ILJLTJLoJJSJKU
JULIJ 1980 — šl. 13 in 14	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXI.
Breme ustalitve je treba porazdeliti med gospodarstvo
in družbene dejavnosti
Zaključena je javna obravnava o osnutkih dokumentov sred-“jaročnega /tlana občine Litija za obdobje 1981—1985. Čeprav .ol'i sindikalnih skupin niso bili dobro obiskani, je v teku javne '“'.prave, ko so dokumente obravnavali tudi delegati delavskega sv<’ta, izvršnih odborov sindikata in delegacij, obravnavalo kar /“ecejšnje število naših delavcev.
Končno besedilo pripomb javne razprave so oblikovali in Vskladili delegati delavskega sveta na seji 10. julija 1980. Iz. tega l>(>vZt‘mamo, da je bilo osnovno načelo, ki ga je bilo zaznati skozi Vj'° javno obravnavo to, da obremenitve dohodka in osebnih “nodkov v naslednjem srednjeročnem obdobju ne morejo bili Je kot so v letu 1980. Ob lem so se delavci v razpravah zavedali ČIVa, da bo potrebno zmanjšali tudi želje in potrebe na pod-W družbenega standarda, tako kot se bo treba marsičemu v j’ci v delovnih organizacijah in tudi pri osebnem standardu, ‘ Žalimo utrditi gospodarstvo.
(. v/'- l(’8“ osnovnega načela izhaja, da ne bo mogoče na pod-(,, j" ““javnosti samoupravnih interesnih skupnosti uvajali novih i i“ na novo zaposlovati delavce. Zagotoviti pa bo ‘j]""1 nemoteno osnovno delovanje družbenih dejavnosti. o<i>h-a'ka> krajevne skupnosti, družbene dejavnosti, kakor tudi "t in družbeni standard, naj se v srednjeročnem obdobju
1981—1985 razvijajo v skladu z. gospodarskimi zmogljivostmi občine, breme ustalitve pa naj se enakomerno porazdeli med gospodarstvo in družbene dejavnosti.
Skladno z. gospodarskimi zmogljivostmi občine pa naj se razvijajo tudi stanovanjska in kumunalna dejavnost. S pripombami smo se zavzeli z.a takšno delitev stanovanjskih sredstev, da bi ta v večji meri ostala z.a reševanje stanovanjske problematike v delovni organizaciji, kar je tudi v skladu z. osnutkom zakona o stanovanjskem fospodarstvu. Zavzeli pa smo se nuli za postopno zviševanje prispevka za mestno zemljišče pri samoupravni komunalni skupnosti, ker se v osnutku programov osnova za izračun prispevka iz. leta v leto zvišuje in bi bilo tolikšno povečanje preveliko.
Zavzeli smo se tudi z.a drugačen sistem financiranja krajevnih skupnosti, ker je sedanji nezanesljiv, pojavljale pa so se v sedanjem srednjeročnem obdobju težave, kako zagotoviti sredstva za uresničevanje tega sporazuma.
Poudarjeno je bilo, naj se v predlogu vsi planski dokumenti prilagodijo novim pogojeni gospodarjenja ki so naravnani v ustalitev gospodarstva, katere smo pričeli izvajati letos in bodo veljali prav gotovo še celo naslednje srednjeročno obdobje.
M. K.
POLLETNI DOSEŽKI POD
drobnogledom
tudi rcsničevanje planiranih nalog pomeni, da s tem zagotavljamo °Sebn^rCSn'čevanie nadaljnjega razvoja delovne organizacije, na|0„ t^a..111 družbenega standarda. Zato dajemo doseganju teh s štabir-?0 P°men- Letos smo planirane naloge dopolnili še tla 0s lzacijskim programom, ki je nekatere planske postavke, O °V| dodatnih prizadevanj, še bolj napel.
ProjZv Urcsničevanju plana v današnji številki pišeta direktor sektorja n»®a se k to rja Niko Stamatovski in direktor finančnega Uresnid> Andrei Kra|j- Glavni direktor pa je kritično ocenil
le;
Vi»nje
V ... anJc zastavljenega stabilizacijskega programa.
,»■ ravnavn LV.» c zx c z* ol/tinnA	I7i;rcilni
ga tj ,t :uvnavo pa so se aktivno vključili izvršilni odbor in delavskega sveta, ki	...........
Poslovanje
so sprejeli dodatne ukrepe za varče-(Nadaljevanje na 2. strani)

S|>REg
lEJiE:
o!lnOS",a Usta
R;
za oddajo drugem pul-
Razgovor na temo: Zakaj ni denarja?
Dodatni ustalitvcni ukrep: /manjšanje nadurnega dela
n° stan./11 .kredite za 'anjsko gradnjo
zaseli- V preteklem mesecu upokojenih šest delavcev
Oh prehodu na nov delovni čas je bilo postavljenih nekaj vprašanj o organiziranju otroškega varstva, predvsem popoldanskih oddelkov v l iliji, kdaj in kje hi lahko to varstvo organizirali, pa tudi vprašanja o zgodnejšem odpiranju vrtcev.
želela vpisati otroka v vrtec. Povedali so ji, da je za letošnje šolsko leto vpis že zaključen in da naj kljub temu otroka čim prej prijavi za vpis za prihodnje leto. Ostalih pa kol kaže, ta problematika ni zanimala. Kljub temu smo tovarišico IMerzelovo za-
Z	>
OTROŠKO
VARSTVO
TUDI
POPOLDAN
v._______v
Uredniški odbor je organiziral razgovor v tovarni in jHivabil vse starše, ki jih zanimajo ta vprašanja, da se razgovora udeleže in povprašajo kar jih zanima. Na razgovor smo povabili vodjo skupnih služi) SIS Marico Mer zel in ravnatelja Vzgojno-varstvenili zavodov l ilija tov. Končarja, ki sta se vabilu odzvala. Problematika pa je zanimala le eno našo delavko, ki hi
prosili, da nam napiše članek, kakšne so možnosti za organizacijo popoldanskega varstva otrok in kakšni so bili rezultati ankete, ki je bila izvedena med našimi delavci. Iz članka, ki nam ga je poslala in ga objavljamo je razvidno, da je organiziranje takšnega varstva odvisno od več pogojev, ki bi jih morali še uredili. Zalo preberite članek na strani 10.

POLLETNI DOSEŽKI POD DROBNOGLEDOM
Realizacija proizvodnje
(Nadaljevanje s I. .strani)
Opis
PREDILNICA
Mikana preja Česana preja SKUPAJ ti Nm
Proizv.preje v bazni Nm 54
ASORTIMAN - količina Mikana bombaž.preja Česana bombaž.preja Mikana stanična preja Mikana sint. preja SKUPAJ
ASORTIMAN - struktura
Mikana bombaž, preja Česana bombaž, preja Mikana stanična preja Mikana sint. preja SKUPAJ
SUKALNICA
Sukana preja ti Nm
Proizv. preje v bazni Nm 54
PREVIJALNICA
Previta preja Enojna preja previta Sukana preja previta ti Nm
Proizv. preje v bazni Nm 54
Proizv. ef. suk.
54 Wc M OE (že všteta v gornjih podatkih)
Obdobje od I - VI
Indeks
1979	•Plan 1980	1980	I-VI 1980 l-VI 1979	I-VI 19. Plan
3099	2972	5116	101	105
145	544	225	154	65
5244	3316	3339	105	101
32.7	32,6	51,4		
1672	1285	1699	102	132
145	544	225	154	65
137	195	30	22	16
1290	1496	1387	108	93
5244	3316	3339	103	101
52	39	51		
5	10	7		
4	6	1		
39	45	41		
100	100	100		
1303	1417	1187	91	84
38,6	34,6	34,8		
2682	5069	2736	102	89
1498	1652	1580	105	96
1184	1417	1156	98	82
37,2	54,1	33,3		
135	275	148	110	54
		111 t		
preje, ki se uporablja za izdelavo liku več znanja, moči in truda efektnih sukancev.	za dosego zastavljenih ciljev.
Iz pregleda lahko ugotovimo, da bo potrebno vložiti ve-	Niko Sla molovski
Poslovni uspeh
Iz tabele- je razviden poslovni uspeli prvega polletja letošnjega leta v primerjavi s planom za letošnje leto in v primerjavi s prvim polletjem predhodnega leta, ter začasna delitev čistega dohodka, sprejeta na zborih delavcev dne 24. julija 1980.
	Doseženo 1979	Plan 1980	Doseženo 1900	1980 1982 1979 Plan	
Prihodki od prodaje v Jugoslaviji	228.629	248.877	244.684	107	98
Prihodki od prodaje v					
tujino	24.931	17.041	43.872	176	24?
Ostali prihodki	16.142	9.504	10.814	. 67	llč
CELOTNI PRIHODEK	269.702	276.022 169.461	799.370 183.250	111	ioe
porabljena sredstva	165.987			110	lOS
imortizacija	14.933	14 292	17.742	119	12“
dohodek	88.872	92.769	98.338	111	lff/
iel. doh.za prispevke	4.020	4.594	4.574	114	\Ql\
del. doh.za davke	708	823	557	79	6£ llC
del dohodka za obresti	5.085	5.539	6.115	104	
del doh. za ostale numeno	4.680	4.910	4.871	104	9‘;
ČISTI DOHODEK	73.571	76.603	82.221	112	\0i
dol ČD za oseb.dohodke	57.241	GO.444	65.147	114	lOf
del ČD za prehrano del.	4.504	2.226	2.990	69	13“ lOč
del ČD za stanov.gradnjo	3.715	4.228	4.442	121	
- v tem za našo DO	1.351	J. 537	1.615	170	
lel ČD za reg.os za let.dop.	1.. 800	1.480	1.800	100	
iel CD za ostalo namene SSP	1.900	1.743	746	39	
DD in skupna poraba skupaj	68.960	70.121	75.125	119	10;
iel ČD za poslovni sklad	2.390	4., 638	4 63'?	194	1 1 15’
iel ČD za rezervni sklad	2.220	1.044	2	58	lil	
Akumulacija skupaj	4.610	6.482	7.096	154	lOi
Doseženi poslovni uspeli v prvi polovici letošnjega leta J1 zadovoljiv, če upoštevamo, da so bili pogoji poslovanja v prin|C'r' javi z lanskim letom neprimerno težji.
V tem obdobju je bilo predvideno, da bomo popolnoma dokončali rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti ter vključili v proizvodni proces dodatne stroje za izdelavo OE preje in stroje za izdelavo efektnih sukancev. Predvidevanja se v celoti niso uresničila, saj so bili stroji montirani z zamudo zaradi kasnitve dobav ali težav pri montaži in utekanju strojev. Velik del težav pri utekanju strojev povzroča slaba možnost urejanja klimatskih razmer v oddelkih. Posebno je to opazno v tem letu, ko imamo tako spremenljivo vreme. Slabe klimatske razmere v oddelkih (vročina, previsoka vlaga) povzročajo povečano število pretrgov, zmanjšanje predvidene proizvodnje in nazadnje slabo počutje zaposlenih delavk.
ANALIZA PROIZVODNJE
Proizvodnjo preje smo v primerjavi s planirano dosegli, v primerjavi z letom 1979 pa presegli za 70 ton ali za 3 %.
Dosego plana nam je omogočilo predvsem dejstvo, da smo izdelovali nižje št. preje (Nm) saj smo namesto planirane Nm 32.8 izdelovali Nm 31.4.
Ce pogledamo količine po asortimentu ugotovimo, da smo znatno presegli planirane
količine pri mikani bombažni preji za 32 %. Česane bombažne preje smo izdelali le 65 % planirane količine. Primerjava z letom 1979 nam kaže povečanje proizvodnje za 54 %. Načrtovane proizvodnje nismo dosegli zaradi kasnitve ureditve strojev za česalnieo, pomanjkanja delovne sile in težav z vlažnostjo zraka. Sintetične preje smo izdelali za 7 % manj kot je bilo planirano in za 8 % več kot v letu 1979.
Če upoštevamo, da se je velik del prestavitev strojev vršil ravno v oddelku za proizvodnjo sintetične preje in da bo z izjemo manjšega števila strojev kmalu dokončno urejen, bodo podani pogoji da do konca leta izdelamo manjkajoče količine preje.
Količina sukane preje nam kaže, da je proizvodnja slabša kot v letu 1979 in daleč pod planirano količino. Vzroke za nedoseganje je potrebno iskati v nižji produktivnosti, zmanjšani količini nižjih številk in izdelavi številk s povečanim številom zavojev.
Previjal niča ni dosegla planiranih količin za leto 1980. Tudi tu beležimo stagniranje produktivnosti dela.
Sukalnica efektnih sukancev je izdelala več kot v letu 1979, vendar je občutno pod planirano proizvodnjo. Zaradi prestavitve strojev v predpred Unici so bile težave pri izdelavi pred-
Cclotni prihodek je večji za 11 %, vendar nekoliko zaostaja za prodajo, ki je bila večja za 14 %. Celotni prihodek zaostaja za prodajo zato, ker nismo uspeli izterjati vseh obveznosti naših kupcev, tako da je ostalo na koncu obračunskega obdobja 6,580.000 din neporavnanih terjatev. Največ celotnega prihodka je bilo doseženo od prodaje v državi, močno pa se je povečala tudi prodaja v tujino. Prihodki od izvoza so celo za 76 % večji v primerjavi z lanskim letom.
