1 2 3 4 5 6 7 KISLO SLADKA INVENTURA PRIJAVI SE NA NOVICE na naši spletni strani: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik Konec leta je čas za inventuro, čas za potop v najgloblje pore našega dela in analizo, kako uspešno smo preteklih dvanajst mesecev sledili svojemu pos-lanstvu in zastavljenim ciljem: bolj integritetni in človeku prijaznejši druž-bi, družbi prava, blaginje in znanja, ki uspeva v okolju, v katerem velja ničel-na toleranca do korupcije. Plemenito poslanstvo, ki pred očmi naslika ideal, h kateremu stremimo pri svojem delu, ta pa se v resnici pogosto zdi nekje daleč v soseščini Atlantidinih globin. Rezultat letošnje inventure je že tri-najsto Letno poročilo komisije. Bi radi rekli, da kljubuje kislemu slovesu tri-najstice, pa kaj, ko ga je vendar moč okusiti. Še eno obdobje, ob sicer nekaterih pomembnih dosežkih, za seboj pušča mnoge neznanke in zato nejasen rezultat nekaterih enačb. Prav tak čas preteklo leto pred javnos-tjo nismo več skrivali ogorčenosti in razočaranja zaradi netransparentnosti procesov, ki vplivajo na nerazumno podaljševanje procesov novelacije Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter s tem škodijo uspešnosti dela komisije in posledično mečejo senco na ugled naše inštitucije. Gre za vladni ukrep, ki bi moral biti realiziran že leta 2015, pa še danes žvečimo težko prebavljiv procesni hrustanec. Tudi vse preteklo leto je bilo na zakonski okvir vezano delovanje komi-sije ena od osrednjih točk našega dela. Vse leto smo si intenzivno priza-devali za aktiven prispevek komisije v celotnem procesu. Na piedestal pos-tavljen koncept ničelne tolerance se seseda sam vase ob dejstvu, da se edinemu pristojnemu organu za obra-vnavo suma korupcije z negativnimi odločitvami sodišč glede načina vode-nja postopkov pred komisijo ta pris-tojnost jemlje. Drug zalogaj, ki se že pošteno zatika v grlu, je praksa zasoljenih iger nekate-rih pripravljavcev predpisov, ki hromi-jo verjetno enega najpomembnejših ukrepov za odpravo idealnih pogojev za cvetenje sistemske korupcije. Pred-lagatelji zakonov namreč prepogosto v procese svojega dela ne vključujejo ključnih državnih organov in drugih javnosti ali pa jih vključujejo prepoz-no. Mnogi predlogi zakonov in predpi-sov, ki se tako ali drugače vežejo na področje pristojnosti komisije, tako prepogosto nikoli ne pristanejo (ali pristanejo prepozno) na naši analitični mizi. Ker smo edini resnično pristojni, da pred obravnavo takšnih predlogov in predpisov na vladi podamo svoje mnenje o njihovi usklajenosti z zakoni s področja preprečevanja korupcije, pripravljavci tako čistijo pot rasti korupcijske ogroženosti. To sta zgolj dve od zadev, ki nas črviči-jo. Čeprav nas žalostita, pa nas žal ne čudita. Dokler bo etika zgolj še ena od elastičnih abstrakcij, s katero so se premnogi pač dolžni zgolj seznaniti, ne poznajo pa, kakšnega okusa so njena načela, bodo nad njimi še nap-rej vihali nosove in si postregli z ustre-znejšimi ali pa se bodo skrivali v sen-cah še večjih etičnih izbirčnežev. Seveda pa je preteklo leto tudi leto pomembnih dosežkov in rasti, o kate-rih si lahko preberete v letnem poro-čilu, ki je dostopno na tej povezavi. Ponosni smo na vedno večje zaupanje javnosti, ki ste nam ga v preteklem letu izkazali s tem, ko ste nam v reše-vanje zaupali precej večje število pri-jav kot leto poprej. S starševskim ponosom pa spremljamo tudi razvoj in zorenje spletnega orodja Erar, mlaj-šega brata nekdanjega Supervizorja. Za razliko od slednjega je nastal v okviru komisije, kar nam omogoča popolno neodvisnost njegovega delo-vanja, zaradi česar se doslej še ni zgo-dilo, da bi ugasnil, kot se je dogajalo njegovemu predhodniku, in razvoja, zaradi česar ves čas neovirano zori v vedno kompleksnejše in uporabnejše spletno orodje. Vedno je veliko prostora za rast in izboljšave. Vse, kar počnemo, mora slej ali prej prestati inventuro in za vse, kar počnemo, moramo slej ali prej sprejeti odgovornost. Letno poročilo komisije……………………...stran 2 Predlog zakona o FIHO in FŠO ne odpravlja sistemskih tveganj……………………..……...stran 5 Komisija na 9. posvetu »Etika v belem« ….……………………………………………………….stran 5 Obisk generalnega državnega tožilca Draga Škete na komisiji……...………………………...stran 5 Komisija v številkah…………………………….stran 7 Koledar obveznosti…………….