GOSPODARSTVO
leto xvii. štev. T50
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
Politična kriza v zahodnem svetu
Nevaren razdor tudi glede gospodarskih vprašanj - Konec duha evropske skupnosti
SOBOTA, 22. junija 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
Con supplemento dedicato airindustria jugoslava
TRST, UL. G EPP A 9 . TEL 38-933
Zahodni tisk se še vedno ba-Vi kritično z rezultati nedavnega sestanka ministrov Splošnega sporazuma za trgovino in carine — GAT, pa tudi s sklepi posvetovanja Atlantske zveze — NATO v Ottawi ter prt «aja_ do izredno zanimivih zaključkov. Odkrito priznava, da je spor tudi po trenutnem kompromisu, ki je bil dosežen med Ameriko in zahodnoevropskimi državami v Ženevi glede vprašanja znižanja carin, še Vedno odprt; na drugi strani hi niti konferenca v Ottawi prinesla zaželenega razčiščen j a glede jedrskega orožja, ali naj se namreč države NATO odločijo za večstransko ali meddržavno (multinacionalno) jedrsko oborožitev. Po prvi rešitvi bi bilo jedrsko orožje pod skupnim nadzorstvom in bi se u-stvarila enotna atomska sila, Po drugi pa bi vsaka izmed dr-zav članic NATO imela lastno jedrsko orožje.
«Newsweek» ugotavlja, da je kljub ženevskemu kompromisu ostal globok prepad med francoskim in ameriškim glediščem. To velja tudi glede Otta-'Ve, kjer je Francija pravzaprav odbila ameriški predlog o več-
15 LET
tržaškega
Velesejma
Včeraj smo v Trstu odprli %V. mednarodni vzorčni velese-Jem. V poslovni zgodovini Trsta ne pomeni 15 let mnogo, ven-lahko takoj ugotovimo, da je ta kratka doba zadostovala, si je tržaški velesejem ustvari svoj «raison d'etre». Ob kockaj razumevanja v Rimu in Podjetnosti samega Trsta je nlegova bodočnost zagotovljena.
Sejmi so seveda odraz gospodarskega razvoja in pomena Gospodarskih središč, v kateri l1tlajo svoj sedež; to velja tudi Mede našega. Naš gospodarski \voj ni bogve kako ugoden in !6 okolnost se nujno mora ču-M tudi na sejmu. Prav zaradi eh izjemnih gospodarskih azmer, ki prihajajo do izraza zlasti v pešanju pristaniškega Pi ometa, zasluži naš sejem s strani vlade še večjo pozornost 171 oporo, od nas pa še večjo Podjetnost.
Osnovno vprašanje je, kako Privabiti na sejem čim več raz-stavljalcev, zlasti tujih. Ni dvoma, da so zanje najbolj u-V'-nkovita vaba posli. Za raz-siavljalce je treba ustvariti Možnost, da zaključijo posle, mjbolj praktično možnost za vključevanje kupčij ustvarjajo Pdč čim širši sejemski blagovni kontingenti za države, ki se ffipia udeležujejo. V tem po-moramo ugotoviti, da pri-jmjni organi vsako leto preveč dlašajo z določitvijo kontinentov. Tako se ustvarja pri dzstavljalcih negotovost, ki ^oduje tudi sejmu.
Glede ■ pridobivanja klientov Jazstavljalcev) in organizacije ®eima hodi sejemska uprava v lavnem po pravi poti; pridobi ali vsaj ohraniti čimveč dzstavljalcev iz sosednih držav j $ sosednih držav Jugoslavije
Avstrije, dalje iz češkoslova-Ve, Južne Nemčije, Madžarske ‘n Poljske, da govorimo samo d tujih državah), pa tudi z bližnjega vzhoda ter iz afriških jfžav sploh, s katerimi je bil r$t vedno v dobrih poslovnih dezah, zlasti odkar so odprli ^dešjei prekop.
, Težiti moramo za tem, da se l^dški sejem v določenem srni-jd specializira in si zagotovi 1 določnih gospodarskih pano-,ah prvenstvo. Mednarodna les-jd razstava pomeni prav goto-0 važno pridobitev v tem
Jdislu, ker je trgovina z lesom Jr* naše pristanišče še vedno v^ahna. S to razstavo in zadevnimi strokovnimi posveto-l-dhji smo pritegnili nase v ve-pi meri tudi obe naši sosedi pdoslavijo in Avstrijo, a na *ugi strani utegne prav ta raz-j[dva privabiti tudi več kupcev same Italije in iz čezmor-*ih dežel.
. Organizatorji sejma bodo pri ^°jem propagandnem delu od-pi_ gotovo upoštevali tudi vse dpžnosti, ki jih odpira ustano-.dev samoupravne dežele Fur-pija-Julijska krajina. Sejem j,?! postane ogledalo gospodar-p dejavnosti vse nove dežele. Nekaj bi radi še spregovorili d račun naše javnosti, pri tem qd mislimo samo na slovensko.
bisfc sejma odkriva premajh-j°. zanimanje naše javnosti za nle7n- Priznavamo, da ni bilo s ^Tdni velesejemske uprave do-jdlj storjeno, da bi dvignili v pnosti zanimanje za sejem — Jcimo z raznimi folklornimi “stopi in drugim prografnom, ]Tdčilni za naše življenje, pri iolerifl javnost lahko bolj . delovala — vendar bi se tudi u7tl° občinstvo moralo zaveda-p Pomena velesejma, ki vendar ^ Odstavlja za naše mesto veli-^ Pridobitev in ustvarja tudi - °znost za najrazličnejše vrste
stranski jedrski oborožitvi. V Evropi bijejo Angleži in Francozi boj, ki ga je neki diplomat označil za «novo rundo v stoletni vojski». Med zasedanjem evropskega parlamenta v Strasbourgu je neki angleški poslanec obsodil De Gaullovo politiko, V odgovor mu je glavni tajnik De Gaullove stranke zabil, da bi Angleži radi deset let prepozno stopili na evropski avtobus.
