182 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 ZGODOVINA BLEJSKEGA TURIZMA OD ZAČETKOV DO LETA 1941 OLGA JANŠA-ZORN DO PRVE SVETOVNE VOJNE Bled spada med zgodnja turistična jedra na Slovenskem. Njegovo idilično lepoto ob jezeru z otokom v sredini, s cerkvijo na oto- ku in gradom na strmi skali, z vencem gora v ozadju, z milim podnebjem in termalnimi vrelci, so opevali mnogi pesniki in opisovali razni pisci. Omenimo le Prešerna, ki slavi Bled v Krstu pri Savici, pa nemškega pesni- ka in politika grofa Auersperga — Anasta- siusa Grüna, ki opeva Bled v pesmi Veldes in Miroslava Vilharja, ki nam je dal danes že ponarodelo pesem Po jezeru itd. O blejskih toplih vrelcih nam poroča tudi že Valvasor. Sloviti, v Franciji, rojeni botanik, mineralog in kirurg Baltazar Hacquet, ki je več let bival pri nas, v svojem delu Oryctographia carnio- lica,i omenja, da je leta 1779 ob koncu marca preiskal blejska vrelca in ugotovil, da je je- zerska voda imela tedaj 4" R, oba vrelca pa 18,5" R. Za lepote Bleda se je navdušil tudi angleški naravoslovec Sir Humphry Davy, ki je večkrat letoval v vasi Podkoren pri Kranj- ski gori in je Bled prvič obiskal leta 1818 in nato še dvakrat. Tudi zgodovinar in profesor na ljubljanskem liceju Franc Richter, sicer do- ma iz Slezije, je v letih 1820 in 1821 v Illyri- sches Blatt opozarjal na vrelce in na lepote Bleda. Leta 1845 sta Bled obiskala dr. Henrik Costa in sin Etbin, takrat še gimnazijec. H. Costa je kmalu nato opisal Bled v svojih »Reiseerinnerungen aus Krain« (1848). Tako se torej v virih in literaturi omenja Bled že veliko prej, preden je sredi 19. stoletja zaslo- vel po Riklijevi zaslugi. Bled je bil privlačen na eni strani zaradi svojih zdravilnih vrelcev, na drugi strani in to celo prej pa kot romarski kraj. Valvasor omenja, da so romanja na otok posebno ob praznikih privabila mnogo ljudi s Kranjske, Koroške, Štajerske, Avstrije, Primorske in Furlanije, včasih se jih je nabralo po več ti- S0Č.2 Občudovali so lepo pokrajino in ponosni grad; njihovo pripovedovanje pa je vabilo nove romarje, največ preproste ljudi. Hacquet omenja pogoste nesreče, ki jih doživljajo pot- niki, ko se vozijo na otok; pravi, da je nekaj pred njegovim obiskom Bleda, utonilo kar de- set ljudi. V glavnem se romarji na Bledu ni- so zadrževali dalj časa, posamezniki pa so prenočili v proštiji na otoku, mnogi so pre- nočevali tudi na prostem. Ohranjena inven- tarna knjiga vpisanih romarjev za čas od 1669—1721 kaže kar lepo število.^ Poleg ro- marjev je na Bled prihajala tudi gospoda, ki se je posluževala termalnih vrelcev. Moralo je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 183; biti kar precej takih gostov, ker Valvasor tr- di, da so pri Blejskem jezeru bile toplice, ki jih je pokvaril in uničil grajski oskrbnik Weidmannsdorff s tem, da je dal po jarku vanje speljati vodo iz jezera; hotel je nam- reč preprečiti kopanje v njih, ker je včasih moral iz vljudnosti dobrim znancem kaj po- slati v kopel ali jih počastiti in povabiti na blejski grad, a mu je kot varčnemu gospo- darju to šlo težko izpod rok in od duše.^ Se večjo nevarnost za Bled so pomenili predlogi kasnejšega grajskega oskrbnika Ig- naca Novaka, ki je v svoji gospodarski vnemi 1782 in ponovno 1787 predlagal, da bi jezero izsušili in s tem pridobili rodovitno polje ter ilovico z jezerskega dna za izdelovanje opeke. K sreči je kranjski deželni odbor ta predlog odklonil.5 Leta 1818 so oba vrelca na novo zajezili in ju 1822 pokrili s preprosto lopo. To je bila najbrž prva turistična zgradba na Bledu, če jo sploh lahko tako imenujemo. Da ne bi mrzli izviri shlajevali vode, so termalni vrelec ob- zidali in vodo speljali v bazen, kjer se je lah- ko kopalo 8 ljudi hkrati. Poleg tega sta bila zgrajena še dva bazena, večji za 12 oseb za moške in manjši za 4 osebe za ženske. Kopa- lišče so po prvotnem lastniku imenovali »Pre- šern«, po domače pa »Burjevc«.^ Ker je Bledu manjkala dobra prometna zveza, so k vrelcu sprva prihajali le ljudje iz bližnje okolice. Polagoma so se oglašali tudi posamezni gostje, ki so prišli občudovat po- krajino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bila na Bledu le ena gostilna »pri Petranu« in še ta je bila furmanska. Sele ko je bila zgrajena južna železnica (Dunaj—Ljubljana 1849 in Ljubljana—Trst 1857), so tudi na Ble- du, podobno kot v drugih zdraviliščih pričeli odpirati nove gostilne in hotele.'' Ob vrelcu je pričel graditi novo stavbo »Louisenbad« (današnje Toplice) poštni rav- natelj Hoffmann leta 1850. Preko njegove vdove je ta objekt kasneje prešel na J. Luck- manna iz Ljubljane. Leta 1953 je bila zgra- jena nova večja gostilna »pri Mallnerju« (da- nes Park hotel), medtem ko je bila nad vrelci dograjena solidnejša kopališka zgradba »Ba- dehaus«.^ Po železnici so gostje pripotovali do Ljub- ljane, od tod so pa morali s kočijo do Bleda. Eno takih potovanj opisuje dr. Bleiweis v No- vicah 1850 takole: »Od lani se ni tukaj še nič spremenilo — kraj je še zmiraj lep, da ga ni nikjer lepšega; ljudje so prijazni in narod- ski duh se še vedno živo glasi v veseli družbi — ali tudi ceste in pota so še zmiraj tako gerde, kakor so bile, ali še gerji; pred Mlinam smo jo komaj iz blata izvozili.« Tudi sicer je ta opis zanimiv, saj omenja, da so toplice »v slabim starim stanu in čakajo rešnika«. Gle- de načrtov ravnatelja kranjskih pošt Hoff- manna, ki naj bi pričel z zidavo toplic, pa pravi, »naj nikar ne odlaša tega prepotreb- nega zidanja, s katerim bo imenitnost Bleda zlo povikšal, pa tudi sam sebi v škodo ne zi- dal. Ce Blejci svoj dobiček zapopadejo, bojo pripomogli, de se njih toplice kmalu na noge spravijo, ktere bojo temu kraju vsako leto več gostov in denarjev pridobile.