……………...stran 7 IZ VSEBINE www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana K P K V E S T N I K VLADAVINA PRAVA| INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST ISSN 2232-4909 Številka 44, junij 2017 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Letno poročilo 2016 Letno poročilo za Komisijo za preprečevanje korupcije (komisija) vsako leto predstavlja poseben zalogaj, saj si komi-sija v poročilu prizadeva na preprost, jedrnat in pregleden način povzeti glavne poudarke vezane na njeno delovanje v preteklem letu, kar omogoča enostavno primerjavo z rezultati vezanimi na delovanje komisije v preteklosti, hkrati pa ponudi izhodišče za celovit razmislek o prihodnjih usmeritvah v nje-nem delovanju. Obenem proces vsakoletne priprave letnega poročila za zaposlene na komisiji predstavlja zanimiv skupen izziv, projekt, ki je na nek način izjemen v primerjavi z ostalimi delovnimi nalogami, s katerimi se običajno soočamo znotraj komisije, saj gre za nalogo, ki združuje in zahteva sodelovanje komisije kot celote, projekt, ki se ga ne da uspešno izvesti brez učinkovite medsebojne koordinacije in usklajevanja vseh sodelujočih. Pred dokončno potrditvijo letnega poročila v Državnem zboru RS (DZ), h kateri stremi komisija v smislu uradne potrditve in pritrditve k njenemu uspešnemu delovanju, je vsako letno poročilo komisije deležno natančnega pregleda in relativno zapletenega postopka potrjevanja v okviru odgovornih držav-nih struktur. Letošnje, trinajsto letno poročilo komisije in tret-je letno poročilo trenutnega senata komisije je bilo tako potr-jeno na seji senata komisije 18. maja 2017, nato pa v ponedel-jek, 29. maja, predano predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu, kar je v skladu z 19. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), po katerem mora komisija letno poročilo posredovati DZ-ju do konca maja. V sredo, 31. maja, je bilo poročilo predano tudi predsedniku republike Borutu Pahorju, kar je simbolen, a pomemben korak, saj je predsednik repub-like tisti, ki imenuje senat komisije, v sredo, 7. junija, pa je bilo na povabilo predstavljeno pred Državnim svetom RS. Pred dokončno potrditvijo pred DZ-jem poročilo čaka še pred-stavitev pred Mandatno – volilno komisijo DZ-ja, ki bo predvi-doma potekala 15. junija. V času predsedovanja Borisa Štefa-neca je bilo letno poročilo komisije vsako leto potrjeno, tre-nutni senat pa je uspel doseči tudi sprejem letnega poročila prejšnjega senata komisije, pod vodstvom Gorana Klemenči-ča, ki v času njegovega predsedovanja komisiji pred DZ-jem ni bilo sprejeto. Tokratni KPK Vestnik nudi nadvse primerno platformo za izpo-stavitev glavnih poudarkov poročila, ki je ob letošnjem nas-tanku zbudilo največ pozornosti zaradi postopka potrjevanja poročila znotraj komisije. Senat komisije poročila namreč prvič v njeni sicer relativno kratki, a zopet ne tako zelo kratki, zgodovini komisije, ni potrdil soglasno. Tako je ob predaji poročila predsedniku DZ komisija zaznala izjemen interes jav-nosti za ločeno mnenje, ki ga je ob tej priložnosti pripravila namestnica predsednika komisije dr. Alma Maruška Sedlar, ki poročila ni potrdila, s čimer je bila vsebina poročila, s katerim bi komisija želela prispevati k izboljšanju položaja glede boja proti korupciji v Sloveniji, žal postavljena na stranski tir. Kljub temu si tudi s tem KPK Vestnikom, ki osrednjo temo namenja prav kratki predstavitvi letnega poročila, komisija prizadeva javnost seznaniti z glavnimi vsebinskimi poudarki poročila in težavami, s katerimi se v svojem boju s korupcijo in vzpostav-ljanju bolj integritetne družbe sooča komisija na svoji relativ-no trnovi poti. Ustavnost in zakonitost postopka In dejansko lahko govorimo o precej trnovi poti, ki je v zad-njem obdobju še posebej pod vplivom netransparentnega in dolgotrajnega procesa spreminjanja zakonodaje vezane na področje omejevanja korupcije. Komisija spremembi zakono-daje pripisuje izjemen pomen, saj se je junija 2016 začela soo- čati s tako imenovanim »padanjem« primerov pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem RS, česar še ni uspela odpraviti. Komisi-ja meni, da je z junijem 2016 vrhovno sodišče povsem spre-menilo svoje stališče, ko je odločilo, da kljub nespremenjene-mu pristopu k vodenju postopkov postopek pred komisijo ni zakonit, ker komisija ne zagotavlja vseh pravic udeležencem v postopku kot bi morala v skladu z ZIntPK in subsidiarno v skla-du z Zakonom o upravnem postopku. Komisija si nikakor ne želi kršiti človekovih pravic, kar je tudi eden od očitkov, ki so se pojavili v tem kontekstu, in še posebej na podlagi spremen-jene prakse vrhovnega sodišča po njenem mnenju upravičeno pričakuje, da bi se morale nekatere pravice udeležencev v postopku, ki so sedaj zapisane le v Poslovniku Komisije za preprečevanje korupcije, zapisati tudi v zakon. Še več, komisi-ja je mnenja, da bi morala novela »njenega« zakona vsebovati celo poglavje, ki bi naslovilo problematiko postopka pred komisijo ter s tem odpravilo morebitno nejasnost in nedore-čenost ter uporabnikom in komisiji omogočilo ustrezno zago-tavljanje zakonitosti in ustavnosti postopka, česar si sama nedvomno želi. Noveliranje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije Žal vse kaže, da temu ne bo tako, saj trenutni predlog novele zakona, ki ureja področje omejevanja korupcije, problematiko postopka pred komisijo obravnava le obrobno in ne razreši nekaterih bistvenih vprašanj, s katerimi se pri svojem delu sooča komisija. Seveda je komisija izjemno zainteresirana za sodelovanje pri oblikovanju