Nekaj podobnega se je dogodilo med Francozi in Nemci na sestanku predstavnikov Evrop-spega skupnega trga v Bruslju. Komaj teden potem, ko je nemški parlament ratificiral (potrdil) francosko-nemško pogodbo o prijateljstvu — ki je bila sicer s posebno uvodno klavzulo razredčena — sta se Bonn in Pariz sprla glede kmetijskih cen. Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je dejal, da so Francozi izvlekli z Evropskega skupnega trga več, kakor so vanj vložili. Razume se, je dodal, Nemčija bo zahtevala^ «enake koncesij e», preden bo žrtvovala svoje koristi na ljubo šestim. Neki pristaš evropske skupnosti je tedaj pripomnil, da pomeni to konec duha evropske skupnosti, ki ve-;e evropski skupni trg. Drugi, je dodal: Jaz odhajam. Tu je zavladalo bolj zadušljivo ozračje kakor med Združenimi narodi
Medsebojnim borbam in razprtijam v Evropi je treba dodati še pritožbe Evropejcev proti Združenim ameriškim državam. Med jedrskimi, razgovori v Bruslju je neki francoski general dejal, da je ameriška obrambna «politika žalostna in neumna». Neki angleški odposlanec je dodal, da je evropska politika Kennedyjeve vlade prav tako nespametna kakor drzna (arogantna). Francoski minister za industrijo je opozoril ameriške petrolejske družbe, da bo francoska vlada skrčila delež teh družb na francoskem trgu. Temu je sledil o-pomin valutnega odbora Evropskega skupnega trga, da počasni napredek ameriškega gospodarstva prepričuje naraščanje zaupanja v' dolar.
Razpoloženje proti Američanom v Evropi, nadaljuje isti ameriški list, ni nič novega. Zdaj se ponavlja nova kriza zaupanja v bistvo zahodnega zavezništva. Pri vseh lepih izjavah, ki so bile izrečene maja 1963, ostane resnica, da si atlantski zavezniki ne zaupajo več drug drugemu. Francozi šo proti pristopu Angležev k novi Evropi, ker so prepričani, da nastopa Anglija kot trojanski konj, da bi se Anglosaksi polastili Evropskega skupnega trga. Angleži z nezaupanjem "gledajo na francosko-nemško pogodbo o prijateljstvu, ker se bojijo, da bi to prijateljstvo dovedlo do napol fašistične nadvlade nad evronsko celino. Združene ameriške države ne zaupajo Evropejcem jedrslr~ orožja iz strahu, da bi ra t,° imorabiie lrhkomiselno. Evropejci dvomilo, da bi Američani prišli na pomoč zdaj, ko ima Rusija v svojih rokah velike rakete, ki b; lahko razrušile obsežne predele ZDA.
Za to medsebojno nezauoa-nje in sumničenje je več razlogov, glavni pa je v tem, da ni sporazuma glede vprašanja, kako naj se organizira zavezništvo. Predsednik Kennedy in večina Američanov želi, da bi se atlantsko zavezništvo tako organiziralo, da bi Američanom pripadla vloga glavnega, čuvaja. Evropejci, predvsem pa predsednik De Gaulle, hočejo imeti neodvisno Evropo, ki bi bil z sicer zaveznik ZDA, vendar bi lahko sama odločala brez vtikanja VVashingtona. Edina pot iz te zagate, v katero je
zašlo zapadno zavezništvo, je v tem, da se najde kompromis med atlantsko in De Gaullovo koncepcijo. V ta namen se sestajajo po Evropi diplomati in strategi, poslovni ljudje in vojaki v mirnih seminarjih, da bi izdelovali nove ideje, ki bi pripomogle k premostitvi prepada. Kako bi to dosegli? Predvsem je treba obnoviti pogajanja m d Veliko Britanijo in evropskimi državami za pristop Anglije k EGS.
Dokler se Angleži ne pridružijo, je dejal zahodnonemški zunanji minister Schroeder, bo Evropski skupni trg ostal v luknji. Na poti angleškemu pristopu je De Gaullovo nasprotovanje, ki bo trajalo tako dolgo, dokler Angleži ne obrnejo hrbta ZDA. Na drugi strani se bo angleška delavska stranka, ako pride na oblast po volitvah, o-brnila od Evrope, saj je celo «Economist» pisal, da je Velika Britanija res inzularna (država na otoku), kakor je dejal De Gaulle.