« Tako je torej menil o Bledu dr. Bleiweis še pred Riklijevim prihodom. Poleg tega omenja, kaj vse mu je glede Bleda naročil slavni du- najski zdravnik dr. Gruber, ki je 1850. leta obiskal Bled. Tedaj je Gruber baje izjavil: »Kranjci še ne veste, kaj še zna iz Bleda biti, ki imenitni Išel, kamor vsako leto sile veliko premožne gospode zahaja, v lepoti in zdravim prijetnim zraku še prekosi. Pa začeti se mora popravljati, da bo vse čedno in pripravno. Zdej je čas nastopil, de je med bogatimi še- ga, bolj hladne koplje obiskovati in Blejske z Blejskim jezeram so kakor nalaš zato. Po železnici ni daleč v Bled. Kmalu se bo začelo od Bleda po svetu govoriti, in veliko denarja se bo nosilo gori«. Sicer pa je po Bleiweiso- vem poročilu Gruber predlagal: 1. naj pride strokovnjak — kemik na Bled in preišče zdra- vilno moč vrelcev, 2. naj Hoffmann zgradi primerno poslopje za toplice, 3. naj Mallner in Majer napravita na jezeru »dostojne kop- lje«, 4. gostom je zelo neprejetno, ker se mo- rajo že več tednov naprej napovedati, zato je treba pospešiti gradnjo hiš, 5. zgraditi pošte- no cesto in 6. skrbeti za pripravne vozove, ki bi poleti in jeseni prevažali Ijudi.^ Kljub kri- tiki pa iz pisanja Novic lahko sklepamo, da je leta 1850 vendarle bilo precej gostov na Bledu, saj je Bleiweis še oktobra srečal tam znanca z Dunaja, omenja pa, da so drugi gostje v glavnem že odšli. Za leto 1852 pri- našajo Novice podatek, da je bilo toliko go- stov kot že več let ne, največ Tržačanov.i" Da je zanimanje za Bled res naraščalo, nam dokazuje odločitev gostilničarja Mallnerja, ki je leta 1851 dal po Goldensteinovi podobi ti- skati v Pragi slike Bleda.Poročila iz leta 1854 pa že navajajo, da je polno gostov od blizu in daleč, in sicer Slovanov, Italijanov, Angležev in Nemcev.^^ Nedvomno pa je velik mednarodni sloves Bledu pridobil šele Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1852 po bolezni prišel na oddih na Bled. O Bledu kot zdravilišču in o Riklijevem na- činu zdravljenja je že obširno pisal dr. Peter Borisovzato bom to nekoliko krajše obde- lala. A. Rikli, rojen 1823, je bil sin švicarskega tovarnarja in se je kot mladenič navduševal za hidropatijo. Oče ga je poslal na Koroško, da bi tam ustanovil barvarno. To mu je sicer uspelo, vendar se je bolj kot za barvarno za- 1841 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 nimal za naravne metode zdravljenja, ki jih je preizkusil tudi na sebi. 2e 1854 je ustanovil na Bledu »Curbadehaus« tj. Naravni zdravil- ni zavod, ter uvedel atmosferično zdravljenje, ki je obstajalo iz uporabe svetlobnih in sonč- nih kopeli in bivanja v zračnih utah.i^ Leta 1855 se je Rikli stalno naselil na Bledu. Uve- del je istočasno, če ne že prej kot župnik iz Wörishofna na Bavarskem, Sebastian Kneipp, za takratne čase senzacionalno zdravljenje z uporabo mrzle vode, že omenjenih zračnih in sončnih kopeli, dietne hrane in gibanja v naravi. V letih 1859—1892 je Rikli zgradil po- dobne zavode tudi v Trstu, Firencah in v bližini Merana.i^ Na Bledu je Rikli preživel celih petdeset let. Da bi populariziral svoj način zdravljenja, je tudi sam veliko pisal in izdajal prospekte in brošure, največkrat v samozaložbi. Med hoteloma Mallner in Louisenbad je Rikli postavil zdravilišče »Mallnerbrunn«. Tu je bilo na veliko izpisano geslo »Wasser thut's freilich (Rausse) — höher jedoch steht die Luft, am höchsten das Licht (Rikli)«" — ges- lo, ki se pojavlja tudi kot moto v posameznih Riklijevih delih. Zdravilišče Mallnerbrunn je bilo zgrajeno ob treh mrzlih vrelcih blizu da- našnjega Kazina v švicarskem alpskem slogu iz lesa. V pritličju velike kopališke dvorane so bili trije bazeni, ki so imeli v vodi klopi za nožne kopeli, velikost bazena pa je dovolje- vala tudi plavalne gibe. Ob bazenih so bile štiri kadi za polovične kopeli. V zadnjem de- lu dvorane so bile še postelje za parne kopeli. Med posteljami in kadmi je bilo prostora za 12 oseb, ki so se lahko kopale sede. Potem je bil tu še poseben prostor s prhami. Nad to dvorano je bila skupna spalnica za moške z 12 posteljami, pred njo pa galerija za sonče- nje. Posebnost je bila Rikli jeva kolonija zrač- nih ut. Blizu današnjega kopališča vzdolž oba- le je stalo 34 hišic, obrnjenih proti jezeru. Bile so brez sprednje stene, odprtino je zapi- rala le tanka zavesa, namenjene so bile dve- ma osebama in prirejene za t. i. atmosferske kure. Na Straži je bil »Riklikum« — park za svetlobne kopeli, namenjen srednje krepkim Riklijeva zračna hišica na Bledu, sivolasi mož je Ar- nold Rikli moškim, park »¦ Arnoldshöhe« je bil name- njen šibkim pacientom, najšibkejši so upo- rabljali »Rolandsheim«. Ženske so imele svo- je posebne parke za svetlobno kopel. Rikli je zdravil najrazličnejše bolezni (mi- greno, nervozo, protin, debelost ipd.), vendar je odklanjal duševne bolnike in bolnike z akutnimi nalezljivimi boleznimi. Še pred pri- hodom so mu morali bolniki poslati natančen opis bolezni.1^ Celodnevna kura v Riklijevem zdravilišču je imela tako podobo: Predpisano je bilo zgodnje vstajanje, poleti že ob štirih zaradi svetlobnih kopeli. Zajtrk je bil med 7. in pol 9. uro. Rikli je priporočal ta zajtrk kar v svetlobni kopeli. Zajtrk je vseboval kruh iz debele moke (Schrotbrot) ali domač kruh (Hausbrot), pol litra mleka (kislega ali slad- kega, mrzlega ali toplega) ter 5 dkg medu. Namesto mleka je bil možen kavin nadome- stek in 5 dkg sladkorja. Posamezniki so imeli lahko drugačen zajtrk (čokolado, kakav, čaj, maslo, sadni sok), če je zdravnik to posebej predpisal, vendar je bilo tak zajtrk treba posebej plačati. V lahki ob- leki ali kopalkah so pacienti ostajali v svet- lobnem parku do 10. ure. Svetlobnim kope- lim je sledilo enourno dopoldansko sončenje, nato pa ohlajevalno kopanje. Potem je bila na programu hoja, da bi se telo ponovno ogre- lo. Med 12. in 14. uro je bil drugi zajtrk, ki ga je vsak zaužil po ogrevalni promenadi. Da pa ne bi šli s polnim želodcem na ponovno svetlobno kopel, je Rikli priporočal, naj se ne najejo do sitega. Ta zajtrk je bil prav tako sestavljen iz kruha in mleka. Namesto mleka je gost lahko vzel kompot ali juho. Med 14. in 17. uro so bili zaposleni s popol- danskimi zračnimi in sončnimi kopelmi ter ponovnimi vodnimi kopelmi, ki so jih prav tako zaključili z daljšo hojo. Šele ob 18. uri je bilo pravo kosilo, razen ob nedeljah in praz- nikih, ko je bilo že ob 14. uri. Kosilo je bilo vegetarijansko. Rikli se v zvezi s prehrano večkrat pritožuje nad Kranjci, češ da ne poz- najo nobene vrtne kulture in je zato treba sadje, zelenjavo, pa celo jajca in meso z veli- kimi stroški dovažati na Bled. Po glavnem kosilu je bila ob lepem vremenu organizira- na vožnja s čolni po jezeru. Ob 21. uri je mo- ral biti mir, Rikli je gostom priporočal zgod- nje spanje in zgodnje vstajanje.2" Tudi zdravniško službo je dolga leta vodil Rikli sam, in sicer v svojem stanovanju vsak dan od 9.