sprememb zakona, ki ureja pod-ročje, na katerem deluje. Pričakovati bi bilo, da bo kot ena od poglavitnih institucij, ki naslavlja problematiko korupcije in integritete v Sloveniji, imela eno od vodilnih vlog v postopku noveliranja ZIntPK ter s pristojnimi ministrstvi sodelovala kot enakovreden partner, saj na podlagi svoje večletne prakse nedvomno lahko prispeva številne utemeljene predloge. A čudi dejstvo, da je bila komisija ob prenosu pristojnosti za področje korupcije med ministrstvi, ki smo mu bili priča lani poleti, v procesu oblikovanja predloga novele »njenega« zakona deležna odstavitve na stranski tir. Tako je pred preno-som pristojnosti v procesu oblikovanja novele ZIntPK aktivno, redno in plodno sodelovala z Ministrstvom za javno upravo, od spremembe Zakona o državni upravi in prenosa pristojnos-ti za področje delovanja komisije na Ministrstvo za pravosodje dalje pa komisija k razpravi te vrste ni bila povabljena do novembra 2016, ko je bil predlog novele ZIntPK dan v javno obravnavo. Komisija je v obdobju od novembra 2016 Ministr-stvu za pravosodje posredovala že pet sklopov pripomb na predlog novele ZIntPK, ki pa v veliki meri niso bili upoštevani. Obravnava konkretnih primerov korupcije Pri tem velja posebej izpostaviti problematiko obravnave kon-kretnih primerov korupcije, saj si komisija ne predstavlja delo-vanja brez izpolnjevanja tega dela svojega osnovnega poslans-tva, medtem ko je zakonodajalec, Ministrstvo za pravosodje, v predlogu novele ZIntPK predvidel, da to področje delovanja s sprejemom novega ZIntPK ne bi bilo več v pristojnosti komi-sije. Komisija seveda ne želi zanemariti svoje preventivne fun-kcije in se zaveda pomena njenega delovanja na področju vzpostavljanja integritetne družbe, a obenem opozarja, da je ničelno toleranco do korupcije, ki si jo je za svoj cilj celo v podnaslovu naziva programa zastavila Vlada RS v svojem pro-gramu ukrepov za boj zoper korupcijo za obdobje 2015-2016, nemogoče doseči v razmerah, v katerih je Komisiji za prepre-čevanje korupcije odvzeta možnost boja zoper korupcijo na konkretni ravni. Pri tem seveda razumemo tudi pomembnost oziroma nujnost delovanja organov odkrivanja, preiskave in pregona na področju boja proti korupciji ter usklajenega delo-vanja komisije z njimi, a komisija meni, da s svojim delovan-jem na področju boja proti korupciji opravlja drugačno vlogo, ki jo ti organi težko prevzamejo na primerljiv način, kar pred-videva predlog novele. Ob tem je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da je aktualni program Vlade RS za boj zoper korupcijo z nazi-vom Program Vlade RS za krepitev integritete in transparent-nosti za obdobje 2017-2019 idejo ničelne tolerance do korup-cije izpustil, problema korupcije skorajda ne naslavlja več in se osredotoča predvsem na idejo integritete. Izhodišče te vrste lahko predstavlja izjemen problem v razmerah, ki smo jim priča v Sloveniji, v razmerah, v katerih je korupcija še ved-no globoko sistemsko vgrajena in v katerih država še ni zrela za gradnjo integritetnega okolja na zdravih temeljih, ki so očiščeni korupcije oziroma jo uspešno odpravljajo. Tako komi-sija upa, da bo kljub razhajajočim se mnenjem v procesu obli-kovanja predloga novele ZIntPK lahko poiskala skupen jezik z Ministrstvom za pravosodje in skupaj z ministrstvom obliko-vala predlog novele zakona, ki bo komisiji še vedno pripisova-la pristojnost za obravnavo tako korupcije na konkretni ravni kot tudi integritete. Statistični pregled Problematika vezana na izvajanja postopka pred komisijo in njegova nedorečenost oziroma pričakovanje nove zakonoda-je, ki bi ta problem uspešno naslovila, je komisijo v preteklem letu vodila v relativno zmanjšanje števila zaključenih konkret-nih zadev, saj se je raje in predvsem osredotočila na naslavlja-nja sistemskih problemov vezanih na korupcijo v zdravstvu, na področje izplačevanja dodatkov za pripravljenost in avtor-skih honorarjev, kadrovskih zadev v javnih zavodih in družbah z večinsko udeležbo države ter upravljanje z državnim premo-ženjem. Obenem je komisiji v preteklem letu kljub manjšemu številu rešenih zadev uspelo zmanjšati število nerešenih zadev. Tako jih je imela na začetku mandata trenutnega sena-ta 639, sedaj pa jih je le še okoli 300. Poseben pomen pripisujemo tudi številu prejetih prijav sumov koruptivnih ravnanj, ki se je po nekaj letih padanja lani obrnil navzgor. Komisija je v letu 2016 tako prejela 1.160 prijav ozi-roma 77 več kot leto prej, v to število pa nikakor niso zajeta tudi prejeta vprašanja, kar je napačna špekulacija, ki se je pojavila v nekaterih medijih. Mediji so statistične podatke glede števila prijav na komisiji v preteklosti povezovali z zau-panjem, ki ga s svojim delovanjem komisija zbuja v javnosti in v dani situaciji bi tako lahko sklepali, da zaupanje javnosti v delo komisije vsekakor ni omajano do take mere, kot to želijo prikazati nekateri. Po drugi strani pa komisija ob danem