PLES Z BLAZINICO DOMA IZ SUHE KRAJINE NA DOLENJSKEM. KAKOR VIDITE, JE UPRAVA GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI ZA UDELEŽENCE SEJMA «ALPE -ADRIA« POSKRBELA TUDI ZABAVO
Tik pred otvoritvijo II. mednarodnega sejma «Alpe-Adria» je bila na Gospodarskem razstavišču, v Ljubljani tiskovna konferenca, katere se je udeležilo lepo število časnikarjev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Vodil jo je predsednik sejemskega odbora I. Heter, glavni ravnatelj podjetja «Intertrade» v Ljubljani. Predsednik je orisal namen tega obmejnega sejma ter zlasti podrobno pojasnil navodila, ki jih je dala Gospodarska zbornica SRS podjetjem, katera se nameravajo u-deležiti sejma, časnikarji so se v svojih vprašanjih zanimali za razne podrobnosti v zvezi s sklepanjem in uresničevanjem kupčij, še posebno jih je zanimalo vprašanje, ali bodo devizna sredstva, ki bodo ustvarjena z izvozom iz Jugoslavije, uporabljena v celoti za uvoz v Jugoslavijo. Predsednik Heler je še s posebnim poudarkom pritrdilno odgovoril na zadnje vprašanje in naglasil, da .se že na podlagi omenjenih navodil, ki jih je dala Gospodarska zbornica, da sklepati, da bo Jugoslavija z izvozom pridobljena sredstva uporabila za nakup blaga v Italiji oz. Avstriji. Med tiskovno konferenco je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Dovgan spregovoril kratko o pomenu turizma za medsebojno spoznavanje in. gospodarsko sodelovanje ter povabil časnikarje, naj prispevajo k razvoju turizma med tremi sosednimi državami.
Otvoritve sejma se je udeležil tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Viktor Avbelj. Zvezni izvršni svet sta predstavljala tajnik za trgovino Dragotin Kosovac in tajnik za kmetijstvo in gozdarstvo J. Ingolič; med člani izvršnega sveta SRS je bil tudi podpredsednik Janko Smole. Tržaško delegacij o Italij ansko-j ugoslo-vanske trgovinske zbornice sta predstavljala predsednik dr. E. Vatta in D. Košuta. Poleg generalnega ravnatelja oddelka za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu v Trstu dr. Bornie so bili tudi predstavniki trgovinskih zbornic iz Vidma in Gorice, kakor tudi predstavniki treh obmejnih občin (tržaške dr. Venier).
Navzoče je pozdravil novi predsednik Gospodarske zbornice SRS Riko Jerman, ki je govoril o pomenu gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo ter o vlogi, ki jo imajo pri tem sejmi, zlasti pa novi sejem «Alpe-A-
d.ria». Ta sejem je še posebno pomemben zaradi svojih dopolnilnih kontingentov, ki upoštevajo še posebej gospodarsko strukturo treh obmejnih dežel. Jugoslavija teži v zadnjem času še zlasti za tem, da bi povečala izvoz svojih industrijskih izdelkov, ker je njena industrijska proizvodnja narast-la. Za izmenjavo med obmejnimi deželami so dane še mnoge možnosti, ki jih je treba izkoristiti. Prav zaradi tega ima sejem «Alpe-Adria» še posebne naloge.
Nato je tajnik Zveznega izvršnega sveta za trgovino Dragotin Kosovac odprl sejem. Tudi on je spregovoril o vlogi sejmov, ki v veliki meri prispevajo k mednarodnemu spoznavanju in ugotavljanju možnosti za pospeševanje trgovinske izmenjave. Gospodarske možnosti in novi dosežki v proizvodnji v vseh treh državah se nenehoma širijo in se morajo pokazati tudi v blagovni izmenjavi na meji. V tem pogledu pripada važna vloga sporazumom o ureditvi obmejne trgovine. Sejmi so vsekakor hvaležni posredniki med proizvajalci in potrošniki. Sejem «Alpe-Adria> naj pripomore k izkoriščanju vseh možnosti, ki so dane za pospešitev blagovne izmenjave. Zvezni tajnik Kosovac je tudi naglasil, kako velikega pomena je sodelovanje med državami tudi na turističnem področju.
RAZMEROMA
LEPA UDELEŽBA
Letošnjega sejma «Alpe-A dria» se je udeležilo 176 razstavljavcev, in sicer iz Avstrije 24, iz Italije 101 in iz Jugoslavije 51; iz samega Trsta je bilo 36 podjetij.
V zadnji številki smo zgrešeno navedli število udeležencev (87 iz vseh obmejnih dežel), ker ni prvo poročilo upoštevalo, da so v kolektivno razstavo goriške in videmske trgovinske zbornice zajeta tudi posamezna podjetja iz teh pokrajin. Nekatera podjetja iz goriške in videmske pokrajine, kakor na primer Kerševani, Sulko in Krainer iz Gorice ali Kont iz videmske pokrajine, so se tudi udeležila sejma na svojo roko.
LETOŠNJI SEJEM BOLJ RAiZOIBAN
že tiskovna konferenca, ki smo jo omenili, je napovedala večjo razgibanost na letošnjem
sejmu. Ta je prišla do izraza tudi na samem sejmišču. Razstavi j alci iz Italije, Avstrije .in Jugoslavije so s svojim blagom (po večini za široko potrošnjo) zasedli vse razpoložljive prostore na sejmišču. Posebno naj o-menimo bogati kolektivni razstavi trgovinskih zbornic iz Gorice in Vidma v prvem nadstropju. Tu si je obiskovalec lahko takoj ustvaril pregled čez proizvodno zmogljivost obeh pokrajin, zlasti videmske, ki je bila močno zastopana z najrazličnejšimi vrstami potrošnega blaga; iz Vidma so bila zastopana nekatera podjetja ločeno, kakor na primer družba «Metal-strutture».
Tudi za ta sejem je sejemska uprava izdala poseben katalog udeležencev sejma.
NAGLO ZAKLJUČEVANJE POSLOV
Kaže, da so letos podjetja, ki so razstavljala na sejmu «Alpe-Adria», bolj pohitela z zaključevanjem kupčij kakor lansko'leto. Tako so bile sklenjene kupčije že za skoraj vse razpoložljivo blago, .katerega izmenjavo dopuščajo kontingenti blagovne liste (v vsaki smeri po 2 milijardi lir). Na sestanku tržaške delegacije Italij ansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice v Milanu so proučili potek poslov in tudi vprašanje roka za zaključevanje. Ta ni bil strogo določen, pač pa se ^,di, da se bo sukal med 5. in 10. julijem. Tržaški trgovci so obžalovali, da še ni ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu odobrilo sejemskih kontigentov; vsekakor pričakujejo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Morda je tega zavlačevanja kriva tudi vladna kriza.