Porabljena sredstva, to jc surovine in material, ki se troši v našem proizvodnem procesu ter ostali stroški proizvodnje so naraščali nekoliko počasneje’ kot celotni prihodek. To pa predvsem zato, ker smo trosih v proizvodnem procesu surovino iz zalog nabavljenih v preteklem letu. Vse nabave v sedanjem obdobju pa bodo povzročile hitrejšo rast porablje-m . src(Jstev v drugem po letju, ker se je surovina zaradi devalvacije dinarja izredno podražila. Samo zaradi ukrepa devalvacije bo surovina dražja za 25 do 30%.	1
Amortizacija je za 19% ve-cja v primerjavi z lanskim letom, kar je posledica aktiviranja novih strojev. Tudi plan jv močno prekoračen, ker smo nove stroje dali v redno obra-t o vanj e prej kot smo načrto-
Dolmdvk je večji za M r‘,' pa tudi planje presežen za 7 Prekoračitev plana je posledic*1 večjih učinkov, ki smo jih llt’ segli že v prvi polovici h'1"1 čeprav smo jih predvideli š" za drugo polletje, ko bo zna. no porast la proizvodnja za n11 novih zmogljivosti v brezv^ tenski predilnici in zaradi viC jih dohodkov od izvoza. Prl'j od izvoza prihaja tudi 3 d1’ ( mesece po opravljeni odpre"1
Prispevki in ostali izd"1 ^ v breme dohodku so narasč" nekoliko počasneje kot dek, zato je čisli dohodek vt, za 12 %. Naj več čistega doh4’^ ka smo namenili za osebne hodke in sicer za 14 % več * lani. Kolikšen delež za oscjL dohodke smemo razpored' določa dogovor o razporek1'■ dohodka. Na podlagi izrači' je ugotovljeno, da bi smeh P večati sredstva za osebne ■. hodke za 13,56 %. Iz razvidno, da smo le rnalenk1'^., no prekoračili dogovor. . kar pa je vplival povečan	]j|i
oz. kasnitev dostave pk"-'1 instrumentov.
Pomembno pa je ugo’1’^ da je osebna in skupna lH,,\;r naraščala neprimerno l1l’|ji-sneje v primerjavi z aku"’1 ^ cijo. Osebna in skupna I11' je večja za 9 % v Pr'n\ j,<i" z lanskim obdobjem, ti.^13 ko se je akumulacija p‘,vC .
za54%-	Andrej V*
Poslovni rezultati v prvem polletju kažejo, da prepočasi uresničujemo
stabilizacijski program
Zaostreni pogoji gospodarjenja oh devalvaciji dinarja in ••Malih stabilizacijskih ukrepov v državi, zahtevajo, da s še večjo odgovornostjo odpravljamo vse slabosti, ki so se vkoreninile v našo vsakdanjo prakso. I.e z doslednim izvajanjem stabilizacijskega programa ho mogoče prebrodili težke gospodarske razmere v delovni organizaciji.
Doseženi rezultati v prvem polletju kažejo, da smo nekatere cilje, opredeljene v stabilizacijskem programu uresničili, neka-,l're pa še vedno prepočasi uresničujemo. Poglejmo, kaj smo dosegli;
U Proizvodnja enojne preje Jc bila dosežena v skupni koli-c,n' 3.339 ton in je za 1% nad Planom in 3% nad lanskoletno Proizvodnjo. Vendar v struktu-11 proizvodnje nismo dosegli zastavljenih ciljev. Predvsem n'smo dosegli planirane količi-n.v v bombažni česani preji in S|ntetični preji. Česano bombaž-n° Prejo smo sicer povečali od Preteklega leta za 54%, toda v H)o1Crjuvl s planom za leto ‘V8() Pa smo dosegli le 65 % pla-(j!) za prvo polletje. Tudi sinte-, c,t]° Prejo smo povečali od prešlega leta od 1.290 ton na d; l°n, kar je za 8% več, ven-ar Srno še vedno za 7% pod
Plani
rano količino.
en Clno Povečanje proizvodnje 0jne preje, ki je predvideno s ca ??m Za * bomo do kon-uta ob intenzivnem izkoristi i^,11 Proizvodnih zmogljivo-S V^k°dosegli, suk su^alnici je proizvodnja n0‘me Preje za 16% pod pla-111 Previte za 11%. Vzrok je v slabem proizvodnih zmog-„sltl; P« konca leta bo mora-abiica vložiti maksimalne stav|i,-L’ *^a sc bo približala za-
izko°-llkŠcn izPa<J j
i;:kor,stku nmizvo
p'V° uo k
nap« a‘nica
njenemu planu. , ’ * roizvodnia
nc, . zvodnja efektnih su-l97gLV> v primerjavi z letom
Še
za * **% večja, vendar je naročil110 P<)d Planirano. Če bo bo g|o za efektno prejo dovolj, Zttionn:	na novo montirane
efekt
PSlji vost i
sukalnih strojev za
•eta |,KcSUkance plan do konca 3. Fjk° doseči
Povpr '?lčna proizvodnja se je v ?ddelbJU P0vcč.ala za 6,5%. V za7 Jedilnice se je pove-v efektn c’vPrevijalniciza 11%, Xsukalni':Sukalnici za 2,4%, le Ce bom '*0 nazadovala za 10%. Proi* ° dosegli planirano nto j0 nJ° do konca leta, bo-skim ^8 ' tudi s stabilizacij-
ir°dukii,0®ramom načrtovano eam.o ,lVnost (za 10% pove„
nje).
4. ^
u8odna n‘lni'ka izvoza je zelo 8rantoni s,abilizacijskim pro-ni° predvideli izvoz
v višini 30 milijonov dinarjev v prvi polovici leta. Ta program je presežen za 50%. Že v prvi polovici leta smo izvozili za 46 milijonov dinarjev. Enaka gibanja bodo tudi do konca leta. Lahko računamo, da bomo dosegli 80 milijonov deviznih din izvoza in to v celoti na konvertibilno področje.
5.	Izkoriščanje osnovnih surovin, bombaža in sintetike, je ugodno. Izkoristek je dosežen v višini 92%, kar velja tudi za predelavo odpadkov, ki je znatno povečana, kar povečuje skupni izkoristek surovin. Kljub temu, da na tem področju dosegamo s programom zastavljene cilje, pa moramo v drugem polletju v še večji meri posvetiti vso pozornost varčnemu izkoriščanju surovin, katerih cena se je zaradi devalvacije znatno povečala. Predvsem je potrebno v proizvodnji ukreniti vse, da bo odpadne preje čim manj.
6.	Poraba električne energije se je v primerjavi z lanskim obdobjem povečala za 2,3%, kar je v glavnem posledica montaže novih strojev. Ukrepi za varčnost s toplotno energijo so se samo delno izvajali. Po podatkih kotlarne je poraba mazuta v kurilni sezoni 1979/80 manjša za 50 ton (vendar je potrebno te podatke še primerjati z obo-lom). Za novo kurilno sezono pa bo potrebno bolj dosledno upoštevati ukrepe, sprejete na delavskemu svetu v aprilu.
7.	V stabilizacijskem programu je predvideno zmanjšanje zalog surovin, kar se je v prvi polovici leta deloma že doseglo. Do konca leta se bodo zaloge še zmanjšale in bomo predvideni plan količinsko dosegli, čeprav bodo zaradi podražitev vezale več finančnih sredstev.
8.	Predelava uporabnih odpadkov, ki je bila planirana na 60 ton, je dosežena že v prvem polletju, saj smo predelali že 74 ton odpadkov. Do konca leta bomo z ukrepi za intenzivno predelavo odpadkov in njihovo sortiranje morali še povečati
predalavo in lahko računamo, da bomo skupno predelali preko 200 ton in s tem ukrepom pripomogli k povečanju dohodka.
9.	Planirani celotni prihodek, naj bi bil večji za 22%. V prvem polletju smo že dosegli 11 % povečanje. Do konca leta bomo, glede na še povečan obseg proizvodnje in ugodna gibanja na domačem in tujem trgu, planirani dohodek znatno presegli.
10.	Planirali smo, da bodo porabljena sredstva, v primerjavi s celotnim prihodkom naraščala počasneje za 5%. Dosegli smo 1% počasnejšo rast Glede na podražitve osnovnih surovin z ukrepom devalvacije dinarja v drugem polletju, bo zastavljeni cilj težje doseči, zato se moramo še v večji meri truditi, da bomo vse stabilizacijske ukrepe maksimalno realizirali in s tem posredno pripomogli k počasnejši rasti stroškov.
11.	V stabilizacijskem programu smo si dali nalogo, da se poveča dohodek za 33%. V prvem polletju smo povečali dohodek za 11%, v primerjavi z letom 1979. Zelo smelo zastavljeni program bomo do konca leta težko dosegli, toda če bomo vse stabilizacijske naloge v celoti uresničili in nekatere presegli, je možno doseči 230 milijonov din dohodka.
12.	S predlogom rasti dohodka smo v stabilizacijskem programu načrtovali tudi rast čistega dohodka za 32%. V prvem polletju smo dosegli povečanje za 12%.
13.	Gibanje osebnih dohodkov smo načrtovali v skladu z resolucijo o politiki gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji za letošnje leto. Tako naj bi bili osebni dohodki za 8% nižji kot je rast dohodka. V prvem polletju smo plansko postavko v masi sredstev prekoračili, za 7,7%. Gibanje in višina osebnih dohodkov je v veliki soodvisnosti od doseženega dohodka. Zato je bitka za povečani dohodek istočasno tudi bitka za povečane osebne dohodke. Planske cilje o povečanju osebnih dohodkov bomo do konca leta lahko uresničili, če bomo dosegli planirano proizvodnjo in realizirali druge stabilizacijske cilje.
14.	Planirana amortizacija je v prvem polletju presežena za 24%.
15. V stabilizacijski program smo tudi vključili opredelitev nalog za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo in ureditev vodenja teh delavcev. Dejstvo je, da tako veliko število delavcev (skupno jih je že preko 120), ki v naj večji meri opravljajo le dela pri prebiranju cevk, zmanjšuje produktivnost vseh ostalih delavcev in ravno tako negativno vpliva na doseženi dohodek. Zato je potrebno, da se stroji, ki so namenjeni za prebiranje in čiščenje cevk, stavijo v obratovanje in s tem v večji meri odpravi ročno prebiranje cevk. Delavce je potrebno racionalno razporediti na ostala dela v proizvodnji, tiste pa, ki dela ne zmorejo, je treba predlagati v postopek za invalidsko upokojitev. Na tem področju so potrebni ostrejši ukrepi in delavci z manjšo delovno sposobnostjo in delovni invalidi morajo svoj osebni dohodek zaslužiti s koristnim delom, ne pa da živijo na račun drugih.
Za zaključek ocene o izvajanju stabilizacijskega programa, pa še to:
Celotno jugoslovansko gospodarstvo je v velikih težavah. Tudi gospodarske razmere v svetu dobivajo svoj krizni višek. Reševati vse nastale probleme ni lahko. Soočamo se s problemi nestabilnosti, v pretirani potrošnji, v velikem deviznem primanjkljaju, v zmanjševanju rasti družbene produktivnosti, v energetski in sploh surovinski krizi, v pretiranih inflacijskih tendencah in na koncu tudi v izkoriščanju samoupravnih pravic v neodgovornem odnosu do dela.
Da bi bili kos premagovanju vseh ovir, s katerimi se srečujemo tudi v naši delovni organizaciji, smo zato pravočasno in konkretno opredelili naloge v stabilizacijskem programu. Naša naloga je, in to prav vseh delavcev, da z mnogo več odgovornosti kot doslej, z večjo vnemo in tudi s konkretnimi akcijami, uresničujemo naš program in postopno odpravljamo zakoreninjene probleme. Pogoje za realizacijo stabilizacijskega programa imamo, odvisno je le od nas samih v kolikšni meri bomo z našo večjo samoupravno zavestjo pristopili k izvajanju in uresničevali zastavljene cilje.
Jože Mirtič
Devalvacija dinarja ogrozila načrtovane učinke
delovne organizacije
Delegati delavskega sveta so na seji 10. julija obravnavali poročilo glavnega direktorja o učinkih in posledicah devalvacije dinarja, ki jih ima ta ukrep zveznega izvršnega sveta na poslovanje naše delovne organizacije. Cene preji so ostale nespremenjene. Surovino, večino jo moramo uvozili, pa ku|>čnjcnio po normalnih svetovnih cenah. lik pred zamrznitvijo cen pa se je podražilo še domače sintetično vlakno. Tako je pri nekaterih vrstah preje surovina celo dražja kol naš končni izdelek, v katerega je vloženo delo.
Pred sejo delavskega sveta je nastalo problematiko obravnavala že Poslovna skupnost tekstilne industrije Slovenije, v Predilnici Lilija pa je bil sklican tudi sestanek z odjemalci naše preje, ki so bili pripravljeni na porazdelitev bremena, da hi si zagotovili najnujnejšo oskrbo s prejo. Kot je bilo že na sestanku Poslovne skupnosti tekstilne industrije ugotovljeno, devalvacija dinarja najtežje prizadene predilnice, kol primarne proizvajalce tekstilne industrije. I)o končnih tekstilnih izdelkov pa se vpliv devalvacije že precej zmanjša, oziroma je za končne proizvajalce tekstilnih izdelkov celo ugoden.
Navajamo pomembnejše ugotovitve iz poročila glavnega direktorja: »Ukrep zveznega izvršnega sveta o devalvaciji di-
Po obravnavi poročila o uresničevanju stabilizacijskega programa je delavski svet na seji 25. julija sprejel dodatne ukre|x- k sprejetemu programu:
1.	Izdelajo naj se programi in predlagajo konkretni ukrepi varčevanja za energijo, embalažo in cevkami.
Pri zabojnih delih naj se prouči, kolikšni prihranki so s popravilom starih zabojev še možni. Delo zabojarne naj se organizira tako, da bodo kvalitetno popravljali še več starih zabojev.
Opozori se zbiralnico cevk, naj delavci posvečajo večjo pozornost temu, da pri čiščenju ne bodo poškodovali cevk.
Nove cevke je treba skrbneje skladiščiti, da ne bo nastajala škoda.
2.	Proizvodni in komercialni sektor sta dolžna sproti obračunavati porabo kartonske embalaže.
3.	Delavski svet je na seji 25. julija 1980 obravnaval poročilo o nadurnem delu in uresničevanje stabilizacijskega programa v prvem polletju. Čeprav je nadurno delo v upadanju, ker se zaključujejo obsežna investicijska dela v delovni organizaciji, je kljub temu, na osnovi predloga izvršilnega odbora, sprejel sklep, naj se nadurno delo omeji na najnujnejše z boljšimi organizacijskimi rešitvami in prožnim delovnim časom.
