Hočemo kvalitetno izobraževanje
Poročali smo že, da je imela omenjena pro-gramsko volilna konferenca velik odmev med ko-munisti naše občine. To nam ne nazadnje potrju-jejo številne razprave na sami konferenci, kar osemnajst jih je bilo, in tudi pismeni prispevki. Res je, razprave posameznikov ne tnorejo biti vedno merilo aktivnosti, vendar pa smo v to to-krat lahko prepričani. Razpravljalci so bili namreč dobro pripravljeni, razprave so bile plod skupne-ga dela komunistov posameznih osnovnih organi-zacij, osvetlile pa so tako družbenoekonomske ¦ odnose kot tudi uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter idejno, orga-nizacijsko in kadrovsko krepitev organizacije Zveze komunistov.
'¦¦ Poglejmo, na kratko, drobce iz razprav raz-pravljalcev s področja vzgojnoizobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti.
Ža enako delo enako plačilo
Tovariš ČAHUK iz osnovne šole Trnovo je svojo razpravo namenil predvsem družbenoeko-nomskemu položaju delavcev v vzgojnoizobraže-valnih organizacijah in povezovanju le-teh z oko-ljem in združenim delom. Poudaril je, da so de-lavci v vzgojnoizobraževalnih organizacijah pre-pričani, »da je skrajni čas,'da nekaj storimo proti uravnilovki, za motivacijo delavcev za večjo kva-fteto dela, ki jo zahtevajo novi programi in usme-ritev vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Zavzema-ino se za takšno oblikovanje dohodka, ki bo odraz ¦iružbeno ovrednotenih konkretnih programov Jela šol. To pa pomeni temeljito spremeniti seda-nje pavšalno vrednotenje delovnih programov, ki imajo, ne glede na obseg in vsebino ter kvaliteto izvedbe, enako ceno. Tak način ne more biti stimulativen za delavce v vzgojnoizobraževalnih organizacijah. Zato tudi ne moremo pričakovati, da bi se ti delavci zavzemali za vsebinsko bogatej-šo šolo.« Tovariš Čehuk je izpostavil tudi problem premajhne zavzptosti in interesa delovnih organi-
zacij ob uresničevanju koncepta delovne vzgoje mladih in njih povezovanja z združenim delom in poudaril, da bi o tem morali veliko bolj kot doslej razmišljati predvsem komunisti v proizvodnih or-ganizacijah in se pri tem zavedati, da ne gre za neko specifično šolsko nalogo in potrebo, ampak za širok družbeni interes, da bi ustrezneje pripra-vili in usmerjali mlade v proizvodne poklice.
Nagrajevanja po delu in rezultatih dela se je dotaknil tudi tovariš MRČEK iz Visokošolske temeljne organizacije kemija in kemijska tehno-logija. »Odnosi v visokošolski temeljni organiza-ciji so se začeli zaostrovati predvsem zaradi urav-nilovskega nagrajevanja delavcev, ne glede na obseg in kvaliteto opravljenega dela. Nagrajeva-nje je bilo v glavnem speljano po nazivih in nagrajevanja po delu, kljub različnim obremeni-tvam delavcev, ni bilo,« je dejal Maček. Takšne-mu stanju in sploh velikemu razhajanju v kolekti-vu je botrovalo slabo razvito samoupravljanje. Osnovni organizaciji ZK pa je z reševanjem kon-kretnih problemov, izpeljavo diferenciacije in ugotovitvijo odgovornosti v lastni sredini uspelo, da so se iz vseh nakopičenih težav izkopali. »Da-nes lahko vsak delavec na osnovi enotnih meril in vseh dostopnih podatkov ovrednoti svoj doprinos k skupnemu prihodku, kar omogoča tudi nagraje-vanje po delu,« je poudaril Maček. Kljub zaostre-nim gospodarskim odnosom, višanju materialnih stroškov in nujnemu dvigu osebnih dohodkov, se je temeljna organizacija uspela, z doslednim izva-janjem dohodkovnih odnosov, nagrajevanja po delu in racionalizacijo porabe, izkopati iz poslo-vanja na robu izgub in po dveh"letih napolniti svoje sklade.
Tovarišica MILENA PAK s srednje šole za računalništvo je spregovorila o vlogi delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno-stih in pri tem rekla: »V preteklosti smo boij ali manj uspešno vzpodbujali predvsem aktivnost in odgovornost mladine, učiteljev, raanj pa delavcev v strokovnih institucijah in prav tako tudi nismo
bili dovolj uspešni v združenem delu in družbeno-političnih skupnostih, kar vse je slabilo presnovo • vzgoje in izobraževanja. V sedanji šolski praksi delavci nismo čutili, da bi obstoječa delegatska -razmerja in samoupravni družbenoekonomski. odnosi dejansko odražali postopno vraščanje vzgoje in izobraževanja v enotni sistem samou-pravno združenega dela.« Pakova je izpostavila tudi zastarela merila in osnove financiranja vzgoj-noizobraževalnega dela, ki šoli onemogočajo, da bi ustvarila ustrezne delovne pogoje za kvalitetno izvajanje vzgojnega programa in se dotaknila tudi organiziranja in izvedbe delovne prakse ter proiz-vodnega dela v OZD.                       v
Kdo je raziskovalec?
Z Inštituta Jožef Štefan se je na programsko volilni konferenci oglasila tovarišica BABNIK. Med drugim je povedala, da je Inštitut s 60 od-stotki dela udeležen v neposredni proizvodnji, s 40 odstotki dela pa so usmerjeni v bazične razi-¦skave, ki jih je v zadnjih letih močno prizadela omejitev uvoza opreme, knjig in drugega materia-la. Babnikova se je strinjala z oceno, da je razi-skovalno delo vse preveč razdrobljeno, poudarila pa je, da rezultatov raziskovalnega dela ne more-mo pričakovati takoj in da vsak učinek tega dela zahteva tudi odpovedovanje dela dohodka delav-ca v tovarni, ki ga bo dal za znanost.
Tudi ANDREJ JUS se je v svoji razpravi dota-knil raziskovalnega dela in pri tem dejal: »Ne-sprejemljiva je zahteva družbe, da je danes razi-skovalc lahko le človek, ki je magister, doktor znanosti, drugi pa ne. Sprašujem se, ali so vsi ostali rokodelci ali kaj drugega ali samo inovator-ji/Menim, da to ni v redu. Kar zadeva populariza-cijo raziskovalnega dela menim, da to ni samo naloga SZDL, sindikata in ZK, ampak predvsem delovnih organizacij. Sodim, da je bilo v delovnih organizacijah premalo storjenega v tej smeri.«
-    -      v        NINA LEGAT-ČOŽ