poda-tku ne more biti povsem zadovoljna, saj večje število prejetih prijav hkrati pomeni, da je stanje glede korupcije v državi zas-krbljujoče, saj je število zaznanih sumov večje, s čimer lahko sklepamo, da je povišan tudi indeks percepcije korupcije. Nikakor pa te vrste zgodbe ne smemo zaključiti na negativni noti, saj le večja zaznava korupcije lahko pripelje do njenega uspešnega naslavljanja in izkoreninjanja. Zmanjšanje števila prijav ob siceršnji visoki stopnji korupcije v državi bi torej pomenilo le slabše izhodišče za doseganje ničelne stopnje korupcije, k čemur si prizadeva komisija, večja stopnja zazna-vanja in s tem povezana večja osveščenost prebivalcev Slove-nije pa nudi dobro izhodišče za sledenje tej viziji ter hkrati sledi tudi ideji ničelne stopnje tolerance do korupcije, ki komi-siji vedno znova nudi nov zagon za delo ne glede na trnavost poti, po kateri se giblje. Obenem je pomembno tudi dejstvo, da je komisija v prete-klem letu rešila 1.078 zadev, kar vključuje število zaključnih dokumentov, zavrženj, naknadnih odgovorov drugim pristoj-nim organom, odgovorov prijaviteljem in druge aktivnosti v zadevah suma korupcije, nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij, omejitev poslovanja itd. S tem je komisija ohranila raven rešenih zadev, ki jih je zabeležila v letu 2015. V letu 2016 je bila komisija izjemno dejavna tudi na področju zazna-ve prekrškov, saj je uvedla 375 prekrškovnih postopkov, kar pomeni skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2015 in več kot šestkratno povečanje glede na leto 2014. Rast števi-la prejetih poročil o lobističnih stikih se je v preteklem letu ustalila na 1.473 poročilih, komisija pa je zaznala znaten porast v številu lobiranj registriranih lobistov. Pri tem še vedno velja pripomniti, da je na področju lobiranja, ki je tudi s strani nekaterih državnih organov deležno nepot-rebne stigmatizacije, v registru lobistov zabeleženih le 71 lobi-stov in da gre v večini primerov lobiranja za tako imenovane izjeme (42 od 1.473 v letu 2016 in celo le 19 od 1.928 v letu 2015), ki so v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIntPK osebe, ki lobirajo za interesne organizacije, v katerih so zapos-lene, za ta namen pa se niso dolžne vpisati v register lobistov, kar velja tudi za zakonite zastopnike oziroma izvoljene pred-stavnike interesnih organizacij. V tem primeru torej ne gre za registrirane lobiste, iz podatkov pa lahko sklepamo, da ideja lobiranja kot demokratičnega postopka, ki pripomore k tran-sparentnosti sistema in spodbujanju zaupanja državljanov vanj ter ne pomeni neke vrste ovajanja, v Sloveniji žal še ni sprejeta. Erar Komisija lahko na tej točki ponovno izpostavi tudi še vedno relativno novo, a že dodobra uveljavljeno spletno orodje Erar, ki ga je v preteklem letu razvil strokovni uslužbenec komisije in ji s tem omogočil večji nadzor oziroma neodvisnost na teh-nološkem področju, saj razen v izjemnih okoliščinah tehnične narave Erar ne more več ugasniti, s čimer se je komisija soo-čala v preteklosti. Erar, ki je nadomestil Supervizor, podobno kot Supervizor pregledno povzema porabo javnih sredstev v RS, pritegnil pa je tudi veliko pozornost javnosti. Delovanje spletnega orodja Erar omogočajo virtualni strežniki Ministrs-tva za javno upravo, kar zagotavlja dodatno stopnjo varnosti vseh vsebovanih podatkov, med katerimi so tudi številni ose-bni podatki. Preventiva in integriteta Pozornost javnosti so v preteklem letu pritegnile tudi različne preventivne dejavnosti komisije, ki so v veliki meri vezane na idejo integritete. Tako je komisija v lanskem letu izvedla dva javna natečaja za najmlajše. Z risarskim natečajem je spodbu-dila vrtčevske otroke k razmisleku o pojmu integritete, šolarje pa je pozvala k snemanju kratkih filmov na isto tematiko. Izdelki so bili decembra 2016 predstavljeni v Slovenski Kinote-ki v Ljubljani, kjer je komisija v sodelovanju s Kinoteko v okvi-ru Tedna boja proti korupciji ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, ki ga obeležujemo 9. decembra, pripravila filmski festival »Film proti korupciji«. Poleg tega je komisija lani pripravila tudi »Oceno korupcijskih tveganj v slovenskih osnovnih in srednjih šolah« v okviru česar je še posebej izpos-tavila problematiko imenovanja ravnateljev in zaposlovanja v šolah. Večjo pozornost je komisija lani začela sistematsko posvečati tudi slovenski zakonodaji oziroma protikorupcijski konsistentnosti veljavnih in bodočih predpisov. Odločitev zah-teva načrtno prizadevanje komisije že v fazi prejemanja pred-logov zakonov v pregled, saj je komisija navkljub določilom ZIntPK iz postopkov pogosto izvzeta, kar ji onemogoča zakon-sko določeno možnost vplivanja na zakonodajo. Komisija je torej aktivna na številnih raznolikih področjih, o katerih si lahko več preberete tudi v samem poročilu, sledeč osnovnim principom delovanja komisije pa bi ob koncu tega kratkega pregleda lanskih dejavnosti komisije želeli zaključiti s pozivom vsem beročim in pristojnim: »Naj ideja ničelne sto-pnje tolerance do korupcije ne postane le floskula!«. TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Letno poročilo 2016 TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Letno poročilo 2016 TEMA MESECA Predlog zakona o FIHO in FŠO ne odpravlja sistemskih tveganj Ljubljana, 30. maja 2017 - Ob zaključku medre-sorskega usklajevanja Predloga zakona o Fun-daciji za financiranje invalidskih in humanitar-nih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in o Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) Komisija za prepreče-vanje korupcije (komisija) ugotavlja, da predlog nezadostno ureja ključne sistemske pomanjklji-vosti delovanja obeh organizacij in ne odpravlja do zsedaj prepoznanih sistemskih tveganj za neracionalno rabo javnih sredstev, zato predla-ga, da predlagatelj zakon umakne iz nadaljnje obravnave. Komisija opozarja, da kljub številnim spremem-bam, predlaganim tudi s strani komisije, pred-log zakona ne ureja vseh bistvenih sistemskih vprašanj glede delovanja in poslovanja fundacij in ne odpravlja do zdaj prepoznanih sistemskih tveganj, ki sta jih v preteklosti zaznala tako Računsko sodišče RS kot tudi komisija. Predlog zakona tako ne določa izrecno pravne-ga statusa FIHO in FŠO na vseh ključnih področ-jih njunega delovanja in na ta način dopušča, da bistvena pravila delovanja in finančnega poslovanja fundaciji določata sami. Posledično ni jasno, ali se fundaciji štejeta za javni ali za zasebni zavod, pri čemer so pravila poslovanja javnega zavoda primerljiva s poslo-vanjem državnih organov. Predlog zakona pušča nedorečeno tudi področje plač in sejnin fundacij, saj ne določa, da morajo biti usklaje-ne s tistimi v javnem sektorju. Plačo direktorja sicer predlog zakona veže na sistem plač v javnem sektorju, a ne poda podrobnejše opre-delitve, v katerem plačnem rangu naj bi bila, kar pomeni, da ima direktor možnost imeti plačo enako najvišjim predstavnikom države. Predlog zakona predvideva, da si plače in sejni-ne določata fundaciji sami. Obenem komisija izpostavlja še neustrezno ureditev glede: . sestave in števila članov nadzornih odbo-rov fundacij, zaradi česar ni zagotovljen sistem neodvisnega in objektivnega nadzo-ra nad delovanjem fundacij (večino v nad-zornem odboru imajo tako člani sveta fun-dacij); . ureditve nasprotja interesov, ki je na sploš-ni ravni pomanjkljiva, ker pokriva le maj-hen delež možnih nasprotij interesov, kar bi lahko in morali rešiti z vključitvijo sploš-ne določbe o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov članov sveta fundacije, članov nadzornih odborov in direktorja fundacije; . prenosa premalo določnih meril in pogojev za dodelitev finančnih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam v zakon, ki so bili že do zdaj predmet številnih sporov, tudi sodnih, saj omogočajo netransparent-no in neenakopravno obravnavo zainteresi-ranih organizacij brez možnosti pravnega sredstva zoper odločitev fundacije v delu, ki se nanaša na merila in pogoje; . povečanja deleža finančnih sredstev za lastno delovanje brez kakršnekoli obrazlo-žitve iz 3 odstotkov na 5 odstotkov vseh sredstev predvidenih v letnem finančnem načrtu, kar v primeru FIHO pomeni 900.000 evrov in v primeru FŠO 400.000 evrov sred-stev izključno za delovanje fundacij; . imenovanja neodvisne pooblaščene revizij-ske organizacije, ki jo po sedanji ureditvi izbere svet fundacij sam, namesto da bi bil tudi izbor poverjen neodvisnemu organu ali instituciji. Za konec se zdi komisiji povsem nesprejemlji-vo, da Računsko sodišče RS ni prejelo osnutka vladnega gradiva omenjenega predloga zakona v komentiranje in predlaga, da se jih vključi v nadaljnjo obravnavo zakona. Odziv na prispevek v Dnevniku Ljubljana, 9. junija 2017 - Komisija za prepreče-vanje korupcije (komisija) podaja odziv na članek predsednika Sindikata državnih organov Slovenije Frančiška Verka z naslovom »Ugled KPK še nikoli v zgodovini ni bil nižji, 2«, objav-ljen na internetni strani Dnevnik.si 9. junija 2017. Komisija pojasnjuje: a) 46. člen Zakona o integriteti in preprečevan-ju korupcije (ZIntPK) določa javno dostopnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionar-jev za obdobje opravljanje javne funkcije oziro-ma dejavnosti in še eno leto po prenehanju ter ne o njihovem splošnem premoženjskem stan-ju v celoti. Izvajanje tega člena v praksi je zelo oteženo predvsem zato, ker bi objava podat-kov o premoženjskem stanju funkcionarjev lahko posegala tudi v ustavne pravice tretjih oseb oziroma ustavno pravico do osebne var-nosti. V praksi se to kaže npr. pri vprašanju dedovanja. Funkcionar v času opravljanja javne funkcije iz naslova dedovanja lahko pridobi večje premoženje. Glede na to, da to premože-nje izvira od pokojne tretje osebe in ker to premoženje ni vezano na dejstvo, da funkcio-nar opravlja javno funkcijo, je s tem lahko ogrožena pravica do osebne varnosti, saj v tem primeru tako pridobljeno oziroma spremenje-no premoženje ne more biti stvar javne objave. Komisija želi poudariti, da v praksi obstaja toliko različnih situacij, da bo navedena določ-ba v praksi, kljub dobrim namenom ZIntPK, zelo težko izvršljiva in bi lahko pomenila poseg v ustavne pravice. b) Letno poročilo o delu komisije za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 je senat komisije obravnaval na 17. seji dne 18. 