—11. ure in popoldan od 14.—16. ure, sicer pa v zdravilišču.^^ Kasneje je v zdravilišču deloval poleg Riklija še po en zdravnik. Zaradi cene je bilo Riklijevo zdravljenje dostopno le premožnejšim, kajti enomesečna kura je stala 105 goldinarjev, vštet je bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 185 1 zdravniški pregled, zdravljenje in dietna ve- getarijanska hrana. Le slabotnejši so smeli izjemoma uživati meso, ki pa so ga posebej plačali.22 Na Bledu je imel Rikli tudi posnemalce. Domačin Vovk je v začetku tega stoletja prav tako zgradil zračne hišice. Svoje bivanje pri Vovku leta 1913 je zanimivo popisal češki li- terarni teoretik in profesor Karlove univer- ze v Pragi F. X. Salda, čigar korespondenca je bila objavljena leta 1970.^3 Salda omenja številne vile in hotele ob jezeru in pravi: »Riklijevci hodijo v sandalih in gologlavi: zde se kakor lutke, nabite z elektriko. Vse se vidi kot v opereti in človek ne verjame, da je tu kdo zares bolan. — Bil sem pri Vovku, vse sem si ogledal in se tam tudi kopal. To leži nekoliko na hribu, kopalnice so majhne, v vsem je samo pet kadi... Tam so take ute kot pri Rikliju, tri stene so lesene, namesto četrte je zavesa. Taka lesena uta ima tu dve postelji, divan in dve omari, vse skupaj za dvoje ljudi — za gospo in gospoda — stane pa 5 kron na dan. Na podstrešju ene izmed ut so ptiči in ti žvrgolijo vso noč; na to gosta vljudno opozorijo, da se ne bi potem pritože- val ... Za vegetarijansko hrano plačaš na dan 3 krone, 60 vinarjev in za kopeli (sončne, zračne, vodne) 15 kron na teden. Bivanje pri Vovku stane na dan 11 kron brez napitnine. Zdravnik je Slovenec in plačati ga moraš vsa- kič, ko ga vprašaš za svet.<- V pismu 30. junija 1913 pa piše Salda, da se je kopal tudi v jezeru, »njegova voda te prav posebno osveži«. Omenja, da je pri Vov- ku okrog 30 gostov, med njimi ni nobenega Ceha, so pa Italijani, Nemci in trije Poljaki. Sprva je torej Bled slovel predvsem kot zdravilišče, že nekako po letu 1870 pa je pri- čelo prihajati vedno več gostov, ki jim ni do Riklijevega zdravljenja, temveč hočejo pred- vsem preživeti počitnice v lepem in zdravem okolju. Pričele so rasti vile in hoteli. K hitrej- šemu razvoju Bleda sta brez dvoma prispe- vali tudi obe železnici, gorenjska (Ljublja- na—Trbiž), zgrajena 1870, in bohinjsko-tur- ska, zgrajena 1906. S prvo je Bled dobil po- stajo v Lescah, kjer so se ustavljali tudi brzo- vlaki, z drugo pa postajo ob jezeru. Tako je dobil Bled povezavo s Koroško, Salzburgom, srednjo Evropo sploh, pa tudi s Primorsko in Trstom. V 80. letih je zveza z Ljubljano z vla- kom bila dnevno štirikrat, s Trbižem pa tri- krat. Leta 1879 so osnovali na Bledu poseben »Olepševalni komite«, ki je uredil cesto okoli jezera, leta 1886 je bila ustanovljena Zdravi- liška komisija, 1894 pa Društvo za povzdigo tujskega prometa na Bledu. Zdraviliška ko- misija je med sezono izdajala vsak teden v slovenskem in nemškem jeziku svoj list z imeni vseh gostov, ki so se mudili na Bledu, tako da je mogoče že od leta 1887 dalje ugo- toviti obseg turističnega prometa na Bledu.^* V glavni sezoni od 1. julija do 15. septem- bra je vsak dan igral glasbeni orkester z Dunaja,25 Zdraviliška komisija pa je pobirala poseben prispevek za glasbo. 2e v 19. stoletju so Bled obiskovali razni visoki aristokrati, pripadniki dvora in diplo- mati. Že 1807. leta je bil tu nadvojvoda Janez, I 1821 po ljubljanskem kongresu pa knez Met- ternich s sekretarjem Gentzem, 1831 pesnik F. v. Hermannstahl, 1835 saški kralj idr.^s \ Celo cesar Franc Jožef je leta 1883 preživel nekaj dni na Bledu. Tu je imel svojo vilo knez Windischgratz. V drugi polovici 19. stoletja se je podoba Bleda močno spremenila. Ime Bled se pojavi razmeroma pozno. Okrog jezera je bilo prvot- no pet vasi: Grad, Zagorica, Želeče, Mlino, Rečica, ki so se kasneje zlile v eno naselje. Skromne hiše so izginile, prerasle so jih vile, hoteli, parki. Ze leta 1876 omenja Baedecker^^ v svojem vodniku, da je Bled zelo obiskano kopališče in letovišče s hoteli Mallner in Lui- senbad ob jezeru ter večjo gostilno Petran (Erzherzog Sigmund) ob južni obali jezera, v vasi pet minut od jezera pa omenja še dvoje gostišč. Ob koncu 70. let navaja Radics^^ po- leg treh hotelov, dve gostilni s prenočišči — ena od teh je bila ob dovozni cesti na Bled, _ Seznam blejskih gostov, ki ga je vodila in objavljala Zdraviliška komisija na Bledu od leta 1887 dalje 186 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 Razpored glasbenih prire- ditev leta 1888 tj. Jekler (danes Jelovica) ter še tri gostilne v vasi (Verderber, Martinovec in »Zum Bien- enstock« — Pri čebeljem panju). Potem je bi- lo tu še Riklijevo zdravilišče z že omenjenimi Hišicami, dalje je bilo mogoče prenočevati v proštiji na otoku, v župnišču ob blejski cerk- vi in v posameznih hišah pa tudi na gradu. Ves čas je po zmogljivosti največji hotel Luisenbad — Luizina kopel (Toplice), ki je večkrat menjal lastnike, med drugim je bil last ljubljanskega trgovca Luckmanna, okrog leta 1875 ga je kupil grof Camilo Aichelberg, ob koncu 80. let pa pride v posest družine Valtrini. V času Valtrinijevega lastništva omenja Schweiger-Lerchenfeld, da je v čital- nici na gled veliko raznih dragocenosti iz Per- zije, Sirije itd. kot preproge, intarzija, bojne sekire, vaze. K hotelu je spadala depandansa »Schweizerhof «.2a Termalno kopališče je imelo vodo s tempe- raturo 23° C. Sezona je trajala od 1. maja do konca oktobra. Tu so zdravili slabokrvnost, infekcijske bolezni, živce, revmatizem in pro- i tin.30 Na zelo lepem mestu je bil hotel Mallner j (Park), ki je z verando, zgrajeno prav do je- ; zera, z velikimi senčnimi vrtovi in organizi- ; ranim lovom in ribolovom za goste, omogočal | prav prijetno bivanje. 2e v 70., zlasti pa v 80. letih se omenjajo : razne vile, katerih lastniki so bili baron Zois, i grof Aichelberg, Pongratz, baron Lazarini, ' Skale, Souvan, Tönnies, dr. Mosche, Ritt- ; meyer.^i ; Leta 1889 omenja Schweiger-Lerchenfeld i celo vrsto vil, ki jih je za njegovo knjigo Vel- ' des, eine Idylle aus den Julischen Alpen, upo- dobil slikar Ladislav Beneš (Benesch). To so vile: Skale, Hudovernik, Pongratz, Mayer, Fichtenau, Mosche, Souvan, Zora (prej Ritt- ; meyer), Muhr, Murnik, Edelweis. Potem je tu : že omenjeni gradič knezov Windischgrätz. i Izmed teh objektov nekateri še danes služijo j svojemu namenu.^^ Luisenbad (Luizina) kopel, kasneje Toplice) iz knjige Peter v. Radics: Führer durch Krain (1885) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 187 Hotel Mallner po Beneschevl Ilustraciji v knjigi A. Schweiger-Lerchenfeld: Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen (1889) Na pobudo grofa Camila Aichelberga, dr. Moscheja iz Ljubljane in nekaterih drugih je bil leta 1891 tiskan letak, ki je pozival javnost na zbiralno akcijo za gradnjo novega zdravi- liškega doma in za ureditev zdraviliškega parka.33 z nabranimi prispevki so leta 1896 zgradili »Curhaus«, ki je bil leta 1955 poru- šen. Leta 1899 pa so na kraju, kjer je danes Kazino, odprli novo kopališče »Kuhrbade- haus«. Ker je bil Bled razmeroma drago leto- višče, zanj pa je vladalo veliko zanimanje tudi med srednjimi sloji, so pričeli sobe oddajati tudi kmečki posestniki. Pred prvo svetovno vojno je bilo na Bledu šest hotelov: Park-Mallner, Luisina kopel ¦ (1922 preurejen v hotel Toplice), Petran, : Steidl in blizu železniške postaje Bled - jezero { še Triglav in Evropa. Poleg tega je bilo 12 gostiln, nekaj vil in privatnikov. Skupno je ; bilo na razpolago nad 400 sob, oziroma okrog \ 1100 postelj. Ob jezerski obali so zgradili Grajsko kopa- lišče na prostem in leta 1910 je obiskalo Bled že nad 7000 gostov, naslednje leto pa je bilo sploh rekordno za čas pred prvo svetovno vojno, saj se je močno približalo številki 8000.^* Računajo, da je poleg tega Bled obi- skalo vsako leto še okrog 6000 izletnikov. Leta 1896 so zgradili steze in mostove skozi Vintgar in izleti tja so postali zelo priljub- ljeni. Največ gostov je prihajalo v poletnih mese- cih, vendar se je vedno bolj uveljavljal tudi zimski turizem, pa tudi spomladi in jeseni obi- skovalcev ni manjkalo. Prihajali so ljudje raz- ličnih narodnosti, nekateri so tu ostajali po nekaj tednov. Poleg Slovencev (prevladujejo bogati meščani in višji uradniki), Hrvatov (zlasti iz Zagreba) in Srbov, je bilo vsako leto precej Nemcev in Cehov. Prihajali so celo Rusi, Francozi, Italijani in Američani, seveda ni manjkalo Angležev. Število Angležev je posebno naraslo po letu 1907, kar je brez dvoma zasluga angleških čas- nikarjev, ki so to leto obiskali Bled in potem doma napravili primerno reklamo. Sami turistični delavci z blejskim turizmom niso bili čisto zadovoljni, zavedali so se, da še OBISK BLEDA V LETIH 1881—1913 188 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Hotel Jekler (kasneje Je- lovica) po razglednici pred prvo svetovno vojno marsikaj manjka, tuji gostje so bili precej zahtevni itd. Življenje letoviščarjev na Bledu v poletni sezoni okrog leta 1900 je v svoji povesti »Na Bledu« opisal Rado Murnik.^^ Ze leta 1903 je Bled dobil na veliki medna- rodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju zlato medaljo, leta 1906 pa so ga uradno pri- šteli med najpomembnejše turistične kraje ce- sarske Avstrije. Ko je Rikli 1906 umrl, je blejsko zdravilišče prevzel njegov sin, vendar je v nekaj letih skoraj zamrlo. Po prvi svetovni vojni je bilo opuščeno, stavbe pa delno preurejene v druge namene. Ob prelomu stoletja je Bled pričel izgubljati svoj značaj termalnega zdravilišča (to se si- cer opaža že tudi prej) in je vedno bolj po- stajal tipično letovišče. Vedno več gostov je prihajalo na oddih in kopanje v jezeru in ne toliko zaradi zdravljenja. Pa tudi otok je bil še vedno precej obiskan. BLEJSKI TURIZEM MED OBEMA VOJNAMA Mnogo tujcev, ki so še julija 1914 bili na Bledu, je že ob prvih znakih vojne napovedi zapustilo Bled. Ko se je leta 1915 pričela še vojna z Italijo v neposredni bližini gorenjskih letovišč, so ta popolnoma onemela. Hotele so spreminjali v bolnišnice, vile pa v vojna skla- dišča. Propadle so turistične naprave v Vint- garju in drugod. Ob koncu vojne so bili blej- ski turistični objekti močno poškodovani, zato je Deželna zveza za tujski promet dala blej- skemu tujskoprometnemu društvu 2000 K za administrativne stroške, prav toliko za popra- vlo Zdraviliškega doma, 1000 K za ureditev parka na Straži in poti na razgledišče Osojni- 00. Po nadaljnjih pogajanjih je dala Zveza Bledu še nekaj 10.000 K.^« Res so kmalu po- pravili Zdraviliški dom, ki je bil med vojno bolnišnica, razširili so Ljubljansko cesto, po- pravili pristanišče, uredili pot na Osojnico. Na novo oživljeno Društvo za tujski promet na Bledu je pričelo širiti reklamo za blejski turzem, vendar je kazalo, da bo Bled v letu 1919 ostal prazen. S pomočjo Jugoslovanske- ga generalnega komisariata za tujski promet in turistiko so organizirali propagando na Hrvaškem in v Srbiji in tako je bil leta 1919 Bled poln jugoslovanskih gostov iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Subotice in blejsko turi- stično društvo je bilo celo prisiljeno poslati komisariatu v Ljubljano brzojavko naslednje vsebine: »Ustavite dotok tujcev 1«'^ Kmalu uvedejo tudi nedeljske izletniške vlake s 25 "/o popustom, avtomobilske vožnje med Lescami. Vila Muhr pred letom 1889 (zgorela je pred vojno, stala pa je blizu Prešernovega spomenika pod cerkvijo) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 189 Zdraviliški dom (Curhaus), zgrajen 1896, porušen 1955 in Bledom in druge ugodnosti. Seveda je Bled po prvi svetovni vojni izgubil nekdanjo tradicionalno publiko tj. Nemce in Madžare, zato pa je bilo več jugoslovanskih gostov. Tudi v naslednjih letih je bil Bled v polet- nih sezonah polno zaseden. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da je imel kralj Aleksan- der od 1922. leta dalje v gradu Suvobor (nek- danji Windischgrätzev dvorec) svojo letno re- zidenco. Dvoru je sledil diplomatski zbor, tako so bila na Bledu pogosto srečanja zastop- nikov raznih držav npr. Male antante, leta 1938 je bila tu konferenca AGOT (Mednarod- ne zveze potovalnih agencij).*" Tako se je na Bledu že zgodaj razvil kongresni turizem. Med obema vojnama je veljal Bled za naj- bolj mondeno letovišče v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji. V ietih 1929 do 1932 so zgradili nekaj novih reprezentančnih hotelov, stare pa so obnovili. 2e leta 1922 so popolnoma preno- vili nekdanji Louisenbad, sedaj hotel Toplice. Podjetna lastnica je poleg njega dala zgraditi prvo kavarno, ki je postala središče letoviške- ga vrenja.*i Posebna privlačnost je bila v slo- gu rimskih term zgrajena termalna kopel, ki je omogočala kopanje ob vsakem vremenu. Vrelec je imel temperaturo 23° C. Toplice so imele svojo plažo, paviljon Annexe, zadaj pa : sta zrasla še Belvedere in vila Adria (kasneje \ Jadran). Nekdanji Park-Mallner je sedaj hotel Park, ki je tudi imel lastno jezersko kopališče s 720 kabinami. Nekdanje Mlino postane hotel i Starki. Hotel Petran pa je dobil v bližini za i soseda hotel Central. Zgrajeni so bili še ho- I teli, Union, Zaka, Mon Plaisir (danes Mežakla), j Lovec (pri pošti) in Astoria. Poleg tega je bila I zgrajena vrsta novih vil; tako so se turistične zmogljivosti neprestano povečevale. Leta 1929 našteva statistika 12 hotelov, 6 pensionov in 6 gostiln, leta 1937 pa že 17 hotelov, 11 pensio- nov in 5 gostiln, ki oddajajo sobe. Skupno je bilo v njih na razpolago okrog 1700 do 1800 postelj. Ker je bilo mogoče dobiti sobo tudi v pri- vatnih hišah, lahko sklepamo, da je bila zrno- i gljivost pred drugo svetovno vojno blizu 2700 j postelj.*^ SEZNAM STANOVANJ PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO St. Ime vile, hiše Cesta, ulica Sobe Postelje 1. Adrija Na Stražo 52 8 10 2. Ak Jezerska c. 70 8 14 3. Alice Prešernova c. 139 8 12 4. Ana (Jakše) Na Stražo 42 5 7 5. Arsenic Na Stražo 32 2 4 6. Ažman Krekova c. 88 3 5 7. Baloh Prešernova 150 4 6 8. dr. Benedik Vidovdanska c. 54 4 6 9. Bellevue Prešernova c. 115 9 20 10. Bianca Prešernova c. 162 1 2 11. Bledeč Grajska c. 32 2 6 12. Burja Kolodvorska c. 81 5 9 13. Burja (Zvegelj) Na Stražo 8 11 13 14. Cerne Prešernova c. 121 2 3 15. Cerne Pristaniška c. 42 6 10 16. Cop Cankarjeva c. 10 4 8 17. Dalibor Vidovdanska c. 1 3 6 1901 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 St. Ime vile, hiše Cesta, ulica Sobe Postelje 18. Darling Čopova ul. 137 1 2 19. Dacar Krekova c. 141 1 2 20. Dobrota Na Stražo 63 7 13 21. Drina Prešernova c. 132 3 4 22. Erat Grajska c. 5 6 12 23. Ferjan Cankarjeva c. 6 2 4 24. Dr. De Gleria Prešernova c. 123 2 4 25. Gogala (Por) Grajska c. 33 2 3 26. Gorica Kolodvorska c. 73 8 12 27. Hribar Črtomirova ul. 43 8 10 28. Hribar (Cesar) Bohinjska c. 62 3 6 29. Hudovernik Grajska c. 96 1 2 30. Ibovnik Ribenska c. 80 1 2 31. Ilirija Vidovdanska c. 5 4 7 32. Ivana Bohinjska c. 69 9 16 33. Dr. Janežič Prešernova c. 185 4 6 34. Jemc Martinova ul. 90 2 4 35. Julija Prešernova c. 143 4 7 36. Kajdiž Čolnarska c. 13 3 5 37. Dr. Kavčič Krekova c. 62 5 7 38. Kessler Jezerska c. 83 3 5 39. Keržar Na Stražo 3 2 4 40. Klimek Ljubljanska c. 39 10 12 41. Korošec Franc Črtomirova ul. 49 4 6 42. Korošec Ivan Na Griču 7 3 4 43. Kosmač (I. Marolt) Zeleče 85 2 4 44. Kupljenik Savska c. 94 7 14 45. Lovrin Grajska c. 26 3 6 46. Lipa (Fröhlich) Pod Stražo 51 3 5 47. Mankoč Pod Stražo 64 4 5 48. Mara Bohinjska c. 44 6 10 49. Marčan (Savnik) Grajska c. 5 11 14 50. Marica Bohinjska c. 88 7 10 51. Marija Čopova ul. 148 3 5 52. Mandel j C Čolnarska ul. 81 2 4 53. Mežan Vinko Grajska c. 13 3 5 54. Mihaela Na Stražo 43 7 14 55. Mirni dol Kralj. Marije šet. 66 4 6 56. Mosche Kralja Aleks. šet. 77 4 6 57. Morska zvezda Pristaniška c. 94 4 6 58. Mulej Planinska c. 15 2 3 59. Mysz Črtomirova ul. 111 2 2 60. Nada Cerkvena ul. 97 23 33 61. Neliy Prešernova c. 187 13 26 62. Olivotti Kolodvorska c. 68 6 11 63. Pazler Grajska c. 75 1 2 64. Papier Kolodvorska c. 103 5 7 65. Piber Cankarjeva c. 93 3 5 66. Piber Pod Stražo 36 4 6 67. Planinka Na Stražo 30 7 5 68. Plemelj Cerkvena ul. 127 2 3 69. Plemelj Prešernova c. 175 5 8 70. Potočnik (Stof) Grajska 103 1 2 71. Potočnik Triglavska c. 51 4 8 72. Perun Prešernova c. 153 5 8 73. Ravnik Grajska 94 5 8 74. Ravnik Grajska 55 2 3 75. Rechbach Pod Stražo 32 2 3 76. Rihteršič Pod Stražo 22 6 8 77. Rožnik Prešernova 35 2 2 78. Rus Tomaž Krekova c. 154 3 5 79. Rus Ivan Ljubljanska c. 52 6 12 80. Rus Fran Prešernova 177 4 8 81. Rusalka Čopova ul. 146 2 4 82. Radoslava Cankarjeva c. 151 12 18 83. Soklič Krekova ul. 142 3 5 84. Soklič Grajska c. 73 6 10 85. Soča Martinova ul. 40 2 4 86. Sodja Cankarjeva c. 50 6 10 87. Sartori Grajska c. 76 3 6 88. Slivnik Triglavska c. 54 2 4 89. Spiller Muys Prešernova c. 122 2 3 90. Stol Cankarjeva c. 118 6 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 191 St. Ime vile, hiše Cesta, ulica Sobe Postelje 91. Straža Na Stražo 48 9 14 92. Sokol Vidovdanska c. 17 10 13 93. Soklič Franc Ljubljanska c. 86 8 14 94. Stopnikar Čolnarska c. 58 8 14 95. Stare Franc Kr. Aleksandra šet. 22 35 96. Sumska uprava Ljubljanska c. 83 3 6 97. Taučar Kolodvorska c. 35 2 4 98. Titania Čopova ul. 148 6 8 99. Terezina Vidovdanska c. 63 6 8 100. Tönnies Kr. Aleksandra šet. 25 12 18 101. Turk Savska c. 40 7 14 102. Turšič (Papier) Čolnarska ul. 6 1 2 103. Ulčar Grajska c. 16 1 2 104. Vera Črtomirova 159 2 2 105. Verena Ljubljanska c. 70 7 10 106. Vesna Na Griču 5 6 8 107. Vida Za Vrtačo 147 4 8 108. Vidic Krekova c. 12 1 2 109. Vidmar Krekova c. 173 3 5 110. Vrtomir Bohinjska c. 89 2 3 111. Pinter J. Čolnarska 26 4 8 112. Zarja Prešernova c. 128 3 5 113. Zelenica Prešernova c. 144 5 10 114. Zlato brdo Čolnarska c. 12 2 3 115. Zmaga Vidovdanska 16 1 3 116. Zupančič Krekova c. 164 2 3 117. Zerovec Vidovdanska c. 3 2 4 118. Zirovnik Pristaniška c. 83 7 12 119. Pomona Črtomirova ul. 2 2 120. Rus Peter Ljubljanska c. 91 6 12 HOTELI, PENZIONI IN GOSTILNE V SEZONI 1937/38 Število HOTELI postelj 1. Astoria 39 2. Central 42 3. Europa 24 4. Grad 35 5. Jekler, glavna zgradba, depandansa 90 6. Lovec 28 7. Splendid 44 8. Park 300 9. Petran 100 10. Potočnik 30 11. Starki 28 12. Toplice, Belvedere, Adria 360 13. Triglav 50 14. Troha 40 15. Tourist 18 16. Union 70 17. Zaka 45 PENZIONI 18. Nelly 28 19. Enzian 18 20. Gorenjka 24 21. Hočevar 30 22. Mon Plaisir 70 23. Rikli 100 24. Sevenard 20 25. Sosnovka 18 26. Svoboda 25 27. Vovk — glavna zgradba 35 — depandansa 15 28. Wölfling 30 GOSTILNE 29. Ambrožič-Ažman 20 30. Mangart 3 31. Pri Planincu 10 32. Savica 7 33. Zrimec — Hoteli, penzioni in gostilne 1774 Vile in hiše 915 Skupaj : 2689 Bivanje na Bledu je bilo prijetno skozi vse leto, najbolj živahno je bilo v juniju, juliju in avgustu. Kraj je imel vse potrebne turistične naprave; že leta 1914 je dobil vodovod in elektriko. Ceste in sprehajališča so dokaj dobro oskrbovali, skrbeli so tudi za vrtove in nasade. Poleg hotelov, penzionov in kavarn so poskrbeli za izgradnjo športnih igrišč in družabnih prostorov. Prav tako so bili na razpolago zdravniki, lekarne, turistične pisar- ne, telefonske zveze, menjalnice, avtobusi, taksiji, kočije in čolni. Razvijali so se razne vrste športi. Športni klub Bled je že leta 1930 štel 115 članov in je imel sekcije za nogomet, tenis, plavanje, veslanje, smučanje, sankanje in konjski šport. Zelo privlačne so bile za tujce razne prireditve. Bled je bil gostitelj mednarodnih šahovskih tekmovanj. Leta 1930 je bilo na Bledu jugoslovansko prvenstvo v veslanju, nato pa še mednarodna regata, ki 192 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Hotel Mallner-Park in Ri- klijev Zdraviliški dom pred prvo svetovno vojno je privabila mnogo ljudi od blizu in daleč. Start je bil v Zaki, kjer so zgradili lesen han- ger z garderobami, cilj je bil pri Park hotelu, kjer so postavili tribune za gledalce in sodni- ke.« Počasi se je pričel uveljavljati tudi zimski turizem, posebno v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Vendar so bili prvi koraki v tej smeri precej težki. Mnogi so očitali Zvezi za tujski promet, da preveč podpira razvoj Bohinja, Zveza pa je menila, da je treba naj- prej en kraj usposobiti za zimski turizem. Na- meravali so uvesti kegljanje in drsanje na za- mrznjenem jezeru, kar jim je pa v glavnem preprečila vojna. So pa že pred vojno orga- Cene za sezono 1929 nizirali sankaške tekme, pripravljali so se na graditev žičnice na Mrzli studenec ipd. Tudi v zimskih mesecih je bil obisk kar zadovoljiv. Za meseca januar in februar imamo nasled- njo sliko: Posamezni objekti so že imeli centralno kur- javo. Tako za leto 1937/38 navajajo centralno gretje hotela Toplice in Jekler ter penzion Hočevar.« Leta 1932 je Bled sodeloval na zimsko-športni razstavi v Zagrebu. Ugodno je bilo tudi dejstvo, da je po več kot 7-dnev- nem bivanju na Bledu veljala za vrnitev brez- plačna vozovnica, seveda je bivanje morala potrditi Zdraviliška komisija. Za goste, ki so dopotovali z vlakom do Lesc, je bilo več mož- nosti: najcenejše prevozno sredstvo je bil avtobus, ki je veljal od železniške postaje Lesce do Bleda 6 din, za prtljago je bilo treba plačati še 3 din, medtem ko je kočija stala 30 din, avtotaksi s štirimi sedeži 50 din, s šestimi sedeži pa 60 din. Cene so se v glavni sezoni gibale za celo- dnevni penzion med 50 din (Zaka) in 155 din (Toplice). Za Toplicami najdražja sta bila ho- tela Park in Jekler, okrog 80 do 100 din. Tudi v penzionih se je cena gibala med 60 in 100 dinarji dnevno, v gostilnah pa med 30 in 65 dinarji.*5 y juniju in septembru so bile cene precej nižje. Poseben problem je bil Vintgar, kjer je vo- da večkrat odnesla mostove in jih je bilo tre- ba neprestano obnavljati in vzdrževati, zato so pričeli ob vstopu pobirati majhno vstopni- no. Ze od 1911. leta dalje je na Blejski Dob- ravi obstajalo Olepševalno društvo »Vintgar«, ki je skrbelo za olepšavo kraja, za zaznamo- vanje poti, gradilo je razne turistične naprave in skrbelo za reklamo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 193 i Ze pred prvo svetovno vojno pa tudi med obema vojnama je delovalo Prometno in olep- ševalno društvo »Zarja« s sedežem na Re- čici, ki je imelo v svojih pravilih navedene naslednje naloge: 1. skrb za splošno olepšavo kraja, 2. izda- janje brošur, zemljevidov, razglednic, prire- janje izletov, predavanj, razstav, koncertov, plesov, veselic, vse to z namenom širjenja tu- ristične propagande in pridobivanja gmotnih sredstev, 3. vzdrževanje komunikacij, marka- cij ipd. 4. skrb za ugodne železniške, poštne in avtomobilske zveze, 5. skrb za nasade, igri- šča in 6. vzdrževanje stikov z drugimi podob- nimi društvi. Društvene posle je vodil odbor, ki je bil sestavljen iz načelnika in šestih od- bornikov. Društvo je imelo okrog 40 članov.*^ Ze leta 1925 so bila potrjena tudi Pravila ob- novljenega Društva za povzdigo tujskega pro- meta na Bledu. To društvo je vodil odbor, ki so ga sestavljali predsednik, 14 odbornikov in vsakokratni župan občine Bled oz. njegov na- mestnik, poleg tega so bili predvideni še trije : namestniki za primer, če bi kak odbornik od- i padel. Vsako leto meseca septembra je bila j glavna skupščina. Predsednik društva je pred- j stavljal društvo na zunaj in pri oblasteh, | skliceval in vodil je seje itd. Člani društva so i bili dolžni plačevati letni prispevek v višini j 4—20 dinarjev. Leta 1925 je bil predsednik i Jemc. Ves čas je obstajala in bila zelo aktivna ' Zdraviliška komisija na Bledu, ki so jo se- stavljali: 1. predsednik občine, ki je bil tudi pred- sednik te komisije in dva zastopnika občin- ske uprave, 2. trije zastopniki Združenja gostinskih podjetij, eden od teh je bil podpredsednik Zdraviliške komisije, 3. en predstavnik Združenja avtotaksijev in izvoščkov na Bledu, 4. en predstavnik Društva hišnih posestni- kov. Načrt hotelov, penslonov in gostiln leta 1937/38: 1 Astoria, 2 Central, 3 Europa, 4 Grad, 5 Jekler (glavna zgradba in depandansa), 6 Lovec, 7 Olympic (Splendid), 8 Park, 9 Petran, lo Potočnik, 11 Starki, 12 Toplice, 13 Triglav, 14 Troha, 15 Tourist, 16 Union, 17 Zaka, 18 Nelly, 19 Enzlan,20 Gorenjka, 21 Hočevar, 22 Mon Plaisir, 23 Rikli, 24 Se- venard, 25 Sosnovka, 26 Svoboda, 27 Vovk, 28 Wölfling, 29 Ambrožič-Ažman, 20 Mangart, 31 Pri Planincu, 32 Sa- vica, 33 Zrimec 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Kopališče pri Park hote- lu med obema vojnama 5. zdravnik, 6. zastopnik letoviških gostov (za določen čas). Mandat tega odbora je trajal tri leta. V področje delovanja Zdraviliške komisije je spadalo: pospeševanje turizma, sodelovanje pri propagandni dejavnosti, pri gradbeni de- javnosti in vzdrževanju turističnih naprav, da- lje sodelovanje pri pregledu gostinskih obra- tov in zasebnih sob, pri določanju cen, posre- dovanju in oddajanju sob, vodenju tujskopro- metne statistike, organiziranju koncertov, športnih prireditev itd. Za kritje svojih obveznosti in kolikor ne bi zadoščala dobljena sredstva podjetij in usta- nov, je smela Zdraviliška komisija od letovi- ščarjev pobirati takse. Premoženje Zdravili- ške komisije je vodila občina, vendar ločeno od druge imovine. Obenem z občinskimi da- jatvami so se smele pobirati dajatve za Zdra- viliško komisijo. Za vodenje tajniških poslov je komisija smela nastaviti uslužbenca, ki ga je plačevala iz svojih sredstev. Predsednik Zdraviliške komisije je bil v tridesetih letih Anton Vovk.^8 Poleg tega je obstajalo tudi Združenje go- stilničarskih podjetij na Bledu, ki se je prav tako trudilo za povečanje turističnega pro- meta. "Veliko je bilo storjeno za turistično pro- pagando. Ze leta 1924 so izšli trije lepo ilustri- rani vodniki Bleda v srbohrvaškem, češkem in nemškem jeziku; izdali so tudi plakate Ble- da in jih poslali v večja mesta. Med pisci vod- nikov velja omeniti predvsem R. Andrejko in R. Badjuro.« Bled je bil privlačen tudi zato, ker je go- stom omogočal številne izlete v bližnjo in dalj- njo okolico. Ze leta 1924 je bila tu odprta podružnica ljubljanskega »Tourist Officea« z nalogo dajati vse potrebne informacije do- mačim in tujim gostom pa tudi organizirati izlete. Iz ohranjenega arhivskega gradiva je raz- vidno, da je izlete organizirala tudi Jugoslo- vansko-češkoslovaška liga na Bledu. Dobro je bil razvit avtobusni promet s Ko- roško, od koder je dnevno prihajalo na Bled veliko ljudi. Preko Bleda sta Dunaj in Praga organizirala avtobusne izlete v Opatijo in na Jadran. Medtem ko je imel Bled v desetletju po prvi svetovni vojni povprečno do okoli 10.000 go- stov letno, se je v naslednjem desetletju šte- vilo gostov približalo 20.000, preseglo pa je to številko leta 1938. Gostov iz Jugoslavije je bi- lo okrog 40 «/o, ostalo so bili tujci. Po letu 1934 opažamo manj domačih gostov, zlasti nazaduje obisk iz Srbije, predvsem iz Beograda. Med inozemskimi turisti so bili na prvem mestu Avstrijci, sledili so Nemci in Cehi. Za- nimiv je tudi obisk Angležev, ki se močno poveča, in sicer od 53 leta 1925 na 1463 leta 1937. V času gospodarske krize se število gostov na Bledu ni bistveno spremenilo in to pred- vsem zato, ker so cene penzionom znatno zni- žali. Kakor razberemo iz poročila Združenja gostilničarskih podjetij na Bledu za leto 1934, je pa zelo nazadovala kvaliteta gostov, poseb- no slaba je po njihovem mnenju bila publika z Dunaja. Menijo, da zato ni kriv le splošno slab gospodarski položaj, temveč tudi nesolid- no poslovanje nekaterih hotelirjev. Kazale pa so se tudi razne težave in večkrat so se pritoževali predvsem tuji turisti. Neka- teri so obsojali kaljen j e nočnega miru in so predlagali, naj bi godbe igrale le do 24. ure. Pritoževali so se nad avtomobilskim prome- tom, ki zlasti ponoči povzroča mnogo hrupa. Dalje niso bili zadovoljni s prašnimi cestami, predlagali so nekatere izboljšave železniške- ga prometa (npr. uvedba direktne zveze s Sušakom, izboljšanje zveze med Ljubljano in Budimpešto). Javljale so se težave v zvezi s preskrbo sad- ja in zelenjave. Tako je na seji odbora bano- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 195 OBISK BLEDA V LETIH 1925 DO 1939 Država 1925 1927 1929 1931 1933 1935 1937 1938 1939 Jugoslavija 4.381 5.584 6.460 6.242 7.210 7.189 5.607 6.347 5.934 Druge balkanske države 13 17 101 75 66 156 240 193 62 Anglija 53 54 81 155 159 457 1.463 1.121 277 Avstrija 438 2.877 2.519 2.632 2.975 1.369 969 35 Češka 882 1.526 1.974 2.456 3.695 3.293 1.507 964 201 Francija 28 11 41 57 139 324 448 240 Italija 238 244 201 270 303 464 345 652 394 Madžarska 37 266 776 514 702 332 749 1.584 632 Nemčija 76 1.184 4.520 2.540 1.320 1.948 5.188 11.961 16.078 Nordijske države 11 49 36 100 83 110 82 49 Poljska 8 33 85 136 79 257 156 74 Švica 4 75 111 39 62 Ostale države 21 137 202 248 353 727 1.193 1.156 767 Skupaj 6.190 11.982 16.996 15.425 17.159 16.737 17.986 24.438 24.345 Nočnlne 237.944 179.682 161.507 164.978 132.429 184.637 185.612 vinskega turističnega sveta 22. maja 1939 An- ton Vovk tožil, da domača produkcija ne za- došča, zato so vezani na uvoz z juga države ali iz Italije. Vendar pa prihaja slabo pakirano blago, iz Italije pa tudi tako drago, da so npr. breskve po 25 din za kg, kar je 100'»/o dražje kot v Ljubljani. Bile pa so še druge neprijetnosti. Leta 1935 je na seji banske uprave opozarjal J. Lavtižar, da je zaradi konkurza hotelirja Kende Bled v nevarnosti, da se ga polastijo inozemske druž- be, ker so se baje pojavljali resni nemški kupci. Problemi so nastajali še v zvezi s predpi- sano mesečno kvoto deviz. Nemci so smeli leta 1937 prinesti s seboj 400.000 RM, leta 1938 so jim to vsoto zvišah na 1,400.000 RM mesečno. Glede gostov iz Avstrije je bilo po letu 1934 čutiti posledice odloka, ki je Avstrijcem pre- povedoval potovanje v Jugoslavijo. Sploh so politične razmere v Evropi močno odsevale tudi v turizmu. Tem razmeram pri- merno je bilo manj Angležev, Američanov, Belgijcev, Francozov, Poljakov, Skandinav- cev. Se prav posebno se je zmanjšalo število gostov iz Češke, saj so prej dosegali številko nad 3000, leta 1938 pa le še 964, medtem ko jih je leta 1939 le še 201. Velik porast Nemcev leta 1938 pripisujemo dejstvu, da je bila Av- strija tedaj že priključena Nemčiji (v statisti- ki Nemcev in Avstrijcev niso več ločevali), na večji dotok Nemcev pa vplivajo verjetno tudi novi devizni predpisi. Udeležba Madžarov v turističnem prometu Bleda se je izredno povečala, kar je pripisati velikemu številu Zidov iz te države, ki so jim bila nemška, italijanska, avstrijska in celo češka letovišča zaprta. 1938 kaže statistika kar 1548 Madžarov in skoraj v celoti gre za Zide. Ker pa tudi jugoslovanske oblasti niso bile naklonjene židovskim gostom in so jim jugo- slovanski konzulati odklanjali potne liste, so o tem razpravljali na seji banovinskega turi- stičnega sveta dravske banovine februarja 1939. Tedaj je predsednik Zdraviliške komisi- je Bled Anton Vovk poudaril, da je ministr- stvo v težnji, da prepreči nezaželjeni dotok in eventuelno naselitev Zidov iz držav s proti- semitskimi ukrepi, pričelo odrekati tudi do- voljenja za turistična potovanja in celo za tranzit pripadnikom židovske vere ne glede na državljanstvo in namen potovanja. Dalje je naglasil, da so dobri gostje prihajali tudi iz Egipta, Palestine, Sirije, Turčije in med nji- mi je bilo mnogo Zidov. Vovk je menil, da bi bili lahko dobrodošli gostje tisoči izseljencev iz Nemčije, ki so si delno rešili premoženje in že imajo dovoljenje za potovanje v Palestino in razne ameriške države, morajo pa čakati Spisek diplomatov in drugih vidnih osebnosti leta 1939 na Bledu 196 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 cele mesece na vrstni red. Zanje bi bilo veliko ceneje, če bi mogli bivati ta čas v Jugoslaviji in ne v veliko dražji Svici ali Italiji. Ce se že odklanja izdajanje vizumov v res sumljivih primerih, naj bi ne odklanjali turistov. Vov- kov predlog je bil sprejet. Kljub temu je aprila 1939 Olepševalno dru- štvo »Zarja« poslalo banski upravi pritožbo zaradi že omenjene državne odredbe o odkla- njanju Zidov. Banska uprava jim že 7. aprila 1939 odgovarja, da so se zaradi tega ukrepa pritožila tudi druga letovišča, obveščajo jih, da je o tem vprašanju že razpravljal banovin- ski turistični svet 6. 2. 1939, banska uprava pa je predlagala ministrstvu za trgovino in in- dustrijo, naj omilijo veljavne odredbe glede izdaje viz inozemskim Zidom.^^ Vsekakor pa so se po 1. septembru 1939, ko se je pričela druga svetovna vojna, v katero Jugoslavija sicer še ni bila vključena, že po- kazale velike spremembe. Na novembrski se- ji poslovnega odbora banovinskega turistič- nega sveta leta 1939 je predsednik Zdraviliške komisije Vovk opozoril, da slabo kaže za bo- dočnost Bleda, kajti na inozemce, ki so sicer sestavljali okrog 75*/» gostov, ni več mogoče računati, tudi na Nemce ne. Edino rešitev vidi v dvigu domačih gostov.^^ Njegove napovedi so se izkazale kot upravičene v letu 1940, na- to je vojna prekinila in spet zavrla dotlej us- pešna turistična prizadevanja. OPOMBE 1. B. Hacquet: Oryctographia carniolica, Leip- zig 1/1778—IV/1789, T. 3, str. 4. — 2. J. W. Valva- sor: Die Ehre des Herzogthums Krain. Nürn- berg 1689, I. knj., IV. pogl., str. 604. — 3. ZALj, arhiv v Radovljici. — 4. Valvasor, prav tam, II. knj., XIV. pogl., str. 149. — 5. B. Reisp: Blejski grad. Maribor 1983, str. 4 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zv. 122). — 6. L. Germo- nik: Curort Veldes. Wien 1878, str. 37, 43. Tudi P. Borisov: Stodvajset let od ustanovitve narav- nega zdravilnega zavoda na Bledu. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Ljubljana 1975, zv. 3, str. 162. — 7. Olga Janša: Zgodovina turizma na Slovenskem. Turistični vestnik 1968, št. 1, str. 29. — 8. L. Germonik, prav tam, str. 36, 43. — 9. Novice 1850,, str. 184, podpisan dr. B. — 10. Novice 1852, str. 244. — 11. Novice 1851, str. 175. — 12. O. Janša, prav tam, str. 29. — 13. P. Borisov: Zdravilišča in kopališča na nekda- njem Kranjskem. Kronika XVI, 1968, str. 53—57. Isti: Stodvajset let od ustanovitve naravnega zdravilnega zavoda na Bledu. Zbornik za zgodo- vino naravoslovja in tehnike, Ljubljana 1975, zv. 3, str. 159—173. — 14. A. Schweiger-Lerchenfeld: Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen. Wien, Pest, Leipzig 1889, str. 102. — 15. V. Bohinec: A. Rikli in njegov Bled. Turistični vestnik 1953, str. 12.— 16. A Rikli: Anruf an die kranke Men- schheit an Körper und Geist, 1857. Isti: Wegweiser zu den Umgebunge des Kurortes Veldes, 1862 Isti: Cur- und Hausordnung der Naturheilanstalt Mallnerbrunn am Veldeser See, Oberkrain, 1886. Isti: Die Grundlagen der Naturheilkunde, 1890. Isti: Es werde Licht und es wird Licht, 1894. Isti: Rikli's Bette- und Theil-Dampfbäder, 1889. Isti: Prospekt der Naturheilanstalt »Mallnerbrunn« bei Veldes in Oberkrain. — 17. A. Schweiger- Lerchenfeld, prav tam, str. 101. — 18. P. Borisov: Stodvajset let..., str. 170. L. Germonik, prav tam, str. 48—52. — 19. P. Borisov: Stodvajset let..., str. 171. — 20. A. Rikli: Cur- und Haus- ordnung der Naturheilanstalt Mallnerbrunn am Veldeser See, Oberkrain. Laibach 1886, str. 3—23. — 21. A. Rikli: Cur- und Hausordnung ..., str. 19. — 22. P. Borisov: Stodvajset let..., str. 171. — 23. F. X. Salda: Tižava samota. Praga, 1970. Pismo z dne 28. 6. 1913. O tem piše Božidar Borko v Delu 21. 3. 1970 pod naslovom Med rikljanci. — 24. O. Janša, prav tam, št. 2, str. 77. — 25. Veldes am See, Ljubljana 1911, str. 19, v Arhivu Turistične- ga društva Bled. — 26. L. Germonik, prav tam, str. 114—115. — 27. Baedecker: Südbaiern, Tirol und Salzburg, Steiermark, Kärnten, Krain und Künstenland. Handbuch für Reisende. Leipzig 1876, str. 352. — 28. P. Radics: Führer für Bad Veldes. Laibach 1879, str. 21. — 29. A. Schweiger- Lerchenfeld, prav tam, str. 92—94. — 30. P. Ra- dics: Führer durch Krain. Laibach 1885, reklama. — 31. P. Radics: Führer durch Krain, str. 60—61. — 32. Vila Pongratz je Dom SGP, Slovenija ceste — Tehnika, vilo Mayer (Savica) pri Golfu je imel Viator (porušena 1983), vila Zora je se- daj Zavod za turizem, vila Muhr je pogorela pred vojno, stala je blizu Prešernovega spome- nika. — 33. Arhiv na gradu, letak datiran z 10. sept. 1891. — 34. R. Andrejka: Tujski promet v Sloveniji, njega razvoj in organizacija. Ljubljana 1926, navaja za leto 1911 7988 gostov. Statistika, ki sem jo dobila v Arhivu SR Slovenije je neko- liko nižja. — 35. O. Janša, prav tam, št. 2, str. 78. — 36. R. Murnik: Na Bledu. Ljubljana 1923, 181 str. — 37. Bled. Fotovodiči »Jugoslavija«. Beo- grad 1965, str. 10. — 38. R. Andrejka: Tujski pro- met, str. 28. — 39. R. Andrejka, prav tam, str. 30. — 40. Arhiv SR Slovenije (dalje AS), TOI, fase. 288 (Tujski promet). — 41. R. Andrejka, prav tam, str. 34. — 42. Arhiv Turističnega dru- štva Bled. — 43. Stiridesetletnica veslanja na Ble- du. Bled 1971, str. 10—13. — 44. AS, TOI, Tujski promet, fas.c 288/3. — 45. Cjenik za godinu 1937/38 (NUK). — 46. AS, Pravila prometnega in olepše- valnega društva »Zarja« na Bledu II, št. 8788. — 47. AS, Pravila društva za povzdigo tujskega pro- meta na Bledu (1925), št. 8841. — 48. AS, TOI, fase. 288/3. — 49. R. Andrejka: Bled, Ljubljana 1929, isti: Bled pokraj jezera, Ljubljana 1929, pre- veden tudi v nemščino in češčino. R. Badjura: Blejski izleti, Ljubljana 1935, prav tako preve- deno v nemščino in češčino. — 50. AS, TOI, fase. 288/3. — 51. AS, Stenografski zapisnik 3. redne- ga zasedanja banovinskega turističnega sveta dravske banovine v Ljubljani dne 6. 2. 1939. — 52. AS, Ban. a. VIII. odd., leto 1939, št. 2754 in 3228. — 53. AS, TOI, fase. 288/3.