Projektna mreža Slovenije | April 2018 3 UVODNIK R evija Projektna mreža Slovenije že polnih dvajset let izhaja v okviru založniške dejavnosti Združenja za projektni management Slovenije. Še vedno je osrednja in edina znanstveno- strokovna revija iz področja projektnega managementa v Sloveniji in širše v regiji. Kot takšna si glede na svojo dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri kakovostnem razvoju projektnega managementa zasluži posebno pozornost in skrb za razvoj. K temu ji bistveno pomagajo uredniki, ki si prizadevajo za razvoj revije in zbiranje kakovostnih prispevkov s področja projektnega managementa. Prav je, da se ob tako pomembnem jubileju revije spomnimo vseh. V dvajsetletni zgodovini revije so se zvrstili trije. Z njimi sem opravila kratke intervjuje, s pomočjo katerih bom v nadaljevanju na kratko povzela njihovo delovanje. Redni profesor dr. Jure Kovač je urednikoval med letoma 1998 in 2007. Revija je začela svojo samostojno pot kot osrednje strokovno-informativno glasilo za člane ZPM in zainteresirane posameznike. Zelo kmalu pa je postalo jasno, da je potrebno dvigniti profesionalno raven revije iz strokovno-informativne v osrednjo znanstveno-strokovno revijo s področja projektnega managementa v Sloveniji. Pridružujem se mnenju dr. Kovača, da brez objavljanja in s tem diseminacije rezultatov znanstvenih ter strokovnih raziskav in poljudnih razmišljanj s področja projektnega managementa ne moremo pričakovati kakovostnega razvoja navedenega strokovnega področja. V tem času si je revija Projektna mreža Slovenije pridobila razpoznavnost med strokovnjaki projektnega managementa, vzpostavil pa se je tudi ustaljen ritem izhajanja. Leta 2008 je uredniško mesto za dve leti prevzel docent dr. Aljaž Stare z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Revija je v tistih letih na 50 straneh ponudila bralcem tri znanstvene in vsaj en strokovni prispevek, različne intervjuje s strokovnjaki in praktiki, poročila s konferenc. Revija je sočasno skrbela tudi za informiranje članov ZPM o različnih »projektnih« dogodkih, izobraževanjih in certificiranjih. Veliko truda je bilo vloženega v uporabo bolj enotnega projektnega izrazja in v pojasnjevanje nekaterih dorečenih pojmov. Naslednjih sedem let, med 2010 in 2016, je mesto glavnega urednika zasedal izredni profesor dr. Iztok Palčič s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. V času njegovega urednikovanja je revija doživela kar nekaj sprememb. Uvedel je rubriko »Strokovni in znanstveni članki iz IJPM & PMJ«, kjer še sedaj predstavljamo seznam člankov, ki so v preteklega pol leta izšli v dveh osrednjih znanstvenih revijah s področja projektnega managementa. Uvedena je bila redna rubrika, kjer so se predstavljale nove knjige s področja projektnega managementa. Poleg klasičnih člankov je revija bralcem predstavljala izbrane slovenske projekte ali strokovnjake v obliki intervjujev. Nadalje je bila za kratek čas uvedena rubrika »Ujeto v mrežo«, namenjena izmenjavanju mnenj. Leta 2015 se je vsebina revije razdelila v dve publikaciji. Ena je ostala klasična revija zgolj z znanstvenimi in strokovnimi prispevki. Vse ostale vsebine so se preselile v glasilo ZPM Mrežnik, ki izhaja izključno v elektronski obliki. Revija je istega leta prvič izšla tako v klasični papirni kot tudi v elektronski obliki. Začela se je postopna prenova spletnih strani revije, ki traja še sedaj. V tem času je klasična izdaja doživela tudi temeljito grafično prenovo, ki jo nosi še danes. Sama sem revijo prevzela v začetku leta 2017, ravno v času priprave jubilejnih številk, ki sta izšli lani. Največji izziv za prihodnost je dvig kakovosti in prepoznavnosti revije, ki bi nam prinesla tako zelo želeno povečanje števila prispevkov na posamezno številko. Prva letošnja številka prinaša dva prispevka. Prvi je rezultat sodelovanja mag. Dušana Gošnika in dr. Massima Manzina in analizira izbrane vidike odločanja in uspešnosti projektov v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so najpogostejša vrsta projektov v raziskavo zajetih podjetjih tehnični projekti razvoja izdelkov, da je najpogostejša organizacijska struktura pri delu na projektih čista projektna struktura, da so najvplivnejši odločevalci v izvedbi projektov vodje projektov, da na uspešnost projektov najpomembneje vplivajo jasno določeni cilji projekta in da podjetja dajejo največji poudarek pri kriterijih uspešnosti projektov na zadovoljstvo članov projektnega tima. Zaradi raznolikosti dejavnosti, v katerih ta podjetja delujejo, in različnosti projektov, s katerimi se ukvarjajo, rezultatov avtorja nista uspela posploševati na celotno populacijo. Vseeno pa rezultati kažejo določeno prakso in smer, ki se uporablja v praksi projektnega managementa v malih in srednjih podjetjih. Drugi članek, ki je nastal v soavtorstvu Martine Grm Hrovat in dr. Mirka Markiča, razpravlja o managementu projektov v družinskih podjetjih in njihovi uspešnosti na evropskih razpisih. Ne preseneti nas toliko ugotovitev, da je zrelost projektnega managementa v raziskovanih družinskih podjetjih nizka kot ugotovitev, da v družinskih podjetjih z višjo stopnjo razvitosti projektnega managementa v povprečju niso imeli višjega deleža pozitivno prejetih sklepov kot v tistih družinskih podjetjih z manj razvitim projektnim managementom, kar kliče po dodatnih raziskavah, saj avtorja te ugotovitve nista uspela posplošiti na širšo populacijo družinskih podjetij. Obstajajo namreč tudi raziskave, ki na primer potrjujejo pozitivno korelacijo med stopnjo zrelosti managementa projektov in uspešnostjo projektov. Naj za konec povabim vse vas, ki delate na projektih, raziskujete različne vidike projektnega managementa in lahko tako ali drugače prispevate k širitvi izkušenj in znanja s področja projektnega managementa, da prispevate v skupno zakladnico znanja in ga delite z ostalimi v obliki članka v reviji Projektna mreža Slovenije. Le na ta način bo revija ostala živa in tudi v prihodnjih letih služila svojemu plemenitemu namenu. Brigita Gajšek, glavna urednica