Bo s tem dosežen prihranek? Vsekakor. V prvem tromesečju letos je bilo opravljenih 6.321
narja in začasni zamrznitvi cen industrijskim izdelkom spada v okviru stabilizacijskih prizadevanj za utrditev gospodarskega
nadur, za kar smo izplačali bruto 537.106,55 din, v drugem tromesečju pa je bilo opravljenih 4.484 nadur in zanje smo izplačali bruto 414.353,05 din. Pretežno večino nadur so opravili režijski delavci. Posamezni izvrševalec je letos opravil v povprečju 11 nadur.
Z boljšimi organizacijskimi rešitvami in s prožnim delovnim časom je možno nadurno delo marsikje omejiti. V vseh delih delovnega procesa pride do delovnih nalog v posameznih sunkih, ali pa do krajših odsotnosti zaradi bolezni ali dopusta. Marsikatero nadomeščanje je možno organizirati brez nadurnega dela, občasno podaljšanje delavnika pa izkoristiti takrat, ko je dela več. S tem pa ni možno zbirati ur za podaljševanje dopusta, temveč se lahko izkoristijo le s skrajšanjem posameznega delavnika tako, da se koristi ura za uro in ne ura in pol za uro, kot se je sedaj pogosto dogajalo. Za pravilnost koriščenja nadur v obliki prožnega delovnega časa so odgovorni posamezni vodje delovnih enot oz. sektorjev, ki so dolžni voditi tudi ustrezno evidenco. Potrebna pa je tudi poštenost in odgovornost posameznega delavca, da se ta ukrep ne bo izmaličil. Seveda pa izvajanje tega sklepa ne sme zmanjšati odgovornosti delavcev za pravočasno izpolnjevanje posameznih nalog!
Saj vsi želimo, da bi bili stroški poslovanja čim nižji mar ne?	1 ’
položaja Jugoslavije. Namen tega ukrepa je v tem, da vzpostavi realno vrednost dinarja z drugimi valutami držav Evrope in sveta in s tem vzpodbudi večja prizadevanja za izvoz in ugodnejšo devizno bilanco Jugoslavije in republik.
Eden največjih problemov v razvoju našega gospodarskega sistema je znaten primanjkljaj v devizni bilanci Jugoslavije. Dolgovi do tujine in tekoče zadolžitve so dosegle že takšno vsoto, da so postale zaskrbljujoče in kritične. Trošenje deviznih sredstev je preseglo realne možnosti našega gospodarstva, zato so bili na tem področju ukrepi nujni, če smo hoteli ohraniti našo samostojnost v gospodarskem in družbenem pogledu.
Ukrep devalvacije pa ne deluje na vse gospodarstvo enako. Nekatere panoge industrije prizadene bolj, druge manj. Prizadete so predvsem tiste panoge, ki morajo surovine in reprodukcijski material uvažati. V tekstilni industriji nosijo večino bremena devalvacije predilnice,
medtem ko so tkalnice, konfekcija in trikotaže, glede na velik izvoz, celo v boljšem položaju, v kolikor bodo surovine — to je prejo — kupovale od domačih predilnic po nespremenjenih cenah.
Takšen položaj pa je za predilnice nevzdržen, zato je nujno, da se vzpostavijo realni odnosi v celotni reprodukcijski verigi od predilnic do konfekcije v pravični udeležbi na vloženo delo in proizvajalna sredstva in s tem pravična delitev ustvarjenega dohodka.
V prvi fazi medsebojnega po; vezovanja in delitve dohodka bi bilo nujno, da se na jugoslovanskem trgu določijo cene pn" jam enake, kot jih dosegam0 predilnice z izvozom, sicer bodo predilnice, ne le zaradi zmanjšanja ustvarjenega dohodka temveč tudi zaradi pridobivanju deviznih sredstev za nakup osnovnih surovin in reprodukcij" skega materiala, primorane večji del svoje proizvodnje usmeriti v izvoz in s tem povzroči" zmanjšanje proizvodnje pb’ tilnic in tkalnic.
Da je situacija ob devalvaciji dinarja za našo predilnico zel" kritična, kažejo sledeči podatki:
Pri mesečni proizvodnji v asortimanu:
1.	kardirane bombažne preje	od	Nm	8	do 34	180 to"
2.	kardirane bombažne preje	od	Nm	34	do 60	160 t1’"
3.	česane bombažne preje	60 to"
4.	sintetične surove preje	120 11,11
5.	sintetične barvane preje	170J1'-
skupaj	63010*1
bi’1
Mesečno porabimo glede na randman 690 ton surovin baza m sintehkc. Podražitev uvoza, glede na večjo vrednost vi iz dežel !Z katerih uvažamo surovine, (upoštevajoč zmanjša nekaterih taks za 10%) in lastni izvoz za 20% od celokul prodaje, se poveča za 15.448,000 din. V drugem polletju bi , . k' za nabavo surovin povečali za 92.688,000 din, ozir0 b. se dohodek za isti znesek zmanjšal. To pa pomeni, da bi izgubo Predilnica Litija zaključila poslovno letos veh
Veliko naše preje bo našlo kupce na tujem tržišču.
Dodatni ustalitveni ukrepi
Da ne bi prišlo do takšnega Položaja, je potrebno, da celotni kolektiv in samoupravni organi sprejmejo konkretne ukrepe za saniranje nastalega Položaja.«
Po razpravi na podano poročilo so delegati pretehtali možnosti za izhod iz te situacije. Sprejeli so samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju 'n udeležbi na skupnem prihodku s potrošniki naših izdelkov. Sklenili so tudi, da je potrebno 'zbirati proizvodni program gle-de na donosnost posameznih vrst preje in izključiti proizvodnjo nerentabilnih izdelkov. Prodajo preje je potrebno še v večji nieri usmeriti v izvoz, kjer se dosegajo znatno boljši finančni učinki in zagotoviti na ta način sredstva za nakup surovin.
. Za uresničevanje planskih C|ljev je potrebno dosledno uresničevati sprejeti stabilizacijski Pr°gram, za izvajanje tega pa Povsod zaostriti odgovornost do ula in delovnih sredstev, za ka-ero so ugotavljali, da je še mar-
sikje slaba. Za neizpolnjevanje odgovornosti je potrebno uveljavljati tudi pavšalno odškodnino, kar določa sprememba pravilnika o delovnih razmerjih. Z boljšo organizacijo dela in boljšo urejenostjo tehnološkega postopka je potrebno razširiti obseg delovnih nalog posameznih delavcev in ne dodatno zaposlovati novih.
Tako bomo z iskanjem notranjih rezerv oziroma boljšimi organizacijskimi rešitvami poiskali možne notranje rešitve, ki bodo tudi dolgoročneje utrdile razmere pri ustvarjanju višjega dohodka v delovni organizaciji. Ob tem seveda ne bi smeli izostati tudi pravočasni in ustrezni sistemski ukrepi, ki bi uravnali razmerja med posameznimi deli reprodukcijskih celot pri pridobivanju dohodka. Tudi ob izvajanju vseh sprejetih ukrepov bo namreč težko zagotoviti doseganje planiranih finančnih učinkov v drugem polletju.
M. K.
Sprejem novih članov ^00 ZSMS Predilnica Litija
70^’ sklepu predsedstva or„MS predilnica Litija,
. Mmzirali sprejem nj "0V v našo osnovno
inž??; Svcčano
uri v’ JuniJa 1980 »b ne x, obratu družbene pr Vsi' a sPrejem so bili va m|aj]°Vo sprejeti člani i čendjd,vnc7. ki so aktivno , Povak i- ° 11 aše organiz
niCo nvPu-,smo tudi Pre °K ZSMS Litija,
Marje,; N/SMS 1 i,jJ
kžh, Aerež Mlakai SPre emSUjije bila ^dc
isrčn
klpry ?°> vendar pri
f 4™ti,ca k°0.z:
katervL lld krajši j: VI"-iq le Predvsem p
V|0R0 J,e predv v °aši de admske orS: Pomnila °Vn‘ organiza vati . Jc’ dil moram intereSp Upno 'n za tije’^Panladinske ri|a je Posameznika
®°sPod ir 'tda sc odme' v P„^.arske krize odr
V Haci V Kriz fai°'bi dclovni v,.
'avej m°rali biti Za °dpr Posebno zai,
Za °dpraV>S • n° Zain Pogoje , ! 'oflacije,
PrudvsemUela- loflacij
a č|ovek;,P° lnleresi
v ka in zato i
i našem ■
'°,'nt0 m 'nteresu, d
?0k°v daraV'Janja
80^arsTo° £
za večjo produktivnost, za zmanjševanje proizvodnih stroškov, za odkrivanje notranjih rezenv, za sodobno in učinkovito poslovanje. Nikakor ne moremo trp>eti nediscipline pri delu, nedelavnosti, neopravičenih izostankov, malomarnosti pri izpolnjevanju nalog in obveznosti. Delovne discipline ne moremo doseči če samo opozarjamo in se sklicujemo na zavest ter čakamo, da se takšen človek zave in postane odgovoren udeleženec v procesu proizvodnje ali v življenju. Zato je na koncu predlagala, da prav mladi damo drugačen prispevek in pokažemo odnos do dela, da prenesemo delovni elan vsak na svojem delovnem mestu. Poudarila je, da sc moramo čim bolj približati idealu mladega delavca v naši samoupravni družbi.
Nekaj besed o aktivnosti mladega delavca je povedala tudi predsednica občinske konference. Poudarila je, da moramo biti aktivni tudi v KS, na OK, ne pa samo v naši delovni organizaciji.
Nato smo novo sprejetim članom podelili članske izkaznice in jih povabili na družabno srečanje, kjer smo sc še pobliže spoznali.
F. G.
Z	\
Prednostna lista za oddajo
stanovanj v drugem polletju
<_______________;___________/
Nil seji delavskega sveta dne 25. julija 1980 je bila, po reševanju dveh zahtevkov za varstvo pravic, dokončno sprejeta prednostna lista za oddajo stanovanj v drugem polletju, ki velja za oddajo stanovanj do 31. decembra 1980.
Soba ali garsonjera
1.	Sevleta Sulič 225 točk; 2. Marjan Klemenčič 214 točk; 3. Zvonka Pivec 213 točk; 4. Marica Malič 208 točk; 5. Drina Trninič 201 točk; 6. Emil Pajt-ler 201 točk; 7. Anka Baldije-va 188 točk; 8. Mediha Musta-fič 182 točk; 9. Dragica Mi-linkovič 178 točk; 10. Dobrenka Todorovič 177 točk; 11. Ferida Kozarac 168 točk; 12. Ifeta Dombič 161 točk; 13. Mileva Tomaš 150 točk; 14. Bojan Dimeč 130 točk; 15. Vida Bajič 120 točk;
Enosobna stanovanja:
1.	Marija Blaj 343 točk; 2. Leopold Frelih 293 točk; 3. Marija Kurnik 283 točk; 4. Slavka Kastelic 281 točk; 5. Jože Re-tar 271 točk; 6. Nada Tadič 268 točk; 7. Stana Senic 267 točk; 8. Esma Bajrič 257 točk; 9. Drago Kovič 255 točk; 10. Zdenka Kaltak 248 točk; 11. Jožefa Tomše 243 točk; 12. Ana Matez 240 točk; 13. Anica Janežič 240 točk; 14. Slavica Simič 232 točk; 15. Slavica Bukvič 221 točk; 16. Džida Bošnjakovič 215 točk; 17. Eni-sa Sedič 215 točk; 18. Marija Kos 208 točk; 19. Zorica Oli-verovič 192 točk; 20. Marija Bračič 192 točk; 21. Latinka Stojanovič 186 točk; 22. Tončka Pintar 183 točk; 23. Kata Dži-gal 181 točk; 24. Desa Josi-povič 166 točk; 25. Dragica Črček 162 točk; 26. Nada Jurič 141 točk;
Dvosobna stanovanja:
1. Adem Hasani 301 točk;
2.	Milan Slapničar 301 točk;
3.	Milka Balta 292 točk; 4. Renata Kralj 262 točk; 5. Cvija Ostojič 260 točk; 6. Hazema Kantič 252 točk; 7. Jožefa Zukič 250 točk; 8. Iva Šinkovec 239 točk; 9. Ani Kralj 229 točk; 10. Nada Novljan 228 točk; 11. Jelena Dordevič 220 točk; 12. Ljubica Jolič 217 točk; 13. Milena Milojica 214 točk; 14. Peter Majcen 212 točk; 15. Ivanka Železnik 202 točk; 16. Zofija Jurca 198 točk; 17. Rajka Sabljič 196 točk; 18. Lidija Skubic 176 točk; 19. Ana Ke-lava 173 točk; 20. Ivanka Lovše 168 točk; 21. Slava Bučar 152 točk;
Trisobna stanovanja
1. Veronika Jerant 180 točk;
Sklenjeno je tudi, da se v skladu s 13. členom samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, točka 6, odda enosobno stanovanje, brez upoštevanja prednostne liste Milici KUBOT, ker je pred upokojitvijo in njen stanovanjski problem še ni bil ustrezno rešen.
Omogoči se tudi zamenjava stanovanja na Rozmanovem trgu 12, enosobno stanovanje v izmeri 42,30 kv. m, v petem nadstropju, katerega imetnik stanovanjske pravice je Pavlina AJDNIK, za novo enosobno stanovanje (v pritličju). Omenjena zamenjava je v skladu z 22. členom samoupravnega sporazuma.
Podpredsednica DS:
Marija Penčur
V novem bloku ob zasavski cesti smo kupili štiri enosobna in tri dvosobna stanovanja.
ZAKAJ NI DENARJA?