Na sestanku tržaške delegacije so govorili tudi o nastopu predstavnikov delegacije ob priliki »Jugoslovanskega dne» na tržaškem velesejmu — 22. junija). Predstavniki delegacije se bodo ob tej priložnosti sestali z jugoslovanskimi gosti na tržaški trgovinski zbornici ter se z njimi porazgovorili o poteku trgovinske izmenjave v o-kviru sejma «Alpe-Adria». čim-prei naj bi prišlo do sestanka z odborom za obmejno trgovinsko izmenjavo
Amerika proti prodaji jekla v dtimpingu
Predstavnik ameriškega finančnega ministrstva je izjavil, da je uvoz francoskega jekla v ingotih v Ameriko proti
ameriškim predpisom za pobijanje dumpinga. Američani so to doslej očitali samo drugim evropskim proizvajalcem, tako bf Igijskim in nemškim. Francija naj bi lani po nedovoljenih cenah izvozila v Ameriko za 7 milijonov dolarjev jekla.
ENOTNA CARINA EGS NA PETROLEJSKE IZDELKE
Gospodarska komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je predložila ministrskemu Svetu EGS _ predlog, naj se uvede za vse članice EGS skupna carinska tarifa na uvoz petrolejskih izdelkov. Francija želi, da bi tarifa ^ bila razmeroma visoka, Nemčija in Nizozemska so za skrajno nizko tarifo.
Tudi v Italiji bo primanjkovalo delovne sile?
Pod pokroviteljstvom ustanove «Accademia .dei Lincei» so te dni številni gospodarstveniki in izvedenci za statistike razpravljali o bodočem razvoju italijanskega gospodarstva glede na nenehno krčenje razpoložljive delovne sile. V uvodnem predavanju je profesor Livi napovedal, da bo okoli leta 1939 razpoložljivost z delovno silo pičla; to bo oviralo naravni razvoj gospodarstva. Po vsej Italiji bo na leto 180.000 službenih mest izpraznjenih, toda na podlagi naravnega človeškega prirastka jih bo možno zasesti samo 65.000. Za zasedbo ostalih službenih mest se bodo oblast-va morala zateči k brezposelnim, katerih število pa se je v zadnjih letih že tako skrčilo, da jih čez nekaj let skoraj ne bo več. Po Livijevem mnenju ni dovolj ukrepati zgolj proti predvidenemu zastoju v gospodarstvu, ki naj bi ga povzročilo razredčenje števila usposobljenega osebja. Vlada naj bo pripravljena na popolno pomanjkanje delovne sile. (Ako bi res prišlo do tega, bi nova kriza ovrgla predvidevanja, da bo v desetletju 1963-1973 letni narodni dohodek znašal 5 odsto.) Prof. Livi je svetoval vladi, naj dovoli, da osebje brez težav pre-•sedla iz ene službe v drugo — celo na drugo strokovno področje, ako se mu daje možnost boljšega zaslužka; seveda naj ta proces spremlja primerna usposobljenostna praksa. Nadalje naj vlada olajša izseljencem povratek v domovino, zlasti onim, ki so v tej ali oni stroki že visoko usposobljeni in naj v večji meri zaposli ženske.
Prof. Livi je kaj pesimistično očrtal bodoči razvoj italijanskega gospodarstva. Večina strokovnjakov pa ni bila njegovega mnenja. Tako je profesor Luzzatto Fegiz pobijal Livi j e ve trditve. Zatrdil je, da je trenutno število zaposlenega osebja precej višje od tistega, ki ga navajajo statistike. Zato bo tudi v prihodnjih desetih letih
Koliko zlata proizvaja SZ?
Sovjetska zveza ne objavlja podatkov o svoji proizvodnji zlata. Tako se je treba zadovoljiti z mnenjem strokovnjakov, ki se opirajo samo na cenitve.
V predvojnih časih, to je okoli leta 1930 so Rusi prodajali večje količine zlata zahodnim državam. Sodijo, da so te prodaje na Zahod dosegle nekako 8 odsto vse svetovne proizvodnje. Leta 1937 in 1938 so prodne ruskega zlata znašale okoli 15 odsto svetovne proizvodnje. Med vojno je Sovjetska zveza ustavila izvoz zlata in šele leta 1946 ga je zopet obnovila. Do leta 1958 je Sovjetska zveza prodala povprečno vsako leto zahodnim državam po 75 milijonov dolarjev zlata, kar je predstavljalo 9 odsto svetovne proizvodnje. V naslednjih letih se je prodaja povečala in je. leta 1961 dosegla 260 milijonov dolarjev.
Strokovnjaki domnevajo, da zavzema Sovjetska zveza drugo mesto v svetovni proizvodnji (takoj za Južno Ameriko), in sicer se njena letna proizvodnja suka med 300 in 750 milijonov dolarjev; vrednost sovjetskih zalog cenijo na 4 do f; milijard dolarjev, že od leta 1935 velja sedanji tečaj dolarja nasproti zlatu, in sicer 35 dolarjev za unčo zlata. Sovjetska zveza trdi, da nima ta tečaj več prave gospodarske podlage. Že leta 1958 je ministrski podpredsednik sovjetske vlade Mikojan to izjavil in dodal, da Združene ameriške države diktirajo ceno zlatu. -Jasno je, da bi podražitev zlata pomenila
povečanje kupne sile Sovjetske zveze. Ta bi potem z zlatom lahko kupila na Zahodu mnogo več zlata, kakor danes pri sedanjem kupnem tečaju dolarja nasproti zlatu.