5. 2017 v sestavi vseh treh članov senata, vsak član senata pa je o njem tudi glasoval. Na letnem poročilu sta podpisana samo predsednik in njegov prvi namestnik, saj sta glasovala za njegov sprejem. c) Boris Štefanec proti svoji drugi namestnici ne vodi nobenega postopka. Zgolj komisija, ne njen funkcionar, je tisti organ, ki lahko vodi postopke v skladu s svojimi pristojnostmi oziro-ma vlaga pravna sredstva pristojnim organom v reševanje v primerih, ko ugotovi sum kršitve predpisov, zato o kakršnikoli diskriminaciji namestnice ni mogoče govoriti. Celo nasprot-no, če komisija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je podan sum kršitve, je kot organ dolžna ukrepati in postopati v skladu z zako-nom, tj. tudi vlagati tožbe v primeru suma ugotovljenih neporavnanih finančnih obvezno-sti posameznika do komisije, še posebej, če je komisija porabnik proračunskih sredstev. č) postopek zaposlitve finančnice se je začel še v času predhodnega senata in se je, zaradi odstopa tedanjega senata, zavlekel v mandat trenutnega senata komisije, ki jo je zaposlil. Po ugotovitvi nepravilnosti pri finančnici je komisi-ja nemudoma sprožila aktivnosti, vezane na prenehanja delovnega razmerja in odstop zadev pristojnim organom v reševanje. d) zakonska obveznost komisije je, da mora po določbi drugega odstavka 20. člena ZIntPK izvesti notranjo revizijo poslovanja na področju porabe materialno-finančnih sredstev in kad-rovskih zadev s strani zunanjega revizijskega organa, zato je komentar pisca, da je notranja revizija, ki jo je izvedel Generalni sekretariat Vlade RS neprimerna, neutemeljen, saj, kot zapiše že tudi sam, komisija je samostojen in neodvisen organ v državnem ustroju in je torej ta vrsta revizije zanjo dejansko revizija oprav-ljena s strani zunanjega revizijskega organa. Boris Štefanec predal letno poročilo predsedniku republike Ljubljana, 31. maja 2017—Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (komisija) Boris Štefanec je zadnji dan maja predsedniku Repu-blike Slovenije Borutu Pahorju predal in pred-stavil redno Letno poročilo o delu komisije za leto 2016. Predaje poročila sta se udeležila tudi oba namestnika, dr. Igor Lamberger in dr. Alma Maruška Sedlar. Predsednik komisije je izpostavil, da se je v preteklem letu izboljšalo zaupanje javnosti v delo komisije, prav tako pa se je izboljšalo vsesplošno stanje na tem področju, o čemer pričajo večje število prejetih prijav ter nekateri rezultati mednarodnih raziskav, ki kažejo pozi-tivne trende glede korupcijskih tveganj v Slove-niji. Kot enega večjih dosežkov oziroma uspehov v letu 2016 je Štefanec izpostavil spletno orodje Erar, naslednika Supervizorja, ki odpravlja mnoge pomanjkljivosti predhodnika, zaradi popolne neodvisnosti pa omogoča nemoteno delovanje, saj je avtorski produkt komisije, plod njenega znanja. Predsednik Pahor je posebej poudaril pomem-bnost prizadevanja komisije na področju pre-ventivnih dejavnosti, izpostavil pa je še, da je uspešno delo komisije izjemnega pomena za stanje na področju korupcijskih tveganj v Slo-veniji in za zaupanje javnosti v njeno delo. Ob tem je za konec izrazil upanje, da bo komisija s svojim delom izpolnila visoka pričakovanja javnosti glede preprečevanja korupcije. Komisija na 9. posvetu »Etika v belem« Ljubljana, 5. junija 2017 - Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije (komisija) je v zače-tku meseca s predavanjem z naslovom »Kako organizirati in financirati zdravstvo v Sloveniji, da bodo državljanom dolgoročno zagotovljene varne in kakovostne zdravstvene storitve« sodeloval na 9. posvetu »Etika v belem«. Komisija je na strokovnem posvetu izpostavila problematiko vpliva hkratnega izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti na čakalne vrste in na korupcijo v javnem zdravstvu. V okviru predstavitve sta bila omenjena tudi koncepta »zdravnikov dvoživk« in »zdravnikov čarodejev«. Med prve sodijo zlasti tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, hkrati pa so dejavni kot zdravniki izven javnega zdrav-stvenega zavoda in svojo pozicijo v javnem zdravstvenem zavodu uporabljajo za »trženje« svojih storitev izven javnega zdravstvenega zavoda. »Zdravniki čarodeji« pa so tisti zdravni-ki zasebniki s koncesijo za delo v javni zdravs-tveni mreži, ki nimajo lastnih prostorov in opreme, zaradi česar se njihova dejavnost odvija v prostorih javnih zdravstvenih zavodov, z opremo javnih zdravstvenih zavodov in s pomočjo zdravstvenega osebja, ki je zaposleno