Kljub temu, da so delegati delavskega sveta ob vsakem periodičnem obračunu poslušali obrazložitev o problematiki nelikvidnosti, stroških za obresti in težavah pri poslovanju zaradi stalnega pomanjkanja denarja, so bila na julijski seji delavskega sveta ponovno postavljena nekatera vprašanja. Delegatom je bil namreč predložen v sprejem sklep o najetju kredita za izplačilo osebnih dohodkov za mesec junij.
Direktor finančnega sektorja Andrej Kralj je letos v našem glasilu in Informacijah že pisal o problematiki nelikvidnosti in pomanjkanju denarja. Vendar smo mu ponovno" zastavili nekaj vprašanj, ki bodo gotovo zanimala vse delavce, da bi osvetlili problematiko, ki nas že več let obremenjuje.
Zakaj naši delovni organizaciji nekaj let že kar kronično primanjkuje denarja?
Osnovni vzrok je v premajhnih sredstvih, ki jih po vsakoletnem zaključnem računu vlagamo v poslovni sklad. Po letu 1975 smo vedno manj čistega dohodka razporejali v poslovni sklad, v letu 1978 in 1979 pa sploh ničesar.
Na takšno stanje je vplivala stalna rast cen surovin in ostalega materiala, ki ga trošimo v našem proizvodnem procesu. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da trošimo veliko surovin iz uvoza, kjer vpliva na cene surovine tudi stalna devalvacija dinarja. Leta 1975 je bila na primer vrednost ameriškega dolarja 17,05 din, danes pa je že 27,30 din, torej je za 60% dražji. Tudi doma proizvedena kemična vlakna, ki jih trošimo v vedno večjih količinah, niso cenejša od uvoženih. Celo nasprotno. Dražja so, kljub temu, da moramo pri uvozu plačati carino in druge davščine.
Tudi naši izdelki so se podražili. Vendar so bile podražitve bolj poredke in ne v sorazmerju z dražitvijo surovine in ostalih materialov in stroškov. Bombažna preja (Nm 34/1) je stala v letu 1975 41,20 din, danes pa stane 64,25 din, ali za 55% več. Sintetična preja iste številke je stala leta 1975 53,65 din, sedaj pa 91,95 din ali za 71% več.
Cena bombažnega vlakna je bila leta 1975 23,40 din za kg, danes pa stane kilogram tega vlakna 52,95 din ali za 126% več. Sintetično vlakno je stalo leta 1975 33,47 din, danes pa 66,00 din, ali 97% več. Zaboj-na garnitura je stala leta 1975 185.— din, danes pa je 443.— din ali za 139% dražja. Kartonska embalaža (1 kom.) je stala leta 1975 54.— din, letos 73,65 din, ali 36% več. 1 Kwh električne energije je stal leta 1975 0,35 din, letos pa že 0,95 din, kar je za 171 % več.
Naslednji vzrok, ki je vplival na pomanjkanje denarja, je inflacija. Za isti obseg proizvod-
nje smo rabili zaradi tega več denarja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da znaša inflacijska stopnja v štiriletnem obdobju 62%. To pomeni, da bi morali imeti ob nespremenjeni proizvodnji za 62% več obratnih sredstev, katere bi morali ustvariti z našim poslovanjem, ter jih vložiti v poslovni sklad. Ker pa s poslovanjem nismo ustvarili dovolj dohodka, ga tudi nismo mogli razporediti v poslovni sklad. Za normalno poslovanje pa smo morali najemati bančne kredite, ki pa so zaradi obresti zmanjševali čisti dohodek.
V srednjeročnem obdobju 1976—1980, smo bili na osno-vih sprejetih samoupravnih sporazumov, ali pa na podlagi ostalih zakonskih predpisov, dolžni odvajati velika sredstva iz našega poslovnega sklada za razvoj železnic, cest, luke, energetskih objektov in v sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih republik in pokrajin. V te namene smo prispevali 7 milijard starih dinarjev, sicer vračljivih sredstev po določenem obdobju. Dejansko smo dali vsa obratna sredstva, ki smo jih ustvarili v dosedanjem poslovanju, tako, da smo sedaj ostali brez lastnih obratnih sredstev, ker jih z ustvarjeno akumulacijo nismo nadomestili.
Zaradi vseh teh navedenih vzrokov smo morali za naše poslovanje najemati kredite.
Kolikšne stroške nam povzroča najemanje kreditov? Nain lahko navedete podatke za lani in letos?
Cena kredita, ki se izkazuje v obliki obrestne mere, je različna. Giblje se obratna sredstva med 10 in 11%. Izredno visoke pa so obresti, če najemamo premostitveni kredit za izplačilo osebnih dohodkov. Obrestna mera do 10 dni znaša 11%, če pa kredita ne moremo vrniti v desetih dneh, pa sc obrestna mera zviša na 15%. Lani smo plačali za te namene 700 milijonov starih dinarjev, letošnje prvo polletje pa 382 milijonov starih din.
Kupci nam pogosto plačujejo tudi z menicami. Kakšna je razlika med plačili z menicami in denarjem?
Menica se smatra kot plačilni instrument, pravilneje kot jamstvo. Kupec, ki mu prodamo
prejo, je dolžan poravnati račun v roku 15 dni. Če pa nima denarja, pa nam mora v tem roku dostaviti lastno menico, ali pa da na nas prenese menico, ki jo je prejel on za prodano blago.
Menica, ki jo prejmemo, pa ima določen rok, v katerem jo je možno vnovčiti. Največkrat prejemamo menice ki so vnovč-Ijive na daljši rok, kar pomeni, da moramo kupca za to dobo kreditirati. Isto menico lahko tudi naprej prenesemo na na-šega doba vi te Ij a, a I i pa j o vnovč i -mo, če je rok dospetja blizu. Zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev vse prejete menice takoj prenesemo na naše dobavitelje, poleg tega pa nam tudi to ne zadostuje in moramo izdati tudi lastne menice, katere damo avalirati banki. To pomeni, da menico v primeru, ko zapade v plačilo, in nimamo lastnega denarja za odkup, odkupi banka. Seveda pa avaliranje ni brezplačno. Za to nam banka zaračuna določene stroške.
V primeru, ko ob zapadlosti lastne menice nimamo denarja za odkup, nam Služba družbenega knjigovodstva najprej zaseže vsa sredstva, ki jih imamo na raznih računih (stanovanjski, sklad skupne porabe, proda pa tudi devize iz deviznega računa). Nato blokira vse naše račune in za manjkajoči del obremeni avalista (banko). 'lake primere smo že imeli. Če hi se to zgodilo na dan izplačila osebnih dohodkov, bi zasegla tudi sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, v višini menične vsote.
Menično poslovanje pa zahteva obilico dodatnega dela, natančnosti in odgovornosti delavcev, ki s tem poslujejo.
Razlika med menico in denarjem je v tem, da je menica jamstveni instrument in ne more v vseh primerih nadomestiti denarja. Lahko jo sicer ponudimo banki v odkup, da pridemo hitreje do denarja, vendar je v tem primeru postopek daljši in traja več dni. Poleg tega pa banka odkupi le menice, ki so avalirane od poslovnih bank. Mi pa prejmemo dosti takih menic, ki jih avalirajo druge delovne organizacije. Vendar nam tudi teh primanjkuje za poravnavo naših obveznosti, tako, da moramo pogosto izdajati lastne menice.
Je naše pomanjkanje denarja
“1 l‘"S!U(l,V:' i/Vi'P*"ja obsežne investicije, oziroma kako smo investicijo financirali?
„ ^ financiranju investicije
rThr S mg<: pazili’ da s"'<> uporabljali izključno amortizacij-
aii od’ ki S° po svoj' fu',k-
delovn t namenjena za obnovo delovnih priprav. Delno pa smo
nanc.ral1 investicijo z bančnimi in blagovnimi krediti, ki jih
bomo odplačevali prav tako iz sredstev amortizacije v naslednjih letih. Odplačilo kreditov v naslednjih letih bo angažiralo samo polovico amortizacijskih sredstev, tako, da tudi iz tega naslova ni velikih zadolžitev.
Investicija je vplivala na pomanjkanje denarja v toliko, ker smo prej uporabljali amortizacijo za obratne namene, kar lahko stori delovna organizacija v obdobju ko ne potrebuje sredstev za investiranje. Ko pa smo amortizacijo rabili za plačilo investicijske opreme, pa smo jo morali izločiti iz obratnih sredstev. To pa je posredno vplivalo na poslabšano likvidnost.
Kakšni so izgledi za izhod d težavnega stanja z denarjem?
S pravilnim in razumnim pristopom je izhod možen iz vsake situacije. Vidim pa ga v tem. da bo ta proces daljši.
Kot prvo, bi bilo potrebno doseči pri naši poslovni banki, da poveča kratkoročne kredih’ ■Za zaloge.
Nadalje bi bilo potrebno, d*1 se uredijo cene za naše izdelke-Naše delo bi se moralo že enkrat pravilno vrednotiti, da b> prišlo do pravilne razporeditv.v dohodka. In ne tako kot sedaj, da se dohodek zaradi nizkih cel* preliva k našim kupcem in nadaljnjim predelovalcem. D°' kaz za to je tudi v tem, da dosegamo pri izvozu višje ccnt kot na domačem trgu, brez up0' šlevanja izvoznih stimulacij-
Z večjim prizadevanjem, 1,1 sciplino in organizacijo de**1-moramo dosegati boljše rezulh1 te. Posebno še sedaj, ko je 'n. vesticija zaključena in so *ut dane vse možnosti, da doseg*1 mo proizvodnjo nad 7.000 t°"' s tem pa tudi večji dohodek.
Pri razporejanju čistega d hodka moramo težiti za tern.01 več sredstev namenimo v Pjfl sloviti sklad, čeprav na šk<H osebne in skupne porabe. ^
Nekaj časa bi morali uslll'(). tudi vse večje investicijske I v šege iz amortizacijskih sreds* in prosto amortizacijo Prt meriti v obratne namene.
Kot članu izvršnega odb,0^
I j uhlja nske banke, gosp"1 .,
> I' obft;
mi pomanjkanja denarja srt ■ jejo tudi druge delovne org*1 zacije. Kako izvršni odbor ' ke gleda na te težave?	>
Izvršni odbor banke je (()0 krat obravnaval likvidno;.^, situacijo gospodarstva. SP|ljc ugotovitev je bila, da je 10 p splošni jugoslovanski pojenje vplival tudi na likvidnost <# ke. Tudi banka je bila Pr'sl L|i. poseči po določenih rcz0 ujeda ni prišla v nelikvidno s* ^
nadaljevanje na 7- sl
ske banke, vam je golo’0
RAZPIS - krediti za individualno stanovanjsko gradnjo,
adaptacijo in nakup stanovanj
V skladu s 57. členom Samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj ter po sklepu DS z dne 25. julija 1980, odbor za stanovanjska vprašanja razpisuje kredit namenjen za posojila članom kolektiva v skladu z omenjenim sporazumom, v višini 1,500.000,00 din. Razpis traja od 1. do vključno 3°. avgusta 1980.
Pogoji za dodelitev kredita so:
1)	da ima prosilec lastnost delavca v delovni organizaciji Predilnica Litija ali pa je upokojenec,
2)	da ima prosilec urejeno gradbeno dokumentacijo
3)	da je prosilec izpolnil ustrezen obrazec, ki velja kot Prošnja,
4)	da je prosilec kreditno sPosoben do najetja kredita
5)	da je novogradnja že v
‘retji fazi	*
6)	da bo z adaptacijo pri-°bil nove ali bistveno izboljšal
stare stanovanjske pogoje
7)	da bo z nakupom stanovanja prosilcev stanovanjski problem rešen
8)	da je prosilec pripravljen skleniti z banko pogodbo o najetju in vračanju kredita.
Podrobnejša razčlenitev kreditnih pogojev pa je naslednja:
1)	če gre za delavca, ki je podjetju nujno potreben (o tem mora dati svoje mnenje odbor za delovna razmerja in sindikalna organizacija), mu lahko odbor dodeli kredit, vendar samo do zgornje meje, ki jo določa samoupravni sporazum;
2)	vsak prosilec mora v predpisanem roku izpolniti poseben obrazec in ga podpisati ter oddati v splošnem sektorju. S tem jamči, da so navedeni podatki točni.
Če odbor ugotovi, da navedeni podatki niso točni, opozori prosilca, da odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, sicer prošnje ne upošteva.
Odbor le izjemoma upošteva prošnjo, ki jo je delavec vložil po predpisanem roku,
vendar do seje odbora, če je delavec zamudil rok brez svoje krivde;
3)	pri dodeljevanju kreditov za novogradnjo upošteva odbor samo tiste prosilce, ki imajo novogradnjo že v tretji fazi (hiša pod streho). Oceno kdaj je objekt v tretji fazi daje odbor ob pomoči ustrezne službe sektorja vzdrževanja.
Prednost imajo prosilci, ki imajo novogradnjo v višji fazi. V primeru, ko je na voljo več sredstev, kot je skupni znesek vseh zaprošenih kreditov, lahko odbor dodeli kredit tudi graditeljem, ki objektov še niso zgradili do tretje faze;
4)	kredit je možno dodeliti za adaptacijo le v primerih, ko prosilec pridobi nove stanovanjske površine ali se mu bistveno izboljšajo njegove stanovanjske razmere. Obvezno mora biti izdano gradbeno dovoljenje. Za manjše adaptacije (ureditev kopalnice, napeljava vodovoda, ureditev sanitarij, boljša oprema prostorov) odbor ne more dodeliti posojila;
5)	odbor lahko dodeli kredit prosilcu, ki kupuje stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, če bo to stanovanje (oz. stanovanjska hiša) takšno, da bo stanovanjsko vprašanje prosilca v celoti rešeno;
6)	prosilec mora po odobritvi posojila predložiti banki vsa potrebna ' dokazila in z banko skleniti pogodbo o odplačevanju kredita po veljavnem bančnem pravilniku. Kdor pogodbe v 6 mesecih ne sklene, mu pravica do posojila ugasne oziroma mora javiti tehtne razloge, zakaj ni izkoristil po-
Vse podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, pri tov. Vlasti Grom, kjer boste dobili tudi vprašalnike za dodelitev kredita, zaprošenega zneska posojila, na osnovi zbranih podatkov, pri enakih pogojih prosilcev pa tudi sistem točkovanja, seveda vse v skladu s samoupravnim sporazumom o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj.