Poslovni ljudje ugotavljajo, da je Sovjetska zveza pokazala veliko spretnost pri prodajanju zlata. V ta namen je iskala najbolj ugodne trge in v zadnjih letih, to je odkar je angleški funt šterling dosegel zamenljivost, prodaja zlato predvsem na londonskem trgu. S prodajo zlata si Sovjetska zveza nabavlja devize, s katerimi plačuje svoje nakupe na Zahodu.
fflhika, tako na primer za o-lhike in gostinske obrate.
Na tiskovni konferenci tik pred otvoritvijo sejma «Alpe-Adria» so časnikarje iz Italije in Avstrije povabili na izlet na Dolenjsko ali na štajersko, po lastni izbiri. Mi smo se odločili za štajersko ter smo kot gostje celjske gospodarske zbornice kmalu popoldne odrinili proti Celju.
NA RIMSKEM GROBIŠČU
V ŠEMPETRU
Cez Trojane so novo avtomobilsko cesto tako dobro speljali, da klanca v vozilu srednje cilindraže niti ne opaziš, s takšno lahkoto ga avto lahko požira. Prva postaja na našem potovanju sredi hmeljskih nasadov :	Šempeter z rimskim
grobiščem v Savinjski dolini, kakih 15 km pred Celjem. Popotnik ne bi po zunanjosti nikakor sodil, da gre za grobišče; to je manjši lepo urejen park, posejan z rimskimi spomeniki, k', so jih očitno z velikim potrpljenjem obnovili pod vodstvom dr. J. Klemenca po nalogu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kopači gra-m- za so leta 1952 naleteli na ostanke rimskih nagrobnih spomenikov — nad 400 stavbnih kosov, grobnic, kipov in reliefov — nič več kakor 4 do 5 metrov pod zemljo. Rimski dostojanstveniki iz Celja (Clau-dia Celea) so jih postavili že v I. stoletju po Kr., a pod na-
Dva dni med gostoljubnimi Štajerci
piavinami se je zlasti ornamentika na njih čudovito ohranila v vseh svojih odtenkih.
VELENJE JE TUDI
LETOVIŠČE
Tujec ne bi niti zdaleč mislil, da je Velenje s svojimi stolpnicami in sodobnim hotelom, gledališko dvorano in skrbno gojenimi zelenimi nasadi rudarsko naselje. S tega mesta bi rad prosil svojega spremljevalca za odpuščanje, da sem ge. med sprehodom mimo lepih stanovanjskih hiš in nasadov proti jezeru moril s svojim gospodarskim razmotrivanjem, ki se prav nič ni prilegalo tej prelepi okolici, posejani z obrašče-nimi griči, ki jih varuje venec prav tako zelenih gora. Skoraj mučila me je misel, kako bodo gospodarstveniki z. edinim o-rotijem v svojih rokah — z revnim lignitom vzdržali tekmo z arhitekti, ki iščejo samo lepoto, a navadno nočejo imeti o-pravka z gospodarskimi ebziri in omejitvami; tako bodo s teni revnim »blagorm ohranili sedanjo visoko življenjsko ra ven. Spremljevalec mi je mirno in prepričljivo razlagal:
Ležišče lignita bo zadostovalo najmanj za 200 let. Že nekaj let žene lignit generatorje velike termo-elektrarne; ta daje velike količine električne e-nergije omrežju Slovenije, ki jo tudi izvaža.. Ob rudniku je tudi toplarna, ki po debelih ceveh (na prostem ob cesti) dovaja toploto vsemu mestu in sodobni vrtnariji. Zdaj delajo načrt za graditev velikega kemičnega kombinata...
Tako smo med kramljanjem r socialno-gospodarskih vprašanjih nekako v pol uri hoda od hotela «Paka» prispeli do jezera. To je nastalo, ko je rudnik nekako pred petimi leti pogoltnil grič Skele s cerkvico in šolo, ostala pa je vas skele ob njegovem vznožju. Na Zavalov-škovi sliki v hotelu iz leta 1913 lahko še opaziš grič Skele s cerkvijo. Staro jezero nekoliko naprej od novega so izsušili, da ne bi voda vdrla v rudnik.
Pred gostilno ob jezeru smo opazili več vozil s tablico Gr (r'-radec). Avstrijci radi prihajajo na izlet v Velenje. Vabita jih dobra hrana in ljub-^niva postrežba v restavraciji hotela «Paka». (Za navadno sobo pla-
čaš 945 din, s kopalnico 1.060; dvoposteljna s kopalnico 1.776, dvoposteljna s kopalnico in straniščem 2.450; prenočišče in hrana (zajtrk in kosilo) za eno osebo 1.445 - 1.715, s tremi obroki 2.013 - 2.265; prenočišče in hrana za dve osebi 4.420 dinarjev na dan; v cenah je všteta tudi taksa za bivanje). Poleg dobre in obilne hrane vpliva na gosta kaj prijetno tudi ljubeznivost natakaric. Velenje ni samo rudarsko naselje, temveč tudi vabljivo letovišče.