v javnih zdravstvenih zavodih. »Zdravniki čaro-deji« so v javno zdravstveno mrežo vložili le »svoje delo« ob soglasju svojega delodajalca. Z umikanjem javnega sektorja, kot izvajalca zdravstvenih storitev, mora le-ta poglobiti vlogo regulatorja in nadzornika zdravstvene dejavnosti, s čimer varuje javni interes in inte-res uporabnikov (zavarovancev Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije). Naloga regula-cije je, da išče modus vivendi med javnimi in zasebnimi interesi. Regulacija ne sme biti zgolj zbir zapovedi, oblik nadzora in načinov kazno-vanja, ki se vsiljuje zasebnemu sektorju, saj lahko učinkovito deluje le ob načelnem strinja-nju z zasebnim sektorjem o njenih pravilih, istočasno pa lahko pretirana »usklajenost« regulatornih mehanizmov z interesi zasebnega sektorja predstavlja nevarnost za javni interes. Postopno naraščanje števila zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži brez istočasnega saniranja stanj javnih zdravs-tvenih zavodov (številni imajo izgube iz tekoče-ga poslovanja) in njihovega konkurenčnega preoblikovanja (njihovo poslovanje se naj prib-ližuje podjetniškim principom) ter brez odpra-ve različnih anomalij (npr. »Zelena knjiga, ki sta jo leta 1982 izdala Zdravstvena skupnost Slove-nije in Zavod RS za zdravstveno varstvo in je bila poskusno uveljavljena s 1. 1. 1983 ter preš-la v obvezno uporabo leto kasneje), pomeni postopno menjavo državnega monopolista (javni zdravstveni zavodi) z zasebnimi izvajalci (zasebni izvajalci zdravstvenih storitev s konce-sijo) in slabšo kakovost zdravstvenih storitev, ker zasebni izvajalci uveljavljajo zlasti lastne zasebne interese (pobiranje »smetane«, inte-res za izvajanje le »dobičkonosnih storitev«, zmanjševanje stroškovno dragih storitev). Pomembno pa je tudi to, da je javni interes lažje izvajati preko javnih izvajalcev zdravstve-nih storitev kot preko zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev. Če bodo spremembe delujočega zdravstvenega sistema temeljile na predhodno izdelanih ugo-tovitvah (1) o obolevnosti, (2) na postavljeni javni zdravstveni mreži, (3) na analizi stanja in ravni preskrbe izvajalcev zdravstvenih storitev, (4) na analizi mehanizmov regulacije in nadzo-ra, (5) na analizi interesnih skupin, ki so že in tistih, ki želijo vstopiti v javna zdravstveno mrežo ter (6) na finančni analizi, bo imela pot do sprememb ustrezno podlago in bo transpa-rentnejša, tveganja za prisotnost koruptivnih dejanj pa bodo manjša Obisk generalnega državnega tožilca Draga Škete na komisiji Ljubljana, 26. maja 2017 – Predsednik komisije Boris Štefanec in namestnik predsednika dr. Igor Lamberger sta na prvem vljudnostnem obisku po prevzemu funkcije sprejela novega generalnega državnega tožilca Draga Šketo. Sogovorniki so ocenili, da je dosedanje sodelo-vanje med institucijama odlično, saj uspešno sodelujeta pri preiskavah, predvsem na podro-čju nadzora nad premoženjskim stanjem funk-cionarjev. Izpostavili so tudi dobro sodelovanje na mednarodnem področju, še posebej sodelo-vanje pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter izmenjali stališča na temo sistemske ureditve na področ-ju omejevanja korupcije v Sloveniji. Začetek triletne protikorupcijske pobude EU v Ukrajini EUACI, triletna protikorupcijska pobuda EU v Ukrajini, bo stala 15.840.000 evrov. Pobuda za boj proti korupciji se bo izvajala ob podpori EU in danske vlade. »Vesel sem, da danes s to pobudo začenjamo obsežno borbo proti korupciji. EU želi Ukrajini pomagati v borbi proti korupciji in od nje priča-kuje, da bo izvajala skladne ukrepe,« je dejal Johannes Hahn, evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi. Hahn je še povedal, da so cilji programa pove-čati zmogljivost novonastalih ukrajinskih proti-korupcijskih institucij, okrepiti zunanji nadzor nad procesi reforme parlamenta - Verkhovna Rada Ukrajine ter podpreti vključenost civilne družbe in medijev. Prispevek Evropske komisije v proračun programa je 14.500.000 evrov, dansko zunanje ministrstvo pa prispeva 1.340.000 evrov. Program je sestavljen iz treh elementov. Prvi je krepitev sposobnosti protikorupcijskih organov za izvajanje odkrivanja, preiskav in pregona. Na voljo bodo različne vrste pomoči, vključno s strokovnimi nasveti in IT pomočjo. Druga kom-ponenta predvideva ustanovitev posvetovalne-ga sveta mednarodnih strokovnjakov, ki bodo pomagali parlamentu na področju preprečeva-nja korupcije in boja proti njej s spremljanjem zakonodaje na področju korupcije in imple-mentacijo reform. Tretji element bo spodbuja-nje sodelovanja civilne družbe in medijev v protikorupcijskih dejavnostih z izdajo nepovrat-nih sredstev. Vir: Interfax Ukraine news agency Delavnica »Korupcijski izzivi in razvojno financiranje« Ljubljana, 8. junija 2017 - Trenutni evropski zakonodajni okvir omogoča ugrabitve institucij in nezakonite finančne tokove. Veliki infrastru-kturni ali razvojni projekti so zaradi močnih korporativnih in