Vlasta Grom
■lavna razprava o predlogu prednostne liste upravičencev do pridobitve solidarnostnih stanovanj v letu 1980
V
Pri
s. ’°r za družbeno pomoč i sn°vanjskem gospodarstvu skunnamouPravn' stanovanjski
seji dneSt!,a0bČine LitiJa je na Predi,? 4' JuniJa 1980 izdelal čenCe"8 prednostne liste upravi-n°stnih Za Pridobitev solidarni j S,tanovanj v letu 1980.
$o ,, .elttvj prednostne liste “Poste vali vsa mnenja
družbenopolitičnih organizacij občine Litija in pripombe upravičencev.
V letu 1980 bo za razdelitev na razpolago naslednje število solidarnostnih stanovanj:
— novih stanovanj v vrstnih blokih SB-116: 24 — od tega
6 uPra>. Stanujoč Zaposlen
S*l.
* 82
2?‘
50. Zvot*a
8?ter In $3 8l«vk«
*
OD na druž.
kate-	št. dr«.
g°rlJa članoT
število
točk
Ul.Kom. Staneta 14	Pred.	2.175.— aamoh.	1	114
Utija, sprošča	Pred.	2.525,— saiioh.	1	101
Dvor 17 koa. Staneta 1	Pred.	5.909,— samska	1	100
	Pred. Pred.	4.285,— m.d.	5	95
				
majska 2	Pred. ZTP	5.469,— a.d.	5	82
4 trisobna, 12 dvosobnih in 8 enosobnih
—	starejših stanovanj (zgrajenih v letu 1974): — 3 dvosobna, ena soba
—	starejše stanovanje (več kot 30 let): 1 enosobno
Skupaj bo torej v letu 1980 razdeljeno 27 stanovanj, od tega 4 kadrovska stanovanja in sicer 1 trisobno, 2 dvosobna in 1 enosobno stanovanje.
Predlog prednostne liste je bil objavljen tudi na oglasnih deskah (pri vratarju, pri kadrovsko splošnem sektorju in pri vhodu v proizvodnji sektor).
Upravičencev do »solidarnostnih stanovanj« je 37, od tega so se uvrstili naši delavci (glej tabelo)
Rok za javno razpravo o predlogu prednostne liste upravičencev do pridobitve »solidarnostnih stanovanj« v letu 1980 traja do PETKA, 15. AVGUSTA 1980. Eventu-elne pripombe na predlog pošljite na Stanovanjsko skupnost občine Litija, Ulica solidarnosti 5, Strokovna služba.
V kolikor se ne strinjate s točkovanjem pošljite pripombe, kajti še je čas.
Vlasta Grom
nadaljevanje s 6. sira ni Vzroki, ki so pripeljali do tega, so predvsem v nepravilnem razporejanju ustvarjenega dohodka. Preveč dohodka se je porabilo v preteklem obdobju za osebno, skupno in splošno porabo, medtem ko je bila materialna baza temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij zapostavljena. To je šlo že tako daleč, da je večina delovnih organizacij materialne proizvodnje pri svojem poslovanju rabila vedno več bančnih sredstev, oziroma so postale pri svojem poslovanju odvisne od bančnih kreditov. Po drugi strani pa ne poravnavajo svojih obveznosti do banke (ne vrača-
jo kreditov) v postavljenih rokih. Število delovnih organizacij, ki prosijo za premostitvene kredite za izplačilo osebnih dohodkov je vedno večje. To je šlo že do take mere, da je postal to tudi bančni problem. Zato je tudi banka podvzela na tem področju ukrepe, in odobri kredit le pod pogojem, da je bil prej dodeljeni kredit odplačan. Ta ukrep lahko prizadene tudi našo delovno organizacijo že v avgustu, ko imamo velike obveznosti zaradi dospelih menic. Zato ne bomo mogli odplačati kredita za osebne dohodke, najetega za mesec julij. Posledica tega je lahko, da bo kasnilo izplačilo naših osebnih dohodkov.
V NOVIGRADU JE DOVOLJ PROSTORA
V razgovoru z vodjem, tov. Venom Pajerjem, sem izvedel še naslednje: prostora je dovolj. Danes so popolnoma prazne 3 hišice. Najbrž je tudi letošnje hladno poletje krivo za to. Ljudje bi ostali zvesti Novigradu, želijo pa, da gredo na morje skupaj z osebnimi prijatelji-Po sedanjem sistemu — pravilniku, tega ne morejo. Prej so si izbrali sami datum in prijatelje, zbirale so se večje družbe, sami so si organizirali zabavo. Sedaj se nekateri tudi ne poznajo med seboj, dnevi dopusta pa minejo tako hitro, da postanejo L’ bežni znanci. Letuje tud' precej drugih ljudi, ker je prostor.
m	___
Hrana je dobra, postreženi so hitro.
Sončno, čeprav vetrovno vreme, je privabilo na plažo prav vse.
... to sem izvedel 14. julija ko sem se tako kot vsako leto oglasil v našem počitniškem domu v Pineti. Datum pravzaprav pove, da je višek sezone. Sončno, toda vetrovno vreme je ta dan zvabilo na plaže prav vse, čeprav so se v velike valove upali le najpogumnejši. Bil je ravno ponedeljek, dan 7-dnevne izmene, in na novih, belih obrazih, sem opazil navdušenje nad vremenom, ki nam je v letošnjem letu na celini pošteno zagodlo. Ob morju je lepše, čeprav ni pretirane vročine. To občutijo vsi, ki letujejo v Novigradu. Globoke senca, ki v vročem poletju daje blagodejen hlad, je letos nekoliko odveč. Z namenom, da izkoristijo vsak skopi žarek letošnjaga poletnega sonca se vsi, ki letujejo, odpravijo že zgodaj na plažo.
»Kako tudi ne, saj gremo zvečer zgodaj spat!« je izjavila sogovornica. Zvečer je tukaj pretiho. Pogrešajo zabave. V Pineti je ni, v No-vigrad je marsikomu, posebno če ima majhne otroke, predaleč. Dopust ni samo spanje, posedanje, sončenje, plavanje in hrana. »Saj samo spimo in jemo. Da, jemo!«
V tem so se strinjali vsi. Hrana je dobra, raznovrstna; postreženi so hitro. Torej, enoglasna pohvala osebju.
Drug problem, ki pest' v tem letu, pa so cene in P°' manjkanje prehramben' artiklov. Posebno zelenjavl in sadja, sedaj v začetku j11 lija še ni. Ko pa se pojavT na tržišču, imajo tako astf°
— Danes SO prazne kar tri hišice.
nomske cene, da so skoraj nedostopne, posebno ob sedanjih nizkih cenah storitev v našem domu. Razlika je tako očitna, da z gotovostjo lahko pričakujemo izgubo.
Ob koncu razgovora je tov. Veno Pajer še enkrat Poudaril, da je prostora v Novem gradu dovolj, da lahko letuje vsak član našega kolektiva, ki to želi.
Pa še novost, dva tuša s toplo vodo, ki smo si jih tako dolgo želeli, že delata.
Tako je v Pineti. Prav bi bilo, če bi se oglasili vsaj nekateri, ki so letovali tu, v Fažani ali v Runkah in opisali, kako so preživeli, vsako leto tako pričakovan, dopust letos.
M.
/---
— Naša sodelavka Jožefa Povirk z. družino pred svojo hišico.
Od leve proti desni:
Štefka Lušina, Sonja Jordan, Ana Bračič, Helena Cvetic, Veno Pajer, Milka Lovše, Pero Žiga ute, Ida Krampušek, Dana Babič, Anka Baldijeva, Vida Koprivnikar, (čepijo) Darinka Jurič, Biserka Lušina in Boža Martinčič
šanja o koriščenju rednega dopusta
l,ekajl>vl>re!lwdl1 na nov delovni čas s 30. 6. 1980 je bilo dano vl>raš 'l>r;,*:ll,b zlasti glede koriščenja dopustov. Na nekatera
•	Ji •-•••.'in	m noi n
j J*1 dajemo sledeča pojasnila:
jim p^!j, h°do sedaj delavke, ki starosti in bi ji po določilih pra-J del -P° našem pravilni- vilnika o delovnih razmerjih 30 ,jnj l)vr|ih razmerjih več kot pripadalo več kot 30 dni dopu-irru.: °PUSta. na tcoii 7ararii <t:i it* koristila sodni samo 30
kUoPriPada 30 d starc,
koristiti PMV50 lcl še ,,v •i«uivJV
Pust, ki j-1'^0 koristile ves do- pravilnika o delovnih razmerja pri,,"1! P° kriterijih pravil- jih čl. 68. pripada delavcu naj-
0,1 ada?	t/.vA IM ti n i rlortiicfii v ntvdimi‘7-
pa tega zaradi ne morejo
sta, je koristila sedaj samo 30 dni, ker po določilih zakona in
>d8ovor
‘lvka, kf xSu nc spremeni. De-Se ni izpolnila 50 let
več 30 dni dopusta v posameznem koledarskem letu (izjeme so delavci, stari 50 in več let). Zato tudi delavki oz. delavcu
ob prehodu na nov delovni čas, ko bo dopust preračunan in bo preračunani dopust na 8 ur znašal manj kot 30 dni (po 8 ur dnevno), se dopust ne bo povečal. Merodajno je zakonsko določilo, ki pravi, da dopust sme znašati največ 30 delovnih dni (po 7 ur).
2.	Kako sc bo preračunaval redni dopust delavkam, ki delajo sedaj po 7 ur, v drugem polletju pa bodo delale po 8 ur. Ali so pri preračunu kaj na izgubi?
Odgovor
Dopust, ki ga je delavec porabil do 30. 6. 1980, se bo odštel od skupnega števila dopusta
in ki je bil porabljen po 7 ur na dan. Na zgubi ne bo nihče, upoštevati pa ječi. 63 zakona o združenem delu, ki pravi, da se ne-glede na to, ali je uveden 5 ali 6 dnevni delovni teden (čl. 63, odstavek 4) štejejo vsi dnevi, razen nedelj, kot delovni dnevi, torej tudi sobote in jih je zatorej treba všteti neglede na to, ali se ob sobotah dela ali ne, torej tudi proste sobote. Npr. nekomu pripada 21 dni dopusta in dela 5 dni v tednu, se mu pri koriščenju dopusta vštevajo tudi 3 sobote, ne glede na to, ali dopust koristi neprekinjeno ali v
nadaljevanji’ na 10. strani
OTROŠKO VARSTVO TUDI POPOLDAN
no dalji' vanje s 1. Mi a ni
IZ ANALIZE POTREB
POPOLDANSKE
VZGOJNOVARSTVE-
NE DEJAVNOSTI
PREDŠOLSKIH
OTROK V OBČINI
LITIJA
Skupnost otroškega varstva Litija je na svojih sejah izvršnega odbora in skupščin že večkrat obravnavala, na pobudo delegatov, problematiko redne vzgojnovarstvene dejavnosti v popoldanskem času za otroke, staršev zaposlenih v delovnih organizacijah, ki imajo delo organizirano v izmenah. Vzgojno-varstveni zavod Litija pa lahko le v okviru resničnih potreb in seveda možnosti organizira tako obliko vzgoje in varstva predšolskih otrok.
V mesecu februarju so bili enajstim delovnim organizacijam v občini Litija posredovani posebni vprašalniki za zbiranje potreb popoldanske vzgojnovarstvene dejavnosti predšolskih otrok v starosti od 2—7 let in informacija o višini ekonomske cene storitev v VVZ Litija in udeležbi staršev.
Analiza izpolnjenih vprašalnikov iz PREDILNICE Litija je naslednja: Vprašalnik je izpolnilo 220 delavk. Na vprašanje »ali želite vključiti v varstvo otroke v popoldanskem času« jez I)A odgovorilo 48 DELA VK, Z NE pa 141 delavk. Teh 48 delavk ima 59 otrok v starosti od dveh do sedmih let, od tega 23 otrok do treh let in 36 od treh do sedmih let. Po posameznih letnicah rojstva je stanje naslednje:
leto rojstva: 1973 število otrok 7
leto rojstva: 1974 število otrok 6
leto rojstva: 1975 število otrok 10
leto rojstva: 1976 število otrok 13
leto rojstva: 1977 število otrok 13
leto rojstva: 1978 število otrok 10
skupaj 73/78 59
Hht	
r	
Od sredstev za povečanje dejavnosti, zagotovitve ustreznih prostorov in soglasja zavoda za šolstvo je odvisno, če bomo lahko organizirali tudi popoldansko varstvo naših otrok.
(	Z—!---------------------\
Vprašanja o koriščenju
rednega dopusta
'—-------------------------------_y
nadaljevanje z. 9. strani
delih. V našem primeru, ko preračunamo na 8 ur, pa tudi nihče absolutno ni na zgubi. 3
3.	Ali se tudi delavcem, ki niso koristili še skoraj nič rednega dopusta, preračuna v celoti na 8 urni delavnik?
Odgovor
Tudi v tem primeru se preostali del dopusta ali sploh še
neizkoriščeni dopust preračuna na 8-urni delavnik npr. nekdo ima 25 dni dopusta (po 7 ur), koristil pa je že 5 dni, se mu preostalih 20 dni preračuna po 8 ur.
Kolikor kdo želi še podrobnejša pojasnila, naj se zglasi v kadrovsko splošnem sektorju pri tov. Tišler Hildi ali Ankon Albinu.
Iz podatkov Vzgojnovarstve-nega zavoda Litija je od teh otrok že v redni dopoldanski vzgojnovarstveni	dejavnosti
16 otrok.
