, baš zaradi tega, ker bi jim bil preodkazan primeren pričuvni zalog. Ti delavci dosegli bi za razliko od drugih delavcev, kateri šele po preteklem čakanju imajo pravico do podpor, katera po takem ne bi nehala. V takih slučajih morali bi visokost preodkazanih zalogov dovesti v sklad z visokostjo doseženih beneficij. Ako pa to ni, potem naj se že obstoječih blagajniških pričuvnih zalogov, kateri so zvečine tudi podporni zalogi, zdaj ne dotikamo in naj se šele tedaj preodkažejo, kadar pride v moč zakon o oskbovanju starcev in invalidov, tako da prihranjeni deleži vsakemu delavcu dobro pridejo na starost, kar utegne tudi namenu teh zalogov največ ustrezati. Kar se tiče §§ 6. in 7., ki govorita o visokosti mezde, ki jo je zavarovati, ter o visokosti bolniških podpor, ki jih je dajati, priporoča poročevalec naslednje. Ako se hoče bolniško zavarovanje pokazati praktično, mora se osnovati jednostavno in načelo jednostavnosti mora mu biti podstava. Zategadelj je naiprvo potreba, da se za vplačevanja in bolniške podpore določijo jasne in točne pod-stave, in zategadelj priporoča, da se, kar se tiče zavarovalne mezde, postavijo mezdni razredi, ter v soglasju s tem, da se napravijo kar se tiče bolniških podpor, primerni podporni razredi. Namreč tako : Mezdni razredi za različne mezde ali plače, od katerih 6 dni sestavljajo tedensko mezdo in 300 n (Dalj rt je nasl.) n 1200 „ 117 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Ker se po § 34. zakona z dae 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, morejo zavarovati tudi plače do 1200 gld., naj se omejitev zavarovalne mezdne visokosti do 2 gld. za delavni dan odpravi. Ta omejitev tudi De ustreza praktičnim odnošajem, ker je znano, da je tvor-niških mojstrov, monterjev itd., kateri imajo 3—4 gld, dnine, kateri naj bi tudi mogli zavarovati mezdo, primerno njih dejanjskemu zaslužku. Ženski in moški mladoletni delavci do 18. leta dobe in moški delavbi najnižje vrste naj bi mogli zava- 118 rovati v prvih dveh mezdnih razredih, v tem razmerju vplačevati in prejemati. Delavci, kateri so le mimogrede v delu, plačevali naj bi 2/3 premije in dobivali naj bi po čakanju šest tednov polovico bolniščine za polovico prejemne dobe, tako da bi 10 tednov 30%, 5 tednov 25% in 5 tednov 20% dobivali. Podpore bolnikom dajale naj bi se tudi po načrtanih mezdnih razredih, in sicer, prvih 20 tednov 60%, nadaljDih 10 tednov 50% in še daljnih 10 tednov 40%, tako, da bi podpora trajala najdalje 40 tednov. Takisto naj bi se določila pogrebščina za naslednji način za mezdne razrede: Razredi za podporne prejemke: Z ozirom na to, da se poleg podpor bolnikom daje zastonj zdravniška lečitev, potrebna zdravila in druga teraj evtična pomagala, kar utegne marsikaterikrat vzeti 10 do 20% premijskih vplačil, ni svetovati večje podpore, ker sta industrija in obrtnost itak že z dolžnostmi, katere naklada zavarovanje glede kake nezgode in bolezni i delavcem i delodajalcem, že dosti obremenjena in ker bi se, ako bi se dajale večje podpore bolnikom, morale dosleduo zvišati premije. Poleg tega pa ne smemo zabiti, da mora izza zavarovanja glede kake nezgode in bolezni, skoro priti tretja naprava, ki prvo dopolnjuje, to je zavarovanje starcev in invalidov, katera pa bode zuova obremenila industrijo in obrtnost, ter da je zategadelj zdaj pri določevanji bolniških prejemkov in iz tega rastočih bremen ozirati se na to. Ker se zdaj hoče izvesti bolniški zakon z neko hitrostjo, o kateri nihče ni prej slutil, in ker se je radi interesovanih krogov zabredlo v velike težave, želeti je z ozirom na namerjani zakon o zavarovanji glede kake nezgode, da visoka vlada podaljša glede zakona o zavarovanji bolnikov določene roke. Z ozirom na rečeno predlaga gospod poročevalec: »Slavna zbornica naj se v zmislu poročila obrne do visokega državnega zbora s prošnjo: Visoka zbornica iz- voli naj s predlogo novele k zakonu od 30. marca 1888,. drž. zak. štev. 33, preprečiti, da ne pridejo v moč rečena določila, ki so v zdanjem zmislu izvedbi zakona a zavarovanji bolnikov opasna, ter naj deluje, da se podaljša rok, ki je dan dozdanjim delovršbenim bolniškim blagajnicam za preosnavljanje pravil." Gospod zbornični svetnik Anton Klein noče ravna nekati, da je opravičena ta prošnja in da je tudi v interesu dotičnih krogov, da se predrugačijo rečena za* konita določila, toda misli, da visoka vlada ne bode* volje, zdaj, ko se ima izvesti zakon ter še ni nikakoršnih izkušenj, privoliti v to, da se predrugači. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann pa je uverjen da se predrugačevanju zakona ne bodo stavilo nobene zapreke, brž ko bode nadvladalo uverjenje, da prosilci niso protivniki zakona o zavarovanji bolnikov^ nego da le na temelju dobljenih izkušenj žele premembe* zakona v nekaterih točkah, kar je tudi v interesu delavcev. Pri glasovanji bil je predlog sprejet. (Dalje prihodnjič.) Mezdni razred Dnina Podpore bolnikom Doneski za pogreb-v v • scmo v prvih v daljnjih 20 tednih 10 tednih 60 •/, 60«/. v zadnjih 10 tednih 40% I. II. gl.—-60 »-•80 gl.—-36 „-•48 gl.- ¦30 ¦40 gl.—24 „-•32 jgl.20-— III. IV. . I'— „ 1-20 „-•60 . -'72 ¦50 60 „-•40 „-•48 j » 25-- V. ' „ 1-50 „—•90 n •75 „-•60 VI. „ 1-80 . 1-08 Yi 90 „-•72 [ „ 30- VII. „ 2-10 „ 1-26 . i 05 „ -'84 „35-- VIII. , 2-40 , 1-44 » i ,20 „-•96 „40- IX. . 3'- n 1-80 . i •50 „ 1-20 „45-- X. „ 4 — „ 2-40 . 2 ¦— „ 1-60 „ 50- 126 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje) IX. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od 15. februarija 1889, št. 2037, poslala zbornici „Ustanovilo za okrajna bolniško blagajnico v Radovljici", da se v zmislu § 14. zakona z dne 30. marca 1888 izreče o zavarovanju delavcev glede kake bolezni, ker so se v ustanovilo sprejele storitve, ki presegajo v §§ 6 do 8 tega zakona označeno najmanjšo mero. § 14. omenjenega zakona veleva, da za vsako okrajno bolniško blagajnico, ki jo je znova ustanoviti, naj po vzgledu ukazoma razglašenega uzornega ustanovila politično okrajno oblastvo, v katerega okolišu se postavi blagajnica, — zaslišavši može dovernike delo dajočih gospodarjev in zavarovanju podvrženih osob — napravi posebno ustanovilo, za katero, kakor tudi za vse po-znejšnje premene njegove potrebno je odobrenje političnega deželnega oblastva, da obveljajo. Kadar se napravlja nova okrajna bolniška blagajnica ter se hočejo v ustanovilo spiejeti storitve ki presegajo v §§ 6 do 8 povedano najmanjšo mero, treba je vprašati za mnenje obrtnega nadzornika in pa trgovska in obrtniško zbornico. Uzorno ustanovilo oklicalo se je z razglasom mi-nisterstva notranjih stvari od 20. oktobra 1888, drž. zak. štev. 159. § 6. omenjenega zakona določujel da je kot podpora bolniku dodeljevati najmanj, kadar bolezen traja čez 3 dni ter je bolnik nesposoben prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega je zbolel, za vsak dan bol-niščine po 60 odstotkov v sodnem okraju navadne dnine zavarovanju podvrženih delavcev sploh. Na slučaj, kadar zavarovanec umrje, dodeljevati je ostavšim za njim pogrebščine najmanj dvajsetkrat toliko, kolikor iznaša zgoraj omenjena dnina. § 7. določuje, kdo ustanavlja dnino. § 8. določa, da se sme namesto brezplačilne zdravniške lečbe, neogibno potrebnih zdravil in bolniščine, a trošku bolniške blagajnice, bolnikom dodeljevati brez-plačilno ozdravljevanje in strežba v kaki bolnici. Ker so se v ustanovilo tu omenjene bolniške blagajnice vzprijele storitve, katere presezajo v § 6. omenjeno najmanjšo mero, zato je slavna c. kr. deželna vlada z ozirom na § 14. to ustanovilo poslala zbornici, da se izjavi o njem. V § 11 ustanovila za okrajno bolniško blagajnica v Radoljici vzprijelo se je naslednje: „Kot podpora bolnikom dodeljuje se, dokler traje bolezen, tudi če je posledica kake nezgode pri delu, vendar ne čez 20 tednov: 1. od začetka bolezni brezplačilna zdravniška ločitev s porodničarsko pomočjo vred, in tako tudi ne- 127 izogibno potrebna zdravila in druga terapevtična pomagala ; 2. kadar bolezen traje čez tri dai ter je bolnik nesposoben, prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega je zbolel, za vsak dan bolniščine po 60 odstotkov resnične (zglašene) dnine. Ako je ta dnina manjša od navadne dnine, postavlja se v račun ta dnina, in če resnična (zglašena) dnevna mezda preseza 2 gld., ta iznos/' (Dalje prihodnjič.) 141 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje) XI. Gosp. zbornični s/etnik Jernej Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 15. febru-varija 1889, štev. 2035 poslala zbornici „Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Ljubljani" in „ Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico na Vrhniki", ter jo povabila, naj se izreče v zmislu § 14. zakona od 30. marca 1888. o zavarovanju delavcev glede kake bolezni. Prva obsega sodni okraj ljubljanske okolice, drugi sodni okraj vrhniški. 142 V ustanovili sprejele so se storitve, ki presegajo v §§ 6. do 8. zakona od 30. marca 1888. o zavarovanju delavcev glede kake bolezni povedano najmanjšo mero in zbornica se ima o tem izjaviti. Ker so pri sklepanju ustanovil bila merodavna načela, kakor za radovljiški politični okraj, zato se odsek sklicuje na to poročilo in omenje, da § 5. teh ustanovil slove: Za sodni okraj vrhniški, (oziroma sodni okraj okolice ljubljanske) izvedela se je, »navadna dnina* ter se je za dobo prvega leta od dne, katerega bode začela okrajna blagajnica poslovati, določila tako: 1. Za moške delavce: A. Mladoletne pomočne delavce s . . . 40 kr. B. Delavce s...........70 kr. C. Delavce prirejalce z.......1 g'- 2. Za delavke: A. Mladoletne delavke s.......30 kr. B. Delavke...........50 kr. Te določbe veljajo tudi, kadar poteče zgodnji čas, dokler ne bode oblastvo drugače ustanovilo. Za ti ustanovili izjavil se je obrtni nadzornik. Odsek se temu pridružuje in predlaga: „Slavna zbornica naj se pri c. kr. slavni deželni vladi izreče za to. da se odobrita rečeni ustanovili." Predlog je bil sprejet. XII. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od dne 15. fe-bruvarija 1889, štev. 2036, poslala trgovski in obrtniški zbornici »Ustanovilo za okrajno bolniško blagajuico v Litiji", ki ima obsegati sodna okraja litijskega in za-tiškega. Zbornica se ima izreči o ustanovilu, ker so se vanje vsprijele storitve, katere presegajo v §§ 6 do 8 zakona od dne 30. marca 1888, o zavarovanji delavcev glede kake bolezni, povedano najmanjšo mero. Ker so dotična postavna določila že navedena bila v poročilu o ustanovilu za okrajno bolniško blagajnico v Radoljici, zato se tu omenja le ono, kar se je pre-menilo glede storitev. Navadna dnina se je v § 5. ustanovila tako: Za sodna okraja litijski in zatiški odmerila se je „navadna dnina" ter je za dobo od 1. januvarja 1889. do 31. decembra 1890. določena tako: 1. Za moške delavce: a) Mladoletne pomočne delavce s . — gld. 30 kr. b) za delavce s.......— „ 70 „ c) delavce prirejalce z.....1 „ 20 „ 2. Za ženske delavce: a) Ženske mladoletne pomočne delavke s . 30 „ b) delavke s...........45 „ Te določbe veljajo tudi, kadar poteče zgornji čas, dokler oblastvo drugače ne ustanovi. Prispevki in podpore odmerjajo se po tem ustanovilu po navadni dnini. V § 11. ustanovila pa se določa v zmislu § 6. omenjenega zakona, da gre podpora bolnikom najmanj dvajset tednov. Vendar se je pristavilo, da se boder kadar pričuvni zalog doseže predpisano visokost, tudi daljnjih dvajset tednov dajala podpora, in to s 30% navadne dnine. Odsek se pridružuje priporočilni izjavi obrtnega nadzorništva in nasvetuje: ^Slavna zbornica naj priporoča odobrenja rečene blagajnice." — Predlog je bil sprejet. 165 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje ) XIII. Gospod zbornični predsednik Vašo P e t r i č i ć poroča, da se je za ustanove, katero so deželai odbor:, občinski svet ljubljaaski, Kranjska hranilnica in pa trgovska in obrtniška zbornica razpisali, oglasilo pri vodstvu c. kr. strokovnih šol v Ljubljani 21 učencev lesne strokovne šole in 35 učenk na strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo. Prošnje učencev na c. kr. strokovni šoli za lesni obrt bodo vse uslišane, ako slavna zbornica pritrdi nasvetom odsekov, na učenke se pa ni moglo na vse ozirati, ali tudi med temi pro-siteljicami jih bo le 6; katere ne bodo dobile nobene ustanove, ali tudi od teh 6 bodo se najbrž še trem ustanove od druge strani podelile. Odseka posvetovala sta se o prošnjah natančno in nasvetujeta z opomnjo, da bode poročevalec dal razjasnila, ako bi jih kdo želel: Slavna zbornica naj podeli ustanove naslednjim: 1) Cibru Franu iz Matene 50 gld; 2) Crnetiču Antonu iz Knežaka 30 gld; 3) Črnetu Karolu iz Litije 30 gld; 4) Golobu Franu iz Glinec, 5) Langofu Antonu in 6) Vrtniku Aleksandru iz Ljubljane po 25 gld; 7) Brili Ivanki 25 gld; 8) Jak Ivanki 50 gld; 9) Krsnik Zorki 30 gld; 10) Leskovic Matildi 30 gld; 11) Magister Amaliji in 12) Muzlovič Mariji po 25 gld; 13) Primožič Mariji 30 gld; Poročevalec omenja le še, da sta dobila učenca Črnetič Anton in Črne Karol uže ustanovi po 50 gld; in to prvi od Kranjske hranilnice, drugi pa od občinskega sveta ljubljanskega, tako da bosta odslej imela vsak ustanovo za 80 gld. Ko gospod poročevalec še konečno nasvetuje ; Zbornica naj izplača ustanovni znesek v dveh obrokih vodstvu c. kr. strokovnih šol, katero naj pozneje potrdila prejemnikov predloži, — sprejmeta se oba predloga jednoglasno. XIV. Gospod zbornični svetnik Vašo Petričid poroča, da je c. kr. deželno sodišče javilo, da je od trgovcey, katere je predlagala zbornica za deželnosodne prisednike, trgovec Vašo Petričič odklonil sprejeti to častno službo in da je trgovec Aleksander Dre o umrl. Zategadelj bila je zbornica pozvana, da namesto njiju pre dlaga dva druga upisana in v Ljubljani stanujoča trgovca.Odsek torej priporoča z ozirom na visoki minister-ski razpis od dne 2. decembra 1864, drž. zak. štev. 89: Zbornica naj za izpraznjena mesta dveh deželnosodnih prisednikov pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani predlaga gospoda: Alfreda Ledeniga, javnega druga tvrdke „Goričnik in Ledenig", trgovina s sutnom v Ljubljani, in Em. Mayerja, bankirja in lastnika tvrdke „J. C. Mayeru, trgovina s suknom in tkaninami na drobno v Ljubljani. — Predlog je bil jednoglasno sprejet. XV. Zbornični tajnik poroča, daje predstojništvo mestne občine črnomaljske prosilo, naj se mu dovoli, da sme semnja za živino in blago od 19. na 12. dan marca 1889 in od 24. na dan 17. decembra 1889 preložiti. Ker je dne 19. marca praznik sv. Josipa in dne 24 decembra ravno dan pred božičem, niso upravičeni ugovori občin do semnja pravico imajočih, namreč občin Črnomelj in Novo Mesto, kajti obe sta preoddajeni in zato predlaga odsek: Slavna zbornica naj se v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade izreče za preložitev obeh semnjev. — Predlog je bil sprejet XVI. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann opomni na razprave, ki so se vršile v zborničnih sejah o dolenjski železnici, in misli, da bi se spet bilo treba obrniti s prošnjo do visokega državnega zbora, ker je že visoki deželni zbor dovolil v svoji zadnji zborbi donesek pol milijona za to železnico in ker so tudi drugi udeleženci voljni doprinesti doneske. Predloga pač ni treba utemeljevati, ker se je zbornica že večkrat izrekla, da je potreba zidati rečeno železnico. Priporoča torej, da se sprejme naslednji predlog : Zbornica obrne naj se s posebno prošnjo do visokega državnega zbora, da ta, uvažujoč razloge, navedene od zbornice, blagoizvoli naj priporočati uvaževanje teh razlogov visoki vladi, naj ona predloži visokemu državnemu zboru dotično predlogo, ki bode omogočila uzgraditi dolenjsko železnico, ter da blagoizvoli sama udeležiti se z izdatnim zneskom pri nabavi glavnice. — Predlog je bil jednoglasno sprejet. 166 XVII. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann spominja se delovanja prejšnjega zborničnega predsednika g. Josipa Kušarja, ki je odklonil, da bi ga spet izvolili, in predlaga: Slavna zbornica izreče naj bivšemu zborničnemu predsedniku Josipu Kušarju zasluženo zahvalo za cjega objektivno vodstvo sej in za Djega delovanje v korist trgovini in prometu, industriji in obrtu. — Predlog je bil jednoglasno sprejet. Na to zaključi gospod predsednik sejo. 237 Trgovinska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica imela je, kakor smo že javili, dne 14. junija 1889. svojo redno sejo pod predsedstvom gospoda zborničnega predsednika Vaša Petričiča in naslednjih gospodov zborničnih članov: Ivana Baumgartnerja, Oroslava Dolenca, Ivana N. Horaka, Alojzija Jenka, Janko Kersnika, Antona Kleina, Frana Kolmanna, M. Krennerja, Karola Luckmauna, Frana Omerse, Ivana Perdana in Jerneja Žitnika. Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost do-voljno število članov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Janko Kersnika in Karola Luckmanna. Javivši, da je Njega vzvišenost gosp. trgovinski minister potrdil volitev zborničnega načelstva, nagovoril je gosp. predsednik zbornične člane tako-le: Velečastita gospoda! O priliki, ko prvikrat nastopam častno mesto predsednika trgovske in obrtniške zbornice, imam se prvič zahvaliti Vam, častita gospoda, za zaupanje, katero imate v moje skromne moči, in potem Njegovi vzvišenosti, gospodu trgovinskemu ministru, ki je volitev podtrdil. Nisem navajen obetati, kar je nedosežno, pač pa storiti vse, kar je v mojih močeh, da zadostim poklicu, kateremu se posvetim. Ako se mi to ne posreči, prosim Vas, da vzamete dobro voljo za delo, ker je konečni vspeh našega truda odvisen cesto od nam nasprotnih sil. Ne motimo se, gospoda, poklic obrtniških in trgovskih zbornic je težaven, ako se imajo izpolniti tirjatve postavnih določil, kakor tirjatve opravičenega javnega mnenja, povspešiti in povzdigniti dremajoči notranji promet. To se da le doseči na podlagi večletnih izkušenj, prostih vsake iluzije, z vsestransko vedo in 8 pogumom, obračati mračna prizadevanja in namene sebičujakov v tir pravilnega in poštenega uvaževanja vsakega faktorja materijalnega razvitka, bodisi to v prid narodnjaku, ali možu, nam politično nasprotnemu. Površno javno mnenje ne napada samo v našem zborničnem okolišu, ampak tudi v drugih zborničnih okoliših trgovskih in obrtniških zbornic, zakonito pozvanih v to, da zastopajo koristi trgovstva in obrtništva z rudarstvom vred. Trgovske in obrtniške zbornice trudijo se navzlic neutemeljenemu očitanju potezati se po vsej svoji moči za kroge, katere zastopajo. Avstrijsko-ogerske trgovske in obrtniške zbornice osnovale so se tudi v nekaterih važnih središčih prometa v inozemstvu: njih namen je, gojiti in pospeševati skupne trgovinske koristi avstro-ogerskih trgovcev in obrtnikov, pospeševati trgovino in promet z avstro-ogersko državo, predlagati iz svojega nagiba ali na vprašanje naših oblastev poročila, katera se v ostalem tičejo tudi trgovinskih, plovstvenih in poštnih pogodeb, takisto konzulatnih konvencij, podajati trgovinske informacije, povzdigovati kupčijo med inozemstvom in avstro-ogersko državo. Nadalje naj povdarim, da so organi naše državne uprave popolnoma zadostili svoji dolžnosti, da bi tako zagotovili uspeh narodno-gospodarskega razcvita. Svetovna razstava, mnoge obrtne in industrijske, potem poljedelske in gozdarske razstave, zgradbe železnic osnovanje mnogih obrtnih in strokovnih šol, povzdiga narodnega pouka, konečno mnoga pomagala, ki so namenjena cvetočemu moderuemu prometu, jasne so in glasne priče temu. Viri blagostanja so ne samo posamičnika, nego celih narodov: množeči se tozeinski promet, izvoz naših izdelkov v inozemstvo, ki povprašuje po teh izdelkih; in čimbolj raste to izvažanje, tembolj se množi narodno blagostanje, bogastvo države, ker ima to, kar za to dobivamo, vedno večjo vrednost, nego to, kar damo za to. Po mojih mislih more se odločao trditi, da se malone vsi krogi drže gesla: v matenjalnih vprašanjih ne bodi nobenega političnega nasprotstva. Gotovo! Jaz sem vselej, in tudi Vi, gospoda moja, mislil jednako, in zaradi tega obračam se zaupno ne samo do gospodov tovarišev politične nasprotne stranke, ampak tudi do onih, ki me niso počastili pri volitvi s svojim glasom, da blagovolijo, kakor doslej, skupno sodelovati s svojimi vsestranskimi izkušnjami, s svojo vedo in z ljubeznijo do stvari. Zbornica ne more pogrešati podpore, ne postavnih činiteljev, in tudi ne inicijative posameznih krogov, ker le združeno delovanje utegne doseči zboljšanje naših materijalnih razmer. Istina je, da je razloček med interesi trgovine in interesi obrta tako star, kakor zgodovina narodnega"go-spodarstva. Prvi se zanimajo za svobodno trgovino, 238 drugi so za to, da se mora varovati domači obrt, da more tekmovati z izdelki inozemstva. Zadnji so v srečnem položaji, da uporabljajo pripomočke, ki so v ko-vinskej valuti in v napredujočih strojih. To pa se da le tedaj doseči, ako se tudi obrt posluži jednakih sredstev, kakor velika industrija. Treba je tedaj deliti delo in potrebuje se kapitala, kar pa se da doseči le na podlagi združeb. Obrt naj si z združenjem v produkciji zagotovi tudi kapital in naj ga upreže v svojo službo. Naš obrt pač zasluži o vsaki priliki naše popolno uvaževanje. On je potlačen in sopiha pod mnogovrstnimi težkimi bremeni, in okrvavel je v svojem vsakdanjem boju za svoj vsakdanji kruh. To je žal res. Jaz Vas torej vabim, gospoda, zastopniki obrtnikov, predlagajte izpeljive konkretne predloge za olajšanje materijalne bede Vašega stanu in bodite uverjeni, da se bode vse zgodilo, kar se da doseči in kar zbornica more doseči. Zbornice so še vedno one korporacije, Katerih mnenje visoka vlada osobito uvažuje. Uverjen sem in tudi vi z menoj, da bode naš ve-lečastiti gospod tajnik, cesarski nvetnik Ivan Murnih, čegar večletne, tudi javno priznane imenitne zasluge za obrt, industrijo in trgovino so bile že večkrat odlikovane na Najvišjem mestu, kakor doslej uporabljal vsako priliko sodelovati s svojimi večletnimi izkušnjami in s svojim znanjem v prid trgovine in obrtništva. Končujem s prošnjo do visoke vlade, naj ona ne odtegne delu trgovske in obrtniške zbornice svoje pomoči. (Dalje nasled.) 244 Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje). I Zapisnik zadaje seje se odobri. II. Gospod zbornični sve.nik Antou Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici pravila zadruge urarjev in optikov v Ljubljani. V ta pravila urinilo se je nekoliko malih pomot iu je v njih izostalo nekaj potrebnih določil. Tajništvo zbornično javilo je to zadružnemu načelstvu ter mu svetovalo, naj bi smelo pravila v zrnialu nasvetov preme-niti, oziroma dopolniti. Načelstvo se je s tem skladalo in pravila so se tako popravila, da se popolnoma ujemajo z določili zakonov od 15. marca 1883 ia 8. marca 1885. Načelstvo je tudi zbornici naznanilo, da se zadruga z vsemi po-pravki sklada. Ker so torej pravila sestavljena v zmislu obrtntga zakona, nasvetuje odsek: Slavna zbornica naj v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade priporoča putr-ditev pravil zadruge urarjev in optikov v Ljubljani. — Predlog je bil sprejet. III. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici pravila zadruge trgovskih obrtov okolice ljubljanske , da se o njih izreče. Odsek je pravila pregledal in se preveril, da so v zmislu zakonov od 15 marca 1883, drž. zak. štev. 39. in 8. marca 1885, drž. zak. štev. 22, sestavljena, vsled tega nima nobenih prememb nasvetovati, in to tem manj, ker je pravila sestavil porazumno z zadrugo zbornični tajuik. Vsled tega nasvetuje odsek: Slavna zbornica priporoča, naj slavni c. kr. deželni vladi, da potrdi pravila zadruge trgovskih obrtov okolice ljubljanske. — Predlog je bil sprejet. IV. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o pravilih zadruge vseh obrtnikov v občini kamnogoriški. Ces. kr. deželna vlada poslala je ta pravila trgovski in obrtniški zbornici, da se izreče o njih. Pravila so se natančno pregledala ter se je odsek preveril, da se v tej obliki ne mogo priporočati c. kr. deželni vladi v potrjenje. Zadruga se je sicer ozirala na zakona z dne 15. marca 1883 in 8. marca 1885, toda vsprejela je tudi določila, ki se ne ujemajo z zakonskimi določili. Na pr. v § 1. pod črko h) določilo, da je zadrugi namen, skrbeti za obolele zadružnike, ne ujema se s § 121. zakona z dne 15. marca 1883 in z ukazom visokega c. kr. trgovinskega ministerstva od 4. maja 1884, št. 12 424, kateri določa, da obrtni gospodarji ne morejo biti člani bolniške blagajnice. Dopuščeno pa je, da si ustanove svojo bolniško blagajnico, za katero je pa treba posebnih pravil. V § 4. je sprejeto določilo, da sme zadružni odbor določati od treh do treh let sprejemnioo, kar se ne ujema s § 126 in § 129 b), ki določata, da ta pravica spada v področje zadružnega zbora. V § 8 pravil izostalo je določilo, da tudi tedaj kdo prestane biti zadružni član, ko mu oblastvo vzame pravico do obrta (§§ 57 in 138 obrtnega zakona). To določilo pa je tako važno, da je treba sprejeti je v pravila. V § 11 pravil sprejela so se določila, katera so v §§ 85 in 86 obrtnega zakona dokaj jasneje izražena. V § 12 sprejela so se določila, katera se ue ujemajo z določili §§ 77 in 87 obrtuega zakona. § 15 pravil ni tako sestavljen, kakor zahteva § 119 a) obrtnega zakona. Vrhu tega je zadruga izpustila več določil v pravilih, katera spadajo v pravila, in vidi se, da se je le premalo ozirala na osnovna pravila, ki jih je visoko ministerstvo sestavilo ter jih trgovska m obrtniška zbornica izdala v slovenskem jeziku. Odsek je preverjen, da je dokazal zadostno, da se pravila ne morejo potrditi, in nasvetuje le: 245 »Slavna zbornica utemelji naj v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade, zakaj ne more priporočati pravil obrtne zadruge, v Kamnigorici v potrjenje." — Predlog je bil sprejet. V. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je slavna c. kr. deželna vlada poslala zbornici predloženo premembo § 4. pravil svobodnih in dopuščanih obrtov v Radečah. Po § 4. teh pravil mora vsak član. ki na novo stopi v zadrugo, plačati 1 gld. sprejemnine, katera se sme s privolitvijo načelništva plačevati tudi v obrokih. Zadruga je pa v zadružnem zboru dne 27. decembra 1888 sklenila, da je sprejemnino zvišati na 5 gold. Uzrok temu je, da zdaj malone vsak vzame obrtni list, če tudi nima toliko, da bi mogel davek plačevati. Taki obrtniki delajo navadno dolgove ter tako ne le sami sebi, ampak tudi drugim delajo škodo, ki dobe zelo težko pomočnike. Ko bi se sprejemnina povikšala na 5 gold., opomogla bi si zadružna blagajnica ter bi si marsikdo premislil vzeti obrtni list. Po zadružnem sklepu glasil bi se dotični odstavek § 4. tako: „Vsak član, ki na novo vstopi v zadrugo, mora plačati 5 gld. sprejemnine, katera se sme s privolitvijo zadružnega načelništva plačevati tudi v obrokih." Ces. kr. okrajno glavarstvo ue priporoča potrditve premembe § 4., ker so mali obrtniki večinoma ubogi in še sedanjo sprejemnino le teško plačujejo. Ako bi se povečala, bili bi le prisiljeni izvrševati obrte brez obrtnega lista, in to bi obrtnikom in tudi zadrugi nič ue Koristilo. Skoraj se sme soditi, da s tem povekšanjeaa hote dosedanji člani zadruge, kateri so plačali malo sprejemnino, zabraniti, da bi drugi ne mogli ž njimi tekmovati. Odsek se je s stvarjo natanko bavil ter se prepričal, da je v celem sodnem okraju radeškem obrtnost le mala in cela zadruga šteje le malo nad 110 članov, od katerih le eden plačuje nad 4 gld. 20 kr. pridobitnega davka, blizu 30 po 4 gld. 20 kr. in okoli 80 pa po 2 gld. 10 kr. brez doklad. Iz tega se lahko sklepa, da ni pričakovati velikih obrtnikov, ampak le malih, ter sprejemnina, katera bi presegala davek nad dvakrat, bila bi vendar previsoka in bi v resnici ovirala nastop novih obrtov. To bi bilo pa tudi krivično, ako bi dosedanji člani štirikrat manj plačevali, nego pa novi. Odsek se torej ne more sprijazniti s premembo pravil in nasvetuje: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade izreče v zmislu tega poročila." — Predlog je bil sprejet. VI. Gospod zbornični svetnik Iv. Baumgartner po-rpča o pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdke: „Albert Sainassa v Ljubljani." Po izjavi gospoda obrtnega nadzornika presezajo dajatve blagajnice res, da ono mero, ki je določena v §§ 6. in 8. zakona za bolniške blagajnice, vendar visokost v pravilih določenih prispevkov ne bode v posebno nevarnost za delovanje blagajnice. Nasproti temu, da le malo mrjo delavci Samassove de- lovršbe, pričakovati je, da bodo delavci ia tvrdka s svojimi uplačili podajali dovoljna sredstva, s katerimi se bodo poravnavale dolžne dajatve, ne glede na to, da »o upravni troški blagajnice zelo neznatni. Izkušnja prvih let bode učila, ali bode treba ponarediti pravila glede na dajatve. Odsek se pridružuje mnenju gospoda obrtnega nadzornika ter predlaga: Slavna zbornica izreče naj se v svoji izjavi do c. kr. dež. vlade za potrditev pravil. — Predlog je bil sprejet. VIL Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča opravilih delovršbenih bolniških blagajnic tvrdke: Gustav Czap, G. Tonnies in Avgust Drelse". O pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdek Gustav Czap pravi gospod obrtni nadzornik, če tudi delavci v tvornicah za izdelovanje netilnega blaga v obče navadno manj mrjo, nego pri drugih industrijah, da se vendar pri večkratnem, natančnem nadzorovanju Gustava Czapa ljubljanske tvornice za izdelovanje netilnega blaga ni še prigodilo, kar bi upravičevalo trditi, da pri delavcih te delovršbe nastopajo večkratne bolezni ali pa posebno bolezenske oblike. Glede na to niso v pravilih določene zboljšatve o visokosti dajatev bolniške blagajnice nikakor nevarne. Kar se tiče obeh drugih bolniških blagajnic, tvrdke A. Drelse in livarnice in strojarnice Gustav Tounies, niso odnošaji teh delovršeb taki, da bi bilo treba drugače urediti dajatve dotičnih blagajnic, nego so te dajatve urejene pri drugih delovršbenih blagajnicah IjubljaiiSciiia. Ker je odsek trdno preverjen, da bodo rečene bolniške blagajnice mogle izpolnjevati svoje dolžnosti, zategadelj predlaga: Zbornica blagoizvoli uaj v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade priporočati potrditev teh treh pravil. — Predlog je bil sprejet. VIII. Gospod zbornični svetnik Janko Kersnik poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški zbornici pravila delovršbenih bolniških blagajnic: a) parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani; b) tvrdke Janesch, tvornica za usnje; c) J. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Pravila za delovršbeno bolniško blagajnico parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani priredila je na prošnjo družbe same z ozirom na § 51. zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, c. kr. deželna vlada. Ker so ta pravila v smislu določil zakona od 30 marca 1888, drž. zak. št. 33. sestavljena, nima odsek nič proti njim. O pravilih za tvrdki ^Janesch* in „Kleinmayr iu Batnberg" izrekel se je obrtni nadzornik, da ustrezajo zahtevam zakona. Z ozirom na to nasvetuje odsek: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade izreče za potrditev teh treh pravil." — Predlog je bil sprejet. IX. Gospod zbornični nvetnik Ivan Baumgarttjer poroča, da glede na pravila delovršbenih bolniških blagajnic papirnic v Goričanah in Medvodah, potem v Vev- 4 0 246 čah, katera je c. kr. deželna vlada poslala zbornici v izjavo, predlaga obrtni nadzornik, da se potrde, ter utemeljuje ta predlog s tem, da se, kar se tiče dajatev blagajnic, ni uvelo nobeno določilo, katero ti utegnilo ovirati njih delovanje. Odsek pritrjuje tej izjavi ter predlaga. „Slavna zbornica naj blagoizvoli v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade priporočati potrditev obeh pravil." — Predlog je bil sprejet. X. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o pravilih pomočniškega zbora tistih pomočnikov, ki so v delu pri zadrugi „Edinost" na Vrhniki, in pa o pravilih za bolniško blagajnico te zadruge. Zadnja pravila se ne ujemajo z določili zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33. in zakona z dne 4. aprila 1889, drž. zak. št. 39, torej tudi odsek ne more priporočati, da bi se ta pravila potrdila, dokler se ne premene tako, kakor zahteva omenjeni zakon. Pravila pomočniškega zbora pa so pravilno sestavljena in odseku je le to omeniti, da bi se v § 4. črka c, določilo sprejelo, da je dva pomočnika izvoliti, da zastopata pomočniški zbor v zadružnem zboru, in to posebno z ozirom na to, ker na podlagi potrjenih pravil zadruge »Edinost" tudi zadružni zbor obrtnikov voli le dva zastopnika v pomočniški zbor. Odsek torej nasve-tuje: „Slavna zbornica naj v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade javi, zakaj ne more priporočati, da bi se pravila bolniške blagajnice potrdila, in zakaj priporoča potrditev pravil za pomočniški zbor/1 — Predlog je bil sprejet. (Dalje nasled.) 253 Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje). XI. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, tla je c. kr. deželna vlada poslala zbornici ukaz Njega uzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje, v katerem javlja, da se je glede na to, ker kranjska hranilnica bistveno gmotno podpira c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje, dala ji pravico izvoliti si zastopnika v strokovne šole odbor s triletno službeno dobo. Ob enem poziva c. kr. deželna vlada trgovsko in obrtniško zbornico na podlagi § 3. pravil, potrjenih za c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo, •da si izbere enega zastopnika za strokovne šole odbor. Ako je le mogoče, naj bi bil ta zastopnik isti, ki zastopa zbornico v šolskem odboru c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Ljubljani. § 3. pravil določa, da je šola podrejena c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje in da to svoje višje nadzorstvo izvršuje po političnem deželnem oblastvu. Neposredno pa nadzoruje šolo šolski odbor, kateri obstoji iz župana mesta ljubljanskega ali njega namestnika, iz dveh od občine izvoljenih članov, iz jednega zastopnika kranjskega deželnega odbora, kranjske trgovske in obrtniške zbornice in kranjske hranilnice, potem iz treh od ministerstva za uk in bogočastje imenovanih članov in iz voditelja šole. Službena doba traje tri leta in pravica voliti člane V šolski odbor traje le dotlej, dokler dotične korporacije dajo podpore. Odsek je pritrdil mnenju c. kr. deželne vlade, da bi bilo najumestneje, ako bi bil zbornični zastopnik v odboru c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo isti, ki zastopa zbornico v odboru c. kr. strokovne šole za lesni obrt, in sicer radi tega, ker bode šolski odbor tem laže in hitreje razpravljal svoje stvari, ako bodo v odboru za obe šoli iste osebe. Ker je zbornica poslala v odbor šole za lesni obrt gosp. podpredsednika svojega Miho Pakiča, nasvetuje odsek: Slavna zbornica izvoli naj v odbor za c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo gospoda Miha Pakiča. — Predlog je bil sprejet. XII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je gospodarski odbor podobčine Hrib (občine Koprivnik) prosil, da se mu dovolita dva semnja ^a živino in blago, in sicer 20. aprila in 20. junija. V Koprivniku samem sta vsako leto dva semnja, vendar misli gospodarski odbor hribski, da sta za občino Koprivnik dva semnja vsako leto zelo premalo, ker je tam živinarstvo zelo razvito in so prebivalci prisiljeni, goniti živino na prodaj na semnje v Kočevju in Črnomlju. Koprivnik oddaljen je od Kočevja 18 km. in od Črnomlja 14 2 km. vendar daje prebivalcem občine Koprivnik tudi Planina, ki je od Koprivnika oddaljena 47 km. in v kateri sta vsako leto dva semnja za živino in blago, priliko, da morejo prodati svoje blago. Tudi Mozelj, kjer so trije, in Nemška Loka, ker sta vsako leto dva semnja za blago in živino, nista predaleč od Koprivnika. V Črnomlju je na leto sedem in v Kočevji devet semnjev za blago in živino, in v vsem političnem okraji kočevskem je zdaj štiriinšestdeset semnjev na leto. Proti dovoljenju semnja dne 20. aprila izreka se do semnja pravico imajoča mestna občina Novo Mesto, ker je o Jurjevem semnji dan v Novem Mestu, in tudi občina Stari Log, ki ima semanjsko pravico, izjavlja, da je nepotrebno ustanavljati ta semnja. Kranjske kmetijske družbe glavni odbor izreka se proti dovoljenju zaradi tega, ker se ne more trditi, da bi ta semnja bila v korist tamošnjim kmetovalcem, ker se celo v občini, v kateri je Hrib, obdržavajo semnji, in ker bi ne pospeševali blagostanja ljudstva, ako bi pomnoževali semnje v teh s semnji preobloženih krajih, v katerih je obiskovanje semnjev postalo šport kmet-skega prebivalstva. C. kr. okrajno glavarstvo kočevsko priporoča prošnjo zaradi tega, ker bi ta semnja pospešila živinarstvo ter bi se tudi zemljiški pridelki laže razpečavali. Ker je v okolici Hrib in Koprivnik vsako leto petindvajset semnjev za blago in živino, katerih dva sta v samem Koprivniku, to je očividno, da ni potrebe snovati novih semnjev v občini Koprivniku. Semnji dajejo prebivalcem rečene občine dosti prilike za nakup in prodajo, zaradi tega je tudi izjava občine Stari Log, da bi ta semnja bila odveč popolnoma opravičena. Z ozirom na to predlaga odsek: ^Slavna zbornica izreče naj se proti dovoljenju semnjev". — Predlog je bil sprejet. XIII. Gosp. zbornični svetnik Fran Omersa poroča o prošnji tržne občine Tržič, da bi se jej dovolilo napraviti v Tržiču javno tehtnico. Tržič se mora šteti mej one kraje, katerih razmere so take, da se brezdvomno lahko trdi, da jim je javna tehtnica potrebna. Tržič leži ob veliki državni cesti, kjer se mnogo blaga prevaža in ni blizu nobene javne tehtnice. Tržič pa javno tehtnico tudi zelo potrebuje, ako bi se tudi ne oziralo na drugi promet, kakor samo na oni v Tržiču se vršeči. Promet v Tržiču je z ozirom na to velik, da je v tem trgu več tvornic in mnogo rokodelskih, trgovskih in dopuščanih obrtov, da so v Tržiču tržni dnevi in 4 semnji. 254 Z ozirom na to je odsek načenja, da promet v tem kraju zelo potrebuje javne tehtnice. Ker ima z ozirom na § 11. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. štev. 85, občina prva pravico napraviti javno tehtnico, za to tudi v tem oziru ne more nastati nobena zapreka. Odsek torej nasvetuje: Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju izreče za dovolitev naprave javne tehtnice v Tržiču. — Predlog je bil sprejet. XIV. Go8p. zbornični svetnik K. Luckmann poroča da se je kot član državno-železniškega sveta udeležil sej njegovih dne 20. in 21. maja 1.1. Na dnevnem redu ni bilo stvari, ki bi se posebe tikale Kranjske. Tarifi, ki se bodo za mnogo proizvode znatno znižali, naprav-ljajo se ter je gotovo pričakovati, da se utegnejo ušli š ati mnoge upravičene pritožbe kranjskih trgovcev. Radi poletnega voznega reda 1889, ki se je moral radi potrebnega priklopa na progi Ljubljana-Trbiž tudi pre-meniti, potegnil se je gospod poročevalec za to, naj se z ozirom na odnošaje, obrazložene v prejšnjih letih, prihodnje leto uvede tisti vozni red, ki je bil leta 1884 in ki je, kolikor je pač bilo mogoče, ustrezal vsem zahtevam. V ostalem sprejel se je naslednji predlog: „C. kr. vlada prosi se, naj z vsemi svojimi sredstvi deluje v to, da se osobni tarif c. kr priv. južne železnice v kratkem izdatno zniža ter da se uvede reforma tarifa za blago". Pri razpravah radi zaveznih tarifov za avstrijski, ogrski, srbski, bolgarski, turški železniški promet pokazalo se je, da se je ž njimi doseglo, da bodo neposredni ta rifi, vsekakor znatno ceneje nego tarifi, ki so se do zdaj računili vsled spojitbe lokalnih tarifov pojedinih železnic, vendar ni še določen čas, kdaj naj bi neposredni tarifi stopili v moč. Gospod poročevalec je pri tej točki opozoril na to, ds. dočim imajo južna železnica za najvažnejše izvozne proizvode neposredne zavezne tarife v Srbijo, Bolgarsko in Rumunijo via Sisek na Savi in Dunavu, via Barč na Dravi in Dunavu, cesar Ferdinandova severna železnica neposredne zavezne tarife v zvezi z dunajskim paro-brodnim društvom via Dunaj v te dežele, nimajo državne železnice takih zaveznih tarifov. Izrekel je torej, pridržujoč si staviti dotične predloge v prihodnjem zboru, željo: naj glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v zvezi z dunavskim porobrodnim društvom, od-nosno za reki Savo in Dravo s tem društvom in z južno železnico pridobi ceneje zavezne tarife v Srbijo, Bolgarijo in Rumunijo, ter za njo dovoli vsaj ravno tako cenene vozne dežele, kakor za notranji promet v one dežele. Zbornica je vzela z zadovoljstvom to poročilo na znanje. XV. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog: „Do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva obrniti se je s prošnjo, naj bi vlak št. 1711, ki prihaja v Ljubljano zjutraj ob 7. uri 13 minutah, vzprejemal pisma tudi na postajah Dovje, Kranjska gora, Radeče-Bela peč*. Predlog je bil sprejet. XVI. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan predlaga: »Zbornica obrne naj se do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva s prošnjo, naj bi se pisma, ki dohajajo v Ljubljano z vlakom št. 1715 ob 4. uri 51 minut popoludne, še istega popoludne raznašala". Predlog je bil sprejet. (Dalje prihodnjič.) 262 Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje). Računski sklep trgovske in obrtniške zbornice o dohodkih in troških za leto 1887. potrdilo je c. kr. trgovinsko minister8tvo z razpisom od 7. avgusta 1888, štev. 24.721. Ta računski sklep slove: I. Poslovanje z denarjem. a) Dohodki. Prebitek blagajnice koncem decembra 1886........ 2089 gld. 94 kr. Obresti od naloženega denarja . . . 202 n 33 „ Takse za vpisovanje znamek ... 60 „ — „ Doneski volilcem....... 4630 „ 72 „ Vkupe . . 6982 gld. 99 kr. b) Troški. Plače in služnine....... 2400 gld. — kr. Dnevnine.......... 200 „ — „ Tiskovine.......... 118 „ 29 „ Pisarniške potrebščine..... 130 „ 77 „ Knjige, časniki in knjigovezna dela . 171 „ 80 „ Kurjava in svečava ...... 85 „ 82 „ Poštnina in brzojavke...... 11 „ 20 „ Donesek za obrtne šole..... 500 „ — „ Za statistiške namene ..... 182 „ 14 „ Neprevidni troški....... 96 „ — „ 5% kot pokojninski donesek . . . 222 „ 25 „ Volitveni troški........ 195 „ 69 „ Blagajnice prebitek koncem decembra 1887........... 2669 „ 3 „ Vkupe . 6982 gld. 99 kr. II. Stanje i m en j a. Aktiva: Blagajnice prebitek koncem decembra 1887...........2669 gld. 3 kr. Zaostali dohodki....... 97 „ 37 „ Vkupe . 2766 gld. 40 kr. Pasiva: Zaostali volitveni troški.....230 gld. — kr. Ta računski sklep bil je primerjan s predloženim računom in na podlagi dokazilnih prilog spoznan za pravega. Računski oddelek v c. kr. trgovinskem ministerstvu. Na Dunaji, dne 5. avgusta 1888. Hawlisch, c. kr. vladni svetnik.