zasebnih interesov še posebej nagnjeni k ugrabitvam. Razprave o potrebi po razširitvi sedanjih pristo-pov k korupciji in privilegiranju posebnih inte-resov so potrebne, zlasti v civilni družbi. Iz tega razloga bo v Sloveniji od 17. do 19. oktobra organizirana delavnica »Korupcijski izzivi in razvojno financiranje«. Na delavnici želijo organizatorji pokazati, kako zakonodajni okvir omogoča korupcijo in korozi-jo demokracije v javnem in razvojnem financi-ranju s poudarkom na nekaj vidnih primerih iz balkanske regije in od drugod. Prav tako želijo skozi interakcijo med strokovnjaki in udeležen-ci odpreti razpravo o rešitvah težav. Delavnice se bo lahko udeležilo 25 udeležen-cev, namenjena pa je predstavnikom organiza-cij civilne družbe z Balkana (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Make-donija, Črna gora, Romunija, Srbija, Turčija) in tudi iz drugih držav. Udeležencem iz balkanskih držav organizatorji nudijo povračilo potnih stroškov v višini do 200 evrov ter nastanitev, prehrano in vize za tiste, ki to potrebujejo. Predstavniki organizacij civilne družbe iz drugih držav se bodo delavnice udeležili na lastne stroške. Prijave na delavnico so možne do 5. julija na tej povezavi. Za več informacij se lahko obrnite na barbara@focus.si. Vir: Transparency International Slovenija Izobraževanje komisije za Društvo ekonomistov v zdravstvu Ljubljana, 26. maja 2017 – Namestnik predsed-nika dr. Igor Lamberger je konec maja v Laš-kem sodeloval na 24. Strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravs-tvu, ki ga je organiziralo Društvo ekonomistov v zdravstvu. Sodelujočim je predstavil delo komi-sije in analizo tveganj v zdravstvenih zavodih z vidika korupcijskih tveganj. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Drago Šketa Johannes Hahn KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija. Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si. Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor Področje protikorupcijske klavzule Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb KOMISIJA V ŠTEVILKAH Spodnji podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2017. Prijave Pravna mnenja, pojasnila in odgovori Področje nezdružljivosti funkcij Področje premoženjskega stanja (št. prejetih in pregledanih obrazcev) Zahteve za dostop do informacij javnega značaja Število prejetih prijav 368 Število prijav, ki so prestale predhodni preizkus 267 Področje nasprotja interesov 58 Področje nezdružljivosti funkcij 11 Področje omejitev poslovanja 13 Področje premoženjskega stanja 51 Področje lobiranja 20 Področje preventive in načrtov integritete 35 Št. ocenjenih predlogov zakonov in drugih prav-nih aktov z vidika korupcijskih tveganj in tve-ganj za kršitev integritete 12 Št. ocen korupcijskih tveganj in tveganj za krši-tev integritete 2 Št. opozoril funkcionarjem glede nezdružljivos-ti funkcij 0 Št. odločb poklicnim funkcionarjem za opravlja-nje dodatne pridobitne dejavnosti 1 Št. obvestil za opravljanje drugih dejavnosti 2 Odjava premoženjskega stanja 132 Odjava iz registra zavezancev 148 Prijava spremembe premoženjskega stanja 749 Prijava v register zavezancev 1.015 Prijava premoženjskega stanja 2.926 Št. vseh prejetih vlog 27 Št. v celoti zavrnjenih zahtev iz posamezne vloge 8 Št. delno ugodenih zahtev iz posamezne vloge 9 Št. ugodenih zahtev iz posamezne vloge 12 Št. vlog v postopku reševanja 0 Št. zadev v pritožbenem postopku 0 Število izvedenih usposabljanj 14 Število udeležencev usposabljanj 681 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe 0 Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov 12 Število pravnomočno zaključenih postopkov/ukrepov 10 KOLEDAR OBVEZNOSTI . Prijava premoženjskega stanja – Zavezanci poročajo najpozneje v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela. . Poročanje o lobističnem stiku z lobistom – Lobiranci poročajo v roku treh dni po stiku z registriranim ali neregistriranim lobistom predstojni-ku in komisiji. V roku 10 dni komisiji poročajo o ravnanju lobista, če je nezakonito ali v nasprotju z namenom ZIntPK. . Poročanje o omejitvah poslovanja – Funkcionarji poročajo organu, v katerem opravljajo funkcijo, v 1 mesecu po nastopu, nato pa najkasneje v 8 dneh po vsaki spremembi. Organ komisiji posreduje podatke najkas-neje v 15 dneh od njihovega prejema. . Nezdružljivost funkcij – Funkcionar najpozneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju preneha opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdru-žljiva z njegovo novo funkcijo. . Poročanje o nasprotju interesov – Zavezanci pisno obvestijo svojega predstojnika oziroma komisijo takoj, ko pride do nasprotja interesov. Podrobnejše informacije o rokih in obveznostih zavezancev po ZIntPK so dostopne na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije. »Pri transparentnosti ne gre za povrnitev zaupanja v institucije. Transparentnost je politika upravljanja z nezaupanjem.« Ivan Krastev