Zaradi triizmenskega dela v Predilnici Litija bi bila potrebna organizacija izmenične redne vzgojnovarstvene	dejavnosti
in sicer od 5. ure zjutraj do 19. ure zvečer, seveda odvisno od delovnega časa v delovni organizaciji. Delovati bi moral redno en oddelek dopoldne in redno en oddelek popoldne v mešani skupni in ne vedno istih otrok. V enem oddelku bi bilo lahko vključenih po 20 otrok, zato hi bilo potrebno najmanj 40 otrok, ki hi redno izmenično obiskovali vrtec.
Za organizacijo izmenične vzgojnovarstvene redne dejavnosti bi bilo potrebno:
1.	v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—85 sprejeti dva oddelka kot nova in seveda povečano dejavnost in s tem združevanje sredstev po prisjievni stopnji i/ bruto osebnega dohodka po višji prispevni stopnji kol v letošnjem letu.
Ekonomska cena od 1.3.1980 dalje znaša za enega otroka v starosti od 2 do 7 let 2.630 din mesečno. Starši k tej ceni prispevajo približno 40% po progresivni lestvici in združeno delo 60% iz bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu. Najnižji prispevek staršev, ki imajo mesečni osebni dohodek na družinskega člana do 2.250 din znaša 70.00 din mesečno za enega otroka. Najvišji prispevek staršev, ki imajo me-
sečni osebni dohodek na družinskega člana nad 6.750 din znaša 1.970 din. Vseh skupin progresivne lestvice je skupaj 10.
2.	da VVZ Litija zaposli dve vzgojiteljici in dve varuhinji, da organizira najprimernejšo prehrano v popoldanskem času (ker centralna kuhinja ne dela) in da pridobi soglasje oziroma stališče od strani Zavoda za šolstvo, da so lahko otroci zaradi izmenskega dela staršev v posamezni skupini različni in ne stalni.
3.	s skupnim prizadevanjem pridobiti ustrezne prostore za organizacijo izmenične redne vzgojnovarstvene dejavnosti-Do sedaj bi bile možnosti edinole v vrtcu »Kekec« na Po* noviški cesti, če bi bilo možne takoj pristopiti k izgradnji prizidka k vrtcu »Najdihojca« na Rozmanovem trgu, ker bi se v te prostore potem lahko preselili otroci, ki so sedaj v »Kekcu« in stanujejo na Ražmane; vem trgu. Lokacijsko bi najbolj ustrezal vrtec na Ponoviški vesti.
4.	zaradi povečanja redne vzgojnovarstvene dejavno*1! od možnega^, pričetka /viša)1 sredstva za redno dejavnost i" s tem priznati v skupni porab1 višjo prispevno stopnjo od lc' tošnje.
V času razprav o planskih dokumentih naše občine za obdobje 1981—85 bi bilo potrebno izoblikovati ustrezna sta11 šča in seveda pred tem tudi uit1! lovili resnične potrebe in n'0* n osli za organizacijo i/uiciiie'0 redne vzgojnovarstvene de ja’ nosli v l iliji.
Tehnična zaščita sukalnih in previjalnih strojev
V zadnjem desetletju smo v povali zadnje serije posameznih delovni organizaciji zamenjali strojev. Vendar posamezni zastarele tekstilne stoje. Pri stroji niso bili tako zaščiteni, proizvajalcih strojev smo ku- da ne bi mogle posluževalke stro-
ntorajo imeti posluževalkc lasje zavarovane ali kratko pristrižene. rt‘d leti je vodilcc niti izpulil suknlki šop las. Če se navijejo niti "a »sovino, mora delavka pred odstranitvijo niti, stroj ustavili.
s pritvL1 seriJ' nabavljenih strojev Allma zavira snkalka vreteno "list« 0,11 ročice navzgor. Pri lej konstrukciji zavorne ročice l>rMi vt‘čja nevarnost, da sukalki spodleti ročica in da zaidejo r°k n,ed vrteči trak pogona vreten.
seriji sukal no-prv > ,., r"JVv je ustrezna za s,l|Žev.°rnih r<>čie in je zal ^ strojev varno.
jev posegati v nevarna območja strojev. Z dopolnjevanjem predpisov iz varstva pri delu so se tudi proizvajalci strojev »prilagodili« našim zahtevam in pri izpopolnjeni konstrukciji posameznih strojev zavarovali jer-menice, pogona vreten in navi-jalne valje pri tekstilnih strojih. Zato imamo v naši delovni organizaciji od istih proizvajalcev različne serije strojev. Sukal-no previjalni stroj i proizvajalca Allma-Saurer,ZRN obratujejo v oddelku sukalnice. Prvi tip sukalno previjalnih strojev smo nabavili leta 1970, drugi tip leta 1972 in zadnjo serijo leta 1974. Pri prvi in drugi seriji sukalno-previjalnih strojev ni zavarovana jerme-nica in centralni trak za pogon vreten. Tudi vodilci niti niso zavarovani.
Zavarovan vodilcc niti pri sukalno-prcvijalncm stroju »Allma« (3 serija)
Z zaščito pločevino zavarovani vodilci niti pri sukalno-previjal-nem stroju »Allma« (3 serija)
Pri tretji seriji strojev so gornje pomanjkljivosti odpravljene.
Delovna organizacija je za vse sukalno-previjalne stroje od zavoda za varstvo pri delu SRS, prejela strokovno oceno varnosti in tako obratovno dovoljenje. Na pomanjkljivo zavarovanih strojih v preteklih letih nismo imeli obratnih poškodb. V letu 1980 sta bili zaradi pomanjkljive zaščite poškodovani 2 sukalki, tretji pa je pogonski trak zgrabil spodnji del halje in jo raztrgal.
Tako je sukalka pri vezanju pretrga zavirala z ročico vreteno in iskala konec pretrgane niti. Nenadoma ji je desna roka zdrsnila iz zavorne ročice in zašla med centralni pogonski trak in vreteno. Ko je sunkovito potegnila roko, ji je jermen poškodoval prste desne roke. Služba za varstvo pri delu je v mesecu juniju izdala sporazumno s sektorjem proizvodnje in sektorjem vzdrževanja varnostni ukrep, da se sukalno previjalni stroji takoj, oz. do 31. 12. 1980 zavarujejo tako, da roke poslu-ževalk strojev ne bodo mogle zaiti v nevarno območje strojev.
Vgrajevanje varnosti v obstoječe delovne priprave in na-
prave je zahtevna in nič kaj hvaležna naloga.
Sukulno-previjaIni stroj Allma z merilci obratov vreten (1 serija).
Naša dolžnost pa je, da zagotovimo sodelavcem take delovne pogoje, da med delom ne bodo izpostavljeni obolenjem in delovnim poškodbam.
Vam. ing. Franc Lesjak
Tudi delavec z zmanjšano delovno sposobnostjo mora biti po svojih močeh ustvarjalen
Številne roke so za zbiranje cevk nadomestile dva stroja, ki P11 nepotrebnem mirujeta.
Na seji delavskega sveta 10. julija letos je bilo ob uresničevanju stabilizacijskega programa izpostavljeno tudi vprašanje ustrezne zaposlitve delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, kar je ena od nalog našega ustalilvenega programa. Število teli delavcev (trenutno imamo 60 delovnih invalidov in 62 delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, ki so na osnovi zdravniških priporočil razporejeni na lažja dela in naloge) in pa dejstvo, da nimamo dovolj delovnih mest za njihovo ustrezno in produktivno zaposlitev, predstavlja resen problem za delovno organizacijo in v precejšnji meri obremenjuje produktivnost dela in končne rezultate poslovanja.
Da bi jih razbremenili del, ki jih na osnovi zdravniške ocene ne morejo opravljati, jih premeščamo na delovna
mesta, kjer bi za opravljanje nalog zadoščalo le nekaj delavcev. Najbolj tipičen primer je zbiranje cevk, kjer imamo za ta opravila tudi dva ustrezna stroja, ki pa lahko zaradi številnih rok delavcev stojita. Takšno zaposlovanje teh delavcev, kolikor je socialno, seveda ni produktivno, še manj pa v skladu z ustalitve-nimi ukrepi. Vsak delavec, čeprav z zmanjšano delovno sposobnostjo, bi moral biti razporejen na primerna produktivna dela in naloge, kjer bi enakopravno prispeval k ustvarjanju dohodka, bil motiviran in nagrajevan po opravljenem delu, ne pa, da se na improviziranih delovnih nalogah, počuti v breme delovni organizaciji.
Delavski svet je sklenil, naj se v sodelovanju z izvršnim svetom občinske skupščine, skladom za razvoj gospodarstva in občinskim sindi-
kalnim svetom, išče ustrezno novo dejavnost, v katero bi primerno lahko zaposlili delovne invalide in delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo. Del teh delavcev pa naj se, po posvetu z zdrav-
stveno službo, premesti nazaj k strojem (z manjšim obsegoif posluževanja) in k čiščenj11 strojev. Takoj pa je potrebno urediti vse. potrebno za stala0 obratovanje stroja za čiščenj1' in prebiranje cevk. M. K-
Nasprotja
Z izgradnjo skladiščne hale, novo vratarnico in ureditvijo okolice, smo prišli do lepega vhoda v tovarno, ki naredi na obiskovalca dober vtis. Ta vtis pa se od vzhodnega dela tovarne proti zahodu močno slabša. Na zahodni strani bi rabili še lep izhod, ki bi dober vtis popravljal.
rr	—ni
POŠKODBE V MESECU JUNIJU 1980
Marjan Juvan, vodja česal-nice, je pri okvari na dublirki opazil, daje bila cevka za svitek zataknjena v mehanizmu. Ko je prijel cevko, se je mehanizem premaknil v zgornjo lego, delavec pa ni utegnil odmakniti rok in mu je stiskalni mehanizem poškodoval prste leve roke in nart desne roke. Poškodba je bila lažjega značaja.
Pri vezanju pretrgov je Silva Povšnar, sukalka, z ročico ročne zavore zavirala vretena. Takrat ji je roka spodletela, tako, da jo je potegnilo med pogon-ski jermen in vreteno in ji jo po-škodovalo.
Zunanji transportni delavec, Franc Železnik, je odšel v menzo po steklenico mineralne vode. Ko se je vračal, je hotel skočiti na rampo skladišča gotovih izdelkov. Pri tem je s steklenico zadel ob rampo in jo razbil, z levo roko pa udaril po steklenini in si poškodoval roko v zapestju.
Pri odvzemu plasti bombaz‘ iz bale v čistilnici bombaža, J* Marjan Raspulnik, posluž°va lec čistilnih in rahljalnih agr°, gatov, s stopalom desne n°U‘ zadel v obročno železo in si 8 poškodoval.
Milica Brankovič, snemal*1', na flajerjih, je opazila, da se J zaradi navitja predpreje nejS liko dvignilo flyersko krilo. obratovanjem strojev je na1", ravala odstraniti naviti predpreje. Pri posegu z roko med vretena, jo je krilo udarilo v komolec roke in ji ga poškodovalo.
Vinko Vahčič, pomožni z | darski delavec I, je nakfa stranice lesenih zabojev pr' ^ bojami na traktor. Naenkra* \ je zabojni del iz traktorja Pa j; na nogo. Žičnik, ki je zabojnega dela, mu je pošk0 val koleno desne noge.
A. Krhlikaf
vrt6*,
desflt
PRIŠLI - ODŠLI
V MESECU jUNIJU 1980 Prišli:
4.6.1980 Čebira MUJKA-NOVIČ, Zagorje, Okrogarjeva kol. 12, s/cf. suk./l; 9. 6. 1980 Alberta KURNIK, Zagorje, polje 24, S/ef. suk/1; 9. 6. 1980 D°ičin BRANKOVIČ, Litija, Ces. Zas. bat. 5, transport; 9- 6. 1980 Ed reta MUJČINO-'IfiZagorje, C. zmage 55, S/ef. suk./l;	16.6.1980 Marija
1 ISl.ER, Litija, Ul. Luke Svct-^ 5, fin. sektor; 16.6.1980 Murija-A na CRIGII.LO, Li-*'Ja, Gubčeva 2, fin. sektor; f3- 6. 1980 Helena LAVRIČ, Ul. solidarnosti 2, počit-,1l$ki dom Novigrad; 23. 6. 1980 “'serka LUSlNA, Litija, Prvo-majska 4, počitniški doma No-vigrad;	23.6.1980 Božena
Martinčič, Litija, Trg na
lavbah 13, počitniški dom ^ovigrad; 23.6.1980 Živko MULJA VE C, C. kom. Sta-"uta 18, Litija, S/l; 25. 6. 1980 sisveta ZAH1ROVIČ, Zagorje,
prečna pot m, s/2; 30. 6. 1980
^meta	DELIČ, Trbovlje,
Žabjek 19, P A/3;
Odšli;
. 4; 6- 1980 Marija LEMUT, to 'Ja’ Pre<J'ln'ška 17, fin. sek-riia “Uokojitev; 7. 6. 1980 Ma-tr gl, ’ A J, Li t ij a, Valvazorjev
lija ion7!’ upokojitev; 15. ju-Jd 1980 Ivan JUVAN, Vače,
razum 12’ PP/3’ pl.Smf,n! spo"
1 c '	—■ odpoved delavca:
Lj,.6- 1980 Viktor PLOHL, ni Ja’ ponoviška 7, S/l, pisme-lavcf°rjlcUm — odpoved dc-Ža uL 15' 6- 1980 Janez PO-
PP/1 EK’ Vačc’ Ržiščc 9,
odn„’ P's,1,eni sporazum — Ciril V»d delavca; 13.6.1980 V0ia-. MKI AVČIČ, Šmartno,
y°lčja
C,tev- V z ‘“ ly>' 1 1 /	IZ. M J U-
R,C V. 6.1980 J<,ZL‘1',,U MA-
pism’' ."'ja Grbinska 32, Pl 1/2, delavi ' sP°razum — odpoved kel 30.6.1980 Jožefa
GAJIČ-TOMC, Ljubljana, Kvedrova S/2, splošni sektor, pismeni sporazum — odpoved delavke; 30. 6. 1980 Janez Zl -PANČIČ, roj. 1951, Litija, Graška c. 76. mont. strojev, pismeni sporazum — odpoved delavca; 30. 6. 1980 Veronika ZUPANČIČ, Litija, C. Dušana Kvedra 13,	PA/2, pismeni
sporazum — odpoved delavke; 30. 6. 1980 Ivan PAJK, Litija, Trg na Stavbah 1 1, Č/4, pismeni sporazum — odpoved delavca; 30. 6. 1980 Slavka KASTELIC, Litija, Ces. Zas. bat. 7, PII/1 upokojitev; 30. 6. 1980 Marija ŠERUGA, Litija, C. kom. Staneta 9, fin. sektor, upokojitev; 30. 6. 1980 Ljudmila NOVAK, Valvazorjev trg 12, S/l, upokojitev; 30. 6. 1980 Anton PAVLIHA, Litija, Konj št. 10, remont PA, upokojitev; 30. 6. 1980 Emil KOLEDNIK, Litija, Dragošek, n. h., mont. strojev, pismeni sporazum — odpoved delavca;
Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu juniju 1980
1.6.1980 Tomaž TIHA, delavec pri remontu 11, mazač strojev, remont II; 1.6. 1980 Sašo REMEC, čistilec strojev pri remontu II, delavec pri remontu II; 1.6.1980 Bojan IVANUŠIČ, čistilec strojev pri remontu PP, delavec pri remontu PP; 1.6.1980 Metka KRNC, fin. sektor, operater AOP, devizno-kreditni referent; 3.6.1980 Senada HUSANO-VIČ, snemalka kopsov v PA/3, zbiralka cevk 4. 6. 1980 Cvetka KONČINA, čistilka strojev pri remontu sukalnice, snemalka v sukalnici efektnih sukancev/rezerva; 30. 6. 1980 Milojka JOSIPOVIČ, snemalka kopsov v PB/2, zbiralka cevk;
E. V.
- -------------
UPOKOJENCI POZOR
lak!,,|Vlrn^k' l,r'lzll‘k bomo loto, |,r;iziiovnli delavno. Itiv^j (la,,l<>rL*t’ SL'l,,enl*K‘r, dan predilnice Litija, de-
IkMek' f ,,omo l>r>pravili prireditev in zakusko že v Vsj 5* Ne Pleni bra popoldan, v dvorani na Stavbah. k<‘ «t>li.S|dobi,i v:,bila. Kdor bo želel, si bo takrat lah-k Ual našo tovarno.

V preteklem mesecu upokojenih 6 delavcev
Letošnje in prihodnje leto, delno pa že lansko, odhaja '\ pokoj generacija delavcev, ki je pričela z. delom takoj po vojni. Teh ni malo, saj je letos predvideno za upokojitev preko štirideset delavcev. V prvih šestih mesecih je odšlo v pokoj 14 delavcev.
V juniju se je upokojilo šest naših dolgoletnih sodelavcev, ki vam jih na kratko predstavljamo. Na poslovilnem razgovoru z njimi 13. julija, so sodelovali ohra-tovodja predilnice Martin Strašek, referent za kadre Hilda Tišler, pravni svetovalec Ankon Albin, direktor finančnega sektorja Andrej Kralj in glavni direktor Jože Mirtič.
leto v Zagorju, ko se je pričela vojna, pa je moral v Nemčijo. Dopolnil je štirideset let pokojninske dobe. Sodeloval je pri samoupravnih organih, bil je član delavskega sveta in upravnega odbora. Leta 1976 je bil odlikovan z medaljo dela za zasluge.
Marija Lemut se je prvič zaposlila že pred vojno v nekem bivšem podjetju, od leta 1947 je delala pri nas v oddelku za osebne dohodke. Leta 1951 je morala zaradi otrok ostati doma, ko pa so ti postali že bolj samostojni, se je za nekaj let zaposlila na občinski upravi. Leta 1972 je zopet prišla k nam, tokrat v obrat družbene prehrane, kjer je opravljala
Na sliki (z leve proti desni): Ljudmila Novak, Mira Šeruga, Tone Pavliha,’• Marija Lemut in Marija Blaj.
Ljudmila Novak se je zaposlila pri nas aprila 1949 in ostala do konca na istem delovnem mestu, v sukalnici, na izmenskem delu. Dosegla je polno pokojninsko dobo, ker ima priznano udeležbo v NOV, od aprila leta 1944.
Tudi Mira Šeruga nikoli ni menjala svoje službe. Pri nas je že od 1. julija 1945 in tako se ji je iztekla doba, ki je potrebna za redno upokojitev. Delala je v računovodstvu različna knjigovodska dela, nazadnje pa dela referenta za tekoče denarne dispozicije. Bila je tudi članica delavskega sveta.
Ione Pavliha stanuje na Konju pri l.itiji in je vsa leta službovanja, vsak dan, pešačil na delo. Zaposlil sc je 2. maja 1946 leta, pred tem pa je delal pri železnici, prvo
dela in naloge materialne knjigovodje. Dosegla je 23 let in 10 mesecev delovne dobe.
Tudi Blaj Marija nima polne pokojninske dobe. 22. aprila 1958 leta seje zaposlila pri nas kot vlagalka. Pred tem je delala pri podjetju Mineral v Ljubljani. Ima 23 let delovne dobe.
Slavka Kastelic se ni udeležila razgovora in zato je ni na fotografiji.
Dosegla je petintrideset delovnih let in s tem polno pokojninsko dobo.
Pri nas se je zaposlila 21. 6. 1945 in ves čas delala kot predica, nazadnje pa kot vodja snemalne kolone — vse do upokojitve. Poleg dela ob stroju se je udejstvovala v samoupravnih organih — bila je članica delavskega sveta, samoupravne družbene kontrole itd. Tudi ona je bila leta 1976, odlikovana z medaljo dela za zasluge. M. M.
Kako je organizirana prehrana v drugih delovnih organizacijah
Na predlog delegatov delavskega sveta so člani komisije za letovanje in družbeno prehrano obiskali nekaj delovnih organizacij tekstilne stroke in se pozanimali, kako imajo pri njih organizirano prehrano delavcev. Prepričani so bili, da bodo našli dobre nasvete, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali prehrano v naši delovni organizaciji in bi tudi z raznimi ukrepi pripomogli k zmanjševanju stroškov prehrane. Toda na koncu 'so ugotovili, da je prehrana v naši delovni organizaciji v primerjavi z drugimi dokaj dobra in tudi sorazmerno poceni.
Najprej so obiskali »Tekstil-indus« v Kranju. Predstavniki Tekstilindusa so naše predstavnike lepo sprejeli in jim tudi »postregli« s podatki za katere so se zanimali. V Tekstilindusu imajo svoj TOZD Družbeni standard. Poleg organiziranja in priprave toplega obroka oz. prehrane delavcev, opravljajo tudi vse posle v zvezi z letovanjem delavcev in vsem kar pač spada v družbeni standard. Povedali so, da so ukinili kosila, kajti zaradi premajhnega števila abonentov so imeli čisto izgubo. Malico imajo zelo dobro organizirano in tudi kvalitetno, toda še vedno ne tako obilno kakor v naši delovni organizaciji. Na izbiro imajo 3 obroke dnevno, toda temu primerno imajo opremljeno tudi kuhinjo in jedilnico. Jedilnica je samopostrežna, kuhinja pa je opremljena s sodobnimi pripomočki, tako da naše menze ne moremo primerjati za njihovo. Vse kar kupijo za »točilno mizo« morajo plačati z denarjem, zato so tudi cene lahko enake trgovin-
skim. K toplemu obroku pa prispevajo 6,00 din in so se zelo začudili ko smo jim povedali, da smo do letošnjega leta v naši delovni organizaciji jedli brezplačno in so pripomnili, da smo celo dobro gospodarili, da izguba ob koncu leta ni bila še večja.
Nato so naši predstavniki obiskali Tkalnico Vižmar^e. Za njih kuhajo toplo malico v Ponosi. Zjutraj jo pripeljejo, običajno je to le enolončnica. Če delavec želi je, v nasprotnem primeru ne. Nimajo nobene izbire, nimajo na razpolago niti sendvičev. K obroku pa prispevajo 5,00 din. Torej je prehrana v naši delovni organizaciji kljub raznim pomanjkljivostim precej bolje organizirana in tudi kvalitetnejša oz. obilnejša.
O organiziranju prehrane so povprašali tudi v "Ponosi, kjer pa ni bistvene razlike kot v Viž-marjih, le da tu kuhajo sami.
Torej uspeh le ni bil takšen kot smo ga pričakovali. Z izmenjavo izkušenj si ne bomo dosti pomagali, večji prispevek smo dali mi drugim delovnim organizacijam.
Iz vsega tega lahko napravimo izvleček, da v naši delovni organizaciji prehrana le ni tako slaba. Lahko je sicer kritizirati, toda obenem se moramo zavedati, da nobena organizacija ni tako dobra, da ne bi mogla biti boljša. Zato če imate predloge o boljši organiziranosti toplega obroka, jih posredujte komisiji za letovanje in družbeno prehrano, ki jih bo rada proučila in jih tudi realizirala, če bodo le izvedljivi.
Vlasta Grom
ALKOHOLIZEM
Oblike vedenja, ki se nam zdijo motene in nepravilne, večinoma ne nastopajo povsem ločeno in neodvisno od tistih, ki jih imamo za normalne. Po vsem tem pa lahko ugotovimo, da sta ravnanje in vedenje ljudi večkrat nekakšen prehod še sprejemljivih vedenjskih oblik v eksces. Tisti, ki pijejo alkoholne pijače, pravzaprav ne pomenijo posebnega problema. Drugo pa so alkoholiki, ki uživajo alkoholne pijače čez mero in toliko, da jim začne pitje povzročati resna socialne, zdravstvene in ekonomske težave.
Dr. Janez Rugelj v svoji knjigi Dolga pot navaja:
Pod pojmom alkoholizem razumemo vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme.
Poznamo dve vrsti alkoholika:	stalno vinjen alko-
holik, ki pije po malem ves dan ter občasni alkoholik, to je tisti, ki samo občasno popiva in lahko krajši ali daljši čas (od nekaj dni pa do več mesecev) zdrži brez alkohola, ko pa spije prvi kozarec, se ne more več ustaviti, temveč pije do hude pijanosti.
Alkoholizem je dolgotrajna bolezen in preide več stopenj:
— predalkoholno obdobje, ki traja od 6 mesecev do 10 let bodoči alkoholik si skuša lajšati vsakodnevne stiske z alkoholom
—	zgodnje alkoholno obdobje, alkoholik pije že naskrivaj. Pije pogosto ali celo stalno in skrbi, da mu ne bi zmanjkalo pijače
—	tretja stopnja do katere lahko prispe alkoholik imenujemo kritično obdobje. V tej fazi pride do izgube kontrole nad pitjem in nad količino zaužitega alkohola.
—	končno fazo imenujemo kronično obdobje. Zasvojenost z alkoholom je dosegla že takšno stopnjo, da pride do več dni trajajočega popivanja.
V tem bodobju pride do moralnega in etičnega propadanja človeka. Ne samo, da alkoholik postane nasilen, temveč alkohol uničuje vsa altruistična čustva.
Vse običajne vrline kot so čast, spoštovanje, ugled, ljubezen do žene in do otrok mu postanejo brezvsebinski pojem. Alkoholik se v kroničnem obdobju svoje bolezni ne meni več za svojce, niti za svoj ugled.
Spremembe alkoholikove osebnosti, ki se kaže v bolezenskem (predvsem asocialnem) vedenju, povzroči uničevanje družine ter osebnostno in družbeno propadanje.
Znanstveno je dokazano, da že zelo majhne količine alkohola v krvi motijo refleksno reagiranje v procesu pre-
soje in odločanja, skratka duševne in mišične funkcije so načete že pri zelo majhnih koncentracijah alkohola v krvi. Vidne posledice alkoholizma med člani kolektiva pa se kažejo kot zamujanje službe, predčasno odhajanje z dela, kratki dopusti, pogosti bolniški izostanki, čedalje manjša zainteresiranost za delo, motnje v medsebojnih odnosih.
Potrebno je omeniti tudi alkoholizem pri ženah-ma-terah. Alkoholizem žene deluje namreč zelo razdiralno za vso družino. Neposredna posledica materinega alkoholizma je čustveno odtujevanje, kar pomeni, da njem otroci ne bodo več deležni pristne materinske ljubezni in skrbi, kar pri otrocih povzroči globoko in trajno potlačenost ter občutek zapuščenosti.
Alkoholizem je še posebni' usoden pri mladih. Vdajanje alkoholni omami onemogoči' normalno zorenje mladega človeka, ki zaradi tega ne dobiva dovolj znanja in izkušenj za življenje. Le-to postaja zanj čedalje bolj težavno tudi za-radi posledic alkoholizma Pako si mlad človek, ki posta; ja alkoholik, ne pridobi ni" delovnih navad, niti nimJ čustvene zrelosti, na kateri h' lahko gradil poznejše življenje-Jolanda Konrad
Ne čistimo in ne pospravljajmo
strojev med obratovanjem
---------------------- -------------J
Posledice kršenja varnostnih predpisov so težje poškodbe in invalidnost. V prvi polovici junija je previjalka avtomatskega previjalnega stroja pri odprtih vraticah pogona segla v območje pogona z namenom, da bi očistila pogonski del centralnega traku za transport cevk. Med čiščenjem ji je pogonski jermen poškodoval hrbtišče leve roke.
Po izdaji varnostnega ukrepa s strani službe varstva pri delu so vzdrževalci strojev zamenjali ključavnice pri zaščitnih vratci h pogona na avtomatskih pre-vijalnih strojih.
ključavnic je mojster s kij odklenil vratiča pogona in obratovanjem stroja skuša stlt' transportni trak čiščenjem je komaj um roko od pogonskega ieri brez poškodbe in nek prestrašen. Služba za va pri delu je o kršitvi obvi odgovorne strokovne služi opozorila mojstre, da so
sami dolžni upoštevati vse v"r nostne predpise.
Tretji primer	..j.
Posluževalka svitkove ke je javila vodji česal niče, je v okvari mehanizem za av*‘f matsko namestitev cevke. vodja česalnice pred čiščc"Jc ni izključil stroj iz obratovi"'P mu je stiskalni mehanizem P škodoval prste rok.
Četrti primer	<
Ko se je transportni del"^, vračal s steklenico rade" ^ v skladišče, je med skoko"1 rampo skladišča udaril s ste*E| nico po rampi in si pri tem ‘‘ zapestje leve roke. Težja škodba. Služba varstva pr' ^ je pri analizi ugotavljala poškodb in izdala ustrezne v nostne ukrepe, da se v 1’°"^ ne ponovijo poškodbe z .J-neupoštevanja varnostnih pisov. S strani odg0 strokovnih služb so bili sP,.^--organizacijski ukrepi med njem in popravili strojev. ^ ing. vam. Frane l-C*)
Delo in naloge komisije za varstvo pri delu
Glavno bistvo, z ustavo opredeljenih odnosov, ki sesajo tudi na področje uresničevanja varstva pri delu je, da morajo biti delavci nosilci yseh pravic, obveznosti in urejanja vseh odnosov, ki nastajajo v združenem delu na vseh ravneh in v družbi kot celoti, to pa pomeni, da so delavci tudi nosilci varstva pri delu oziroma vseh pravic in obvez-nosti uresničevanja in izvaja-nja varstva pri delu. Zato utora biti varstvo pri delu na doseženi stopnji naše družbe sistematična, organizirana in uačrtna dejavnost usmerjena X razvijanja takšnih varnih delovnih pogojev, življenskih ju splošnih družbenih razmer, "°t jih opredeljuje ustava, za-*on|, samoupravni sporazumi, utužbeni dogovori, razvojni uačrti delovne organizacije in osolucije in priporočila sin-'kata, ki je pomemben dejav-,k m usmerjevalec pobud na Področju vaj-stva pri delu. Z °oro organiziranimi in učin-ovitim varstvom pri delu orarno ustvariti tako stopnjo a^u°sti, da ne bo več delovnih Poškodb in zdravstvenih okvar avcev. Vsi ti dogodki s hu-• fui posledicami ne zadržu-i t°, 88mo rast produktivnosti v^.^^^benega dohodka, tem-
bila zgled m družbenim ure-
.. . Preprečujejo tudi razvi L j,c socialistične humanizaci vldela’ k' naj bi
<i.»m.mdrUI,i
Ustvariti varnost pri delu pa
Pon2al“V: težka nal°Ra in in si ‘ odkrivati nevarnosti Škodljivosti,
to pa lahko kovir"10 *e z ustrezno in učin-zano° tehniko vseskozi povedi 8iS človekom-delavcem. od8,i za varstvo pri delu je
Vai., V?>rn«t za učinkovito iz-
samnje varstva
^»upravnim
učinkovito iz-pri delu, tudi organom. Pri-roči" " r.n«>ra analize iz po-Ja SOeialnega zdravstvene-
a-ayljati
ga, pravnega in tehničnega varstva, zlasti pa vzroke in posledice nesreč pri delu, poklicnih bolezni in zdravstvenih okvar.
V naši delovni organizaciji je na samoupravni podlagi pobudnik varstva pri delu komisija za varstvo pri delu, ki časovno poroča o delu komisije in o problematiki varstva pri delu delavskemu svetu.
30.5. 1980 je komisija za varstvo pri delu na sejo povabila tudi posamezne direktorje sektorjev in obratovodje iz sektorja proizvodnje in sektorja vzdrževanja.
Na seji je strokovna služba podala problematiko varstva pri delu iz socialnega, zdravstvenega in tehničnega področja. Varstvo pri delu je v naši delovni organizaciji zelo pomembno. Analiza varstva pri delu je bila obravnavana že v mesecu februarju v kateri so sodelovale vse vodstvene strokovne službe delovne organizacije in obratni zdravnik. Litijski predilec štirinajstdnevno seznanja člane kolektiva o izvajanju pri varstvu pri delu. Na seji komisije je bila obravnavana metodologija periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav. Služba za varstvo pri delu je pripravila obrazec za periodični pregled delovnih priprav in naprav. Periodični pregledi bodo izvršeni v mesecu juliju in avgustu. Za ugotovljene pomanjkljivosti bo služba varstva pri delu izdala odločbo o odpravi teh.
Med rednimi pregledi delovnih prostorov in delovnih priprav in naprav izdaja služba za varstvo pri delu varnostne ukrepe za odpravo večjih pomanjkljivosti. Vedno več je primerov kršenja varnostnih predpisov. Posluže-valci strojev in celo mojstri in vzdrževalci opravljajo čišče-
,lrn,l'nii-as,,kah«o-previjalnih strojev ni zavarovana pogonska lloKonskega Iraku jermen, kije pod strojem.
fr	i
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije
je sprejelo
ODLOK
da podeli srebrni znak sindikatov Slovenije
Predilnici Litija
za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim in požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in, razvoju
l
Datum: 1. maj 1980
z>-'
m/
i:
Številka: 33/%)
Predsednik občinskega sveta ZSS: Vojko Bizjak
nja in popravila strojev med obratovanjem in tako sebe in druge delavce izpostavljajo nevarnostim za nastanek težjih nesreč na delu. Direktorji in prizadeti delavci so bili o tem pismeno opozorjeni.
Pomanjkanje strokovnih delavcev zaradi izvajanja rekonstrukcije ne more biti opravičilo za opuščanje varnostnih ukrepov.
Služba za varstvo pri delu izvaja tudi izobraževanje iz varstva pri delu. Po programu izobraževanja iz varstva pri delu so vsi delavci opravili preizkus tega znanja V teku so predavanja in izobraževanje iz varstva pri delu za posluže-valke strojev proizvodnjega sektorja. Pri preizkusih znanja iz varstva pri delu sodelujejo mojstri, obratovodje in direktorji posameznih sektorjev. Nadalje je bil na seji komisije sprejet sklep o pregledu garderobnih omaric, ki ga bo opravila posebna komisija. Ugotavlja se, da posamezni delavci shranjujejo v omaricah alkoholne pijače in drug material, katerega nameravajo kupiti. Razumljivo je, da bo vse kršitelje delovne dolžnosti obravnavala disciplinska komisija.
V mesecu juniju bodo opravljene posamezne meritve
delovnih pogojev t.j. zapraše-nosti, osvetlitve delovnih mest in jakosti hrupa.
Odprta je še reklamacija z Krušikom, ki izvaja kot proizvajalec strojev, montažo strojev. Posamezni stroji povzročajo hrup, ki presega dovoljene meje. Na podlagi ponovnih meritev bo zahtevala delovna organizacija od Kru-šika, da z zaščitnimi ukrepi zmanjša hrup na dovoljeno mejo.
Pri analizi transporta je komisija sprejela sklep, da služba vzdrževanja naroči oziroma izdela prototip vozička za prevoz predpreje, ker vozički v uporabi niso stabilni in tudi pomanjkljivo vzdrževani. Zato je več poškodb zaradi prevrnitve vozičkov. Sprejet je bil sklep, da se za vzdrževanje vozičkov zaposli poseben vzdrževalec.
Ob zaključku seje je sprejela komisija za varstvo pri delu sklep, da na prihodnji seji obravnava polletno poročilo varstva pri delu s poudarkom na delovni čas in organizacijo preventivnega zdravstvenega varstva.
Prizadevati si moramo, da bomo priporočila in sklepe na seji tudi do predvidenega roka izvršili.
varn. ing. Franc Lesjak
Od 2.—4. julija je bila SR Srbija gostitelj srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, o katerem bi rad povedal nekaj besed.
2. julija zjutraj smo z brniškega letališča odpotovali v Beograd. Takoj smo odšli na Dedinje, kjer smo obiskali grob predsednika Tita. Opis te grobnice in okolice se ne da opisati z besedami, ampak se je treba ogledati.
Iz Beograda smo z avtobusi odšli v Kragujevac, kjer smo si ogledali spominski park. Od tam pa smo odšli v Kraljevo, ki je bil gostitelj RVS iz Slovenije. Sprejeli so nas v občinski zgradbi vsi družbeno politični delavci iz Kraljeva in si izmenjali pozdravne govore. Po sprejemu so nas nastanili v hotelu Turist.
Naslednji dan 3. julija smo si ogledali Kraljevo in njegovo okolico, Spominski park, tovarno vagonov, manastir Žica, zavod za rehabilitacijo invalidov in M a ta ruš k o banjo. Moram povedati, da so nas povsod zelo lepo sprejeli in pogostili.
Sedaj pa nekaj več o sami občini Kraljevo. Meri 1530 kv. m z 117.161 prebivalci, od katerih živi v mestu le 50.()()(). Leži v pokrajini Šumadijo v vzhodnem delu Kraljevške kotline, pretežno na levi obali reke Ibra in zahodne Morave na višini 205 m. Kraljevo ima železnico, ki je povezana z Beogradom in Skopjem, preko Stalača z Nišem ter preko Užiške požcge s progo Beograd—Bar. Po cesti je oddaljen od Beograda 171 km in Skopja 291 km. Do Kragujevca je 53 km, do Kruševca pa 57 km. Kraljevo je povezano tudi z avto-cesto Bratstvo-Jedinstvo. Med večjimi DO naj omenim Tovarno vagonov, Magnokrom in lesni kombinat Jasen.
V bližini Kraljeva se nahajajo toplice: Mata ruške (8 km), Bogutovačke (22 km) in Vr-njačke (26 km).
10. srečanje delegatov RVSJ Bratstvo - jedinstvo 1980, v Srbiji
Izletniške točke pa so: M ašni Gaj, Ratarska imanja. Goe, Lopatnica, in druge.
V bližini se nahaja tudi Manastir Žica zgrajen v začetku XII. stol., Manastir Studenica iz konca XII. stol. in srednjeveški grad Maglič.
Vsako leto so v Kralj e vu Oktobrske svečanosti v spomin 6000 rodoljubom, ki so jih ustrelili fašistični okupatorji.
Pobrateno je z> Mariborom, Goraždom in poljskim mestom Zelenani Goram ' Prvi pismeni dokument Kraljeva je iz leta 1476 v turškem katastru pod imenom Rudo Polje. Po letu 1570 je znan po imenu Kara-novac. lega so leta 1805 osvobodili Karadordevi uporniki. Bil je center Kneževine Srbije. Leta 1882 so ga preimenovali v Kraljevo. Tu so se v prvi svetovni vojni vršile borbe med Srbsko vojsko, Avstrijci in Nemci. Po vojni so tu začeli graditi ovarno vagonov, tovarno avionov in železniške delavnice. Leta 1931 je bil formiran prvi mestni komite in več partijskih organizacij ter celic v mestu in okolici. Organizirajo se štrajki in druge akcije KP. Leta 1935 ustanovijo SKOJ med učenci gimnazije in delovno mladino. S tem so dočakali drugo svetovno vojno. Po letu 1941 so formirali partizanski odred »Jovan Kursula«, ki je štel 1200 borcev. Odred si je priboril veliko svobodno ozemlje okoli Kraljeva s sodelovanjem partizanskih topov in tankov. V največjem toku borb so okupatorji obkolili mesto in ustrelili 6000 ljudi od 15,—20. oktobra 1941. leta na dvorišču tovarne vagonov. Med njimi je bilo veliko priseljenih ljudi iz vse naše domovine. Kraljevo je bilo tako rekoč središče priseljencev iz Slovenije. Kraljevo je bilo osvobojeno 29. novembra 1944. leta po šest-tedenskih bojih z veliko številnejšim sovražnikom. Mesto so osvobodile enote 11. Proletarske divizije NOVJ s pomočjo Rdeče Armade.
DELAVSKA UNIVERZA LITIJA
razpisuje v šolskem letu 1980/81
Informativni vpis
v naslednje izobraževalne oblike:
ŠOLSKE OBLIKE
—	ekonomska srednja šola
—	tehnična prometna šola
—	gradbena tehnična šola
—	delovodska clektro šola
—	delovodska gradbena šola
—	delovodska kovinarska šola
—	administrativna šola
—	poklicna clektro šola
—	poklicno kovinarska šola
—	poklicna gradbena šola
—	poklicna šoferska šola
—	osnovna šola
USPOSABLJANJE ZA DELA IZ POKLICEV
—	gostinstvo
—	gradbena stroka
—	lesna stroka
—	voznik viličarja
—	težka gradbena mehanizacija
RAZNI TEČAJI
—	strojepisni — začetni in nadaljevalni, tuji jeziki nemški in angleški — začetni in nadaljevalni, varstvo pri delu, higienski minimum, kurjači, minerji, priprava na višješolski študij
Prijave od 10. aprila 1980 do 30. septembra 1980. Informacije na upravi DU, telefon 881 182 — Občanom pri' poročamo obisk knjižnic v Litiji, Šmartnem in Gabrovki ter kinopredstav v Šmartnem.
Na dan borca smo se poslovili od gostoljubnih domačinov in se odpeljali v Čačak na osrednjo proslavo in odkritje spomenika okoli 800 padlim borcem okoliškega kraja.
Po zaključku proslave sl? se odpeljali na beograjsko tališče, od tam pa z leta>° domov.
E. ŽNII)
Nadstrešek med predilnico in računovodstvom bo služil Pred 4)jt. za sortiranje in shranjevanje cevk /a prsta učne predilnf s*r
m S,aP£a AS	k	,UJC	°dbor: Vinko Teržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko ^
dobijo člant k,dek iva inv	Stamatovsk., Manja Zorc, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik),
dob.jo dam kolektiva m upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada2.000izvodov.