DOBRNA — ŽE 400 LET
Nekako na pol poti iz Velenja proti Celju zavije cesta proti vzhodu in prav kmalu si v Dobrni (18 km severnozahod-i o od Celja), v slovitem rHra-vilišču predvsem za ženske bo-lez.,1 Imaš vtis, da si vn^o s silo utira pot skozi gosto zelenje, toliko je tega. Sveti mir, kakor nalašč za napete živce iz velikomestnega vrveža. V resnici ne prihajajo sem samo bolnice in bolniki — tu zdravijo tudi revmatične in bolne na srcu —- temveč tudi zdravi letoviščarji. Kot zdravilišče ima L brna za seboj že 400 '-tno {.reteklost; osrednji stavbi, ki
je bila zgrajena leta 1814, so d..dali več novejših. V samem zdravilišču je okoli-400 ležišč, pri zasebnikih pa okoli 300.
Koliko zdravilne vode — ta sicer ni pitna ter je topla (36 stopinj). — je privrelo že iz zajetega vrelca v štirih stoletjih! In vendar še vre in vre dan in noč. Simpatični bolniški sestri' nekje iz Dolenjske, ki nam je rr dagala poslovanje zdravilišča, ter nam opisala najmanj: D raznih kur, je tako tekel jezik z mehkim dolenjskim naglasom, da sem že skoraj začuti', kako mi po nogah leze rev ma, samo da bi se lahko prijavil za tritedensko zdravljenje v tako dobro organiziranem in učinkovitem zdravilišču: kopeli
v kabini, kopeli v bazenu, masaža, obloge z blatom, elektro-terapija itd. V zdravilišču je tudi lepa dvorana, v kateri i-majo včasih tudi Avstrijci intimne prireditve.
Povsod so nas lepo postregli, a nikjer ni bil sprejem tako topel, kakor prav v Dobrni, na-vrh so nas hoteli še okonati.
Morda vas zanimajo še cene v zdravilišču: pred sezono — tja do srede julija nenzion 13"0 - 2040 dinarjev, samo prenočišče 180-820; v sezoni penzion 1600-2400, sama soba 320 do 1120; zasebne sobe pred sezono 310 - 510, v sezoni 390 - 570 dinarjev.	L. B.
Avstrijski socialisti proti EGS
Po vesteh z Dunaja se avstrijski socialisti prav nič ne navdušujejo za pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti. Avstrijska vlada je sicer predložila EGS zadevno prošnjo, ki še ni bila rešena. V Bruslju, kjer je sedež gospodarske komisije, bo Avstrijo v tej zadevi zastopal podpredsednik Pitterman, ki se menda ne bo posebno potegoval za pridružitev. Glede tega vprašanja se pojavljajo na Dunaju razni pomisleki, posebno ta, da bi tesno sodelovanje z Zahodno Nemčijo utegnilo počasi ustvariti u-godna tla za združitev Avstrije z Zahodno Nemčijo (Anschluss). Na drugi strani utegne vplivati na avstrijsko politiko tudi sovjetski pritisk; saj je Moskva dala Dunaju pogosto razumeti, da se protivi pridružitvi Avstrije k EGS.
Italijansko mnenje o krizi na Zahodu
« Relazioni internazionali», tednik za zunanjo politiko, ki ga izdaja Inštitut za proučevanje mednarodne politike v Milanu, ugotavlja, da je po konferenci NATO v Ottavvi ostalo v bistvu vse pri starem. Med ZLA in glavnimi evropskimi zavezniki je ostalo nerešeno o-srednje politično-strateško vprašanje. Med Kennedyjevo zamislijo in De Gaullovimi načrti ni moč doseči sporazuma. Ve-LKa Britanija, Francija in tudi Zahodna Nemčija se ne strinjajo z načrti Kennedyja oz. ameriškega ministra za narodno o-brambo MacNamare. Američani skušajo preprečiti razmnoževanje jedrskega orožja in razdelitev med vse zaveznike. Na drugi strani hoče imeti Ansliia — tudi Macmillan — lastno jedrsko orožje; Angleži bi si radi zagotovili možnost, da v določenem trenutku umaknejo svoje atomske sile iz zavezniške vojske. Prav tako hoče imeti tudi Francija svojo ^tno jedrsko silo. Končno se Zahod na Nsnčija boji, da bi postala poprišče morebitne voine ali pa, da bi drago ^'ačala sovjetsko ameriški sporazum za umiritev Evrope.
razpoložljivost delovne sile znatno višja, kot predvideva prof. Livi. V razdobju 1964-1973 bo naravni prirastek znašal 2,3 milijona, medtem ko bo poljedelstvo dalo 1,6 milijona polzapo-slenih oseb; skupno lahko torej računamo na 3,9 milijona ljudi. Poleg tega je treba upoštevati še dva razreda, ki ne sodita v spisek zaposlenih: gospodinje in stare osebe, ki bi se rade znova zaposlile. Ako bi v prihodnjem destletju delovne sile razpolagale z dobro tretjino od 15 do 60 let starih žensk, ki niso zaposlene, in s polovico med 60 in 70 let starih oseb, katere prav tako niso zaposlene, bi nova razpoložljiva delovna sila dosegla približno 4,3 milijona ljudi; ako prištejemo naravni prirastek 3,9 milijona oseb, dobimo skoraj 8 milijonov razpoložljive delovne sile; in četudi to število zmanjšamo recimo na 5,5 milijona oseb, bo še vedno bolj visoko, da prepreči morebitni zastoj v gospodarstvu.
relije
nase
i i
Disonanca
Včasih te samo ena beseda ali samo bežen prizorček, ki mu slučajno prisostvuješ, tako prešine in navdahne, da bi kar zgrabil za pero. Tako sem tudi tisti večer v Avditoriju, ko so naši mladi pevci in godci z domačimi popevkami že povsem osvojili prav tako mlado občinstvo, ki je v svoji vzhičenosti ploskalo kar vprek, nenadoma obstal že ob popevki «Disonanca». «Disonanca» me je zalotila v popolni notranji disonanci. Na eni strani pravi hrušč in trušč neharmo-ničnih napevov, skoraj surovih, a svežih glasov iz mladih grl in vreščečih inštrumentov pod silovitimi udarci razigranih godcev, na drugi moj prvotni namen, da bi za «Naše mnenje» napisal nekaj običajnega iz vsakdanjega življenja. Prevelika disonanca med to svežino, prekipevajoče sproščenostjo, ki utegne razgnati debele zidove, in mojo prvotno izbrano snovjo za to rubriko. Premilo pojejo moje strune, da bi se njihovi drobni glasovi ne izgubili v širini te dvorane, občutkov in pojmov prešerne mladine, ki bo vendar kmalu prevzela tudi odgovornost za naše javno življenje.
Zato se je v hipu napovedi «Disonance» porodil v meni sklep, da menjam predmet »Našega mnenjai> ter skušam zajeti vsaj nekaj vtisov s tega večera. Za vraga, niti ob veseli glasbi se človek ne more o-tresti svoje poklicne špekulacije! Morda je kriva tega moja zaverovanost v poklic pis-marjev, ki ti z leti rine vedno bolj v kosti — poglejte samo našega Godino — ako se ga pravočasno ne otreseš. Morda se te špekulacija poloteva pod bremenom tiskarskih računov? Ej, ko bi človek utegnil izkoristiti to navdušenje mladine za popevke, jazze in hrupno bobnanje in grmenje jazz-orkestrov in s podobnimi disonancami v slogu in vsebini tudi mlade pritegniti na list! Prav tako bi bilo treba močno udarjati, da ne napišemo bobnati, in sekati ter zavreči skladnost uglajenih in že obrabljenih rečenic. Vse bi moralo biti močneje, bolj rezko in opremljeno z upadljivi-mi vprav izzivajočimi naslovi, vrh vsega polno slik, da bi bralcu ne bilo treba niti čita-ti Vrstile naj bi se tudi slike lambret in vesp, avtomobilov (vsaj «500 C», ki so mu mladi posvetili posebno popevko), prizorov s športnih prireditev, kolesarskih in avtomobilskih tekem ter konjskih dirk, a prav malo šolskih klopi, kvečjemu ob koncu šolskega leta. Mnogi listi so se že prilagodili tem zahtevam novega časa, še posebno tisti, ki jim ni treba trikrat obrniti slike, preden jo izročijo v drago klišarno.
Pred tem vprašanjem, kako se prilagoditi zahtevam časa in zahtevam mladine, a jo hkrati voditi, pripravljati na vodstvo in dovesti do avtokritike, stoje seveda poleg časnikarjev in kulturnih delavcev posebno politiki. Festival je pokazal, da je lahko tudi mladina požrtvovalna in da skriva v sebi ne-stutene ustvarjalne sile, toda pokazal je tudi, da so za o-aobne nastope potrebni tudi pobudniki in organizatorji zrelih let, čeprav zadostuje včg-si.. en sam.
Za naše razmere je zlata vredno, da se organizatorji in sodelavci niso ustavili pri t-deoloških pregrajah, temveč so iskali to, kar nas združuje — vesela pa tudi otožna pesem ter skupni bridki časi. Na oblastnikih je zdaj, da te mlade tvorne sile med našim ljudstvom ustrezno podprejo, da se bodo lahko posvetile takšnemu ustvarjalnemu delu in ostale zdrave v našo korist pa tudi v korist vse skupnosti.
—Ib—
TRENUTNO PROPADLA KO-
ALICIJA LEVEGA CENTRA. Vladna kriza v Italiji traja že od 16. maja, ko je predsednik Fanfani, eden izmed glavnih voditeljev krščanske demokracije in pristaš sodelovanja s socialisti, odstopil, kakor je navada, da odstopi vsaka vlada po nastopu nove zakonodajne dobe, to jc po parlamentarnih volitvah. Glavni tajnik krščanske demokracije Moro, ki mu je predsednik republike Segni zaupal mandat za sestavo nove vlade, je tega po dolgih posvetovanjih s predstavniki strank vrnil. Do tega je prišlo, ker se ni-mogel dokončno sporazumeti glede vladnega programa s socialisti, ki naj bi njegovo vlado podpirali, čeprav so si bili že blizu. Do preloma je prišlo zaradi opozicije levega krila socialistične stranke, ki je proti popuščanju nasproti krščanskim demokratom in proti oddaljevanju od komunistične stranke.
V	sami socialistični stranki je nastopila kriza, ko je predsed-ništvo (izvršni odbor) stranke po hudem medsebojnem prerekanju odstopilo ter je večini članov sledil še sam Nenni. Kongres socialistične stranke, ki je bil prvotno napovedan za julij, je bil odložen na oktober. Glavni odbor še ni izbral novega izvršnega odbora. Segni je zdaj pozval predsednika poslanske zbornice G Leoneja, naj sestavi poslovno (nepolitično) vlado, ki bi si zagotovila izglasovanje državnega proračuna. Poslovni vladi nasprotujejo zlasti komunisti, deloma tudi socialisti, vendar kaže, da je takšna vlada trenutno edino možen izhod iz hude politične zagate, ki je nastala, ker se je pojavilo med samimi krščanskimi demokrati
■ veliko nadsprotstvo proti Fan-faniju, češ da je bila njegova politika kriva, da so si komunisti na zadnjih volitvah tako o-pomogli. Nekateri listi so prišli na dan celo s predlogom, naj bi novi parlament razpustil in razpisal nove volitve. «New-York Times« je mnenja, da preživlja Italija eno izmed najhujših kriz po 1. 1948.
NOVI PAPEŽ. Od 19. t. m. traja v Sikstinski kapeli v Vatikanu konklave, ki naj bi zbral novega papeža. Udeležuje se ga 80 kardinalov z vsega sveta. Do četrtka so se kardinali že dvakrat sestali, toda iz dimnika sikstinske kapele se je obakrat dvignil črn dim, v znamenje, da dotlej še niso izbrali novega naslednika papeža Janeza XXIII.
V	petek pa se je iz dimnika dvignil siv dim, to je bilo znamenje za velikansko množico vernikov, ki je čakala na trgu Sv. Petra, da je bil izvoljen nov papež, in sicer kardinal Janez 'Krstnik) Montini,‘'rojen leta 1897 v . kraju Concesio (blizu Brescie). Srednje šole je dovršil pri Jezuitih ter leta 1920 po-
- stal duhovnik. Filozofijo je študiral v Gregorianumu ter je nato služboval tudi pri nuncia-turi v Varšavi. Leta 1937 je postal namestnik državnega tajnika. Papež Pij XII. ga j.; leta 1953 hotel imenovati za kardinala, vendar je Montini to zavrnil in odšel za nadškofa v Milan. Za kardinala ga je imenoval Janez XXIII. decembra 1958. Med kardinali pristaši konservativne struje je nov papež, ki si je izbral ime Pavel VI., ubiral srednjo pot. Ob njegovem odhodu iz Rima v Milan so se razširili glasovi, da je med njim .in Pijem XII. nastalo nesoglasje. Novi papež je na glasu Socialno čutečega človeka.
DVA NOVA DRZNA POLETA OKROG ZEMLJE. V sredo sta se vrnila iz vesolja sovjetska kozmonavta polkovnik Valerij Bikovski in Valentina Tereško-va. V Sibiriji severozahodno od Karagande sta se spustila s padali; izkočila sta iz vesoljskih ladij. Bikovski je ostal v vesolju 119 ur ter je preletel 3,300.000 km, Valentina pa 71 ur je preletela okoli 2 milijona km. Prvi je letel na «Vostoku V» ter pristal ob 14.06, Tereškova pa na «Vostoku VI» ter je pristala isti dan ob 11,20 uri. Oba poleta sta seveda zbudila veliko zanimanje po vsem svetu, zlasti pri Američanih, ki skušajo v tem pogledu dohiteti Ruse. Za zdaj so še precej za njimi, saj je njihov kozmonavt letel okoli Zemlje samo 28 ur. Valentina Tereškova je prva ženska, ki je letela okoli Zemlje.
PREDSEDNIK K E N N E D Y PRIDE TUDI V ITALIJO. Na svojem potovanju po Evropi se bo predsednik ZDA Kennedy u-stavil tudi v Italiji,' kamor naj bi prispe: 30. junija. V Rimu se bo sestal s predsednikom republike in političnim! voditelji. v<New York Times* piše, da je v zvezi z njegovim obiskom v Italiji nastopila precejšnja zadrega, ker ni politični položaj v Rimu razčiščen. Morda no tiste dni trajala v Rimu še vedno politična kriza. Položaj je zapleten, ker so se pri političnih volitvah ‘IH. aprila pa tudi pri deželnih volitvah na Siciliji komunisti zelo utr-
Včeraj je bil odprt XV. tržaški velesejem
Kaj vse najdeš po njegovih paviljonih - lesna razstava prednjači
V petek dopoldne je minister za znanstveno raziskovanje Guido Corbellini slovesno odprl XV. tržaški velesejem v prisotnosti predstavnikov domačih oblasti in diplomatskih pred-siavnikov držav, ki se udeležujejo sejma.
Prvi je spregovoril G. Sutto-
rr., predsednik upravnega sveta
.tržaškega sejma.
Iz govorov predstavnikov sejma in oblasti
SUTTORA
Predsednik upravnega sveta
tržaškega velesejma G. Suttora je v svojem nagovoru orisal naloge tržaškega velesejma v zvezi s tradicionalno funkcijo tržaškega pristanišča, ki predstavlja dragoceno zvezo med srednjeevropskimi državami in čezmorskimi deželami.
Iz sedanjih težav se bo Trst lahko izvlekel t.udi glede na to, da se z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti in gospodarskim vzponom novih držav v AIriki in Aziji u-stvarjajo nove možnosti za gospodarski razmah. Tudi v tej novi konjunkturi bo Trst v glavnem ostal zvest starim zvezam, ki gredo skozi Sueški in Gibral-tarski prekop Zanimanje tujcev za tržaški velesejem se vidi že iz dejstva, da je udeležba inozemskih podjetij leta 1958 predstavljala komaj 38 odsto, letos ca že 43 odsto. Trst naj bi služil za zvezo tudi med vzhodno in zahodno Evropo. Po ustanovitvi samoupravne dežele Fur-lanija-Julijska krajina naj tržaški velesejem pripomore tudi h gospodarskemu razmahu vso dežele. Ob zaključku svojega govora je predsednik pozval rim■
cmenil, da se tržaški velesejem poadiška dežela sta se prvič
vedno bolj uveljavlja, saj razstavlja na njem razmeroma mnogo tujih podjetij iz bližnjih in .oddaljenih dežel. Na sejmu se odraža gospodarski napredek vse države. Minister se je pohvalno izrazil - zlasti o razmahu industrije v Trstu., predvsem ladjedelnic, ki so znane po vsem sve.tu. Sestanki med domačimi in tujimi odposlanstvi med sejmom bodo pripomogli k povečanju ugleda tržaškega velesejma. Trst bo vedno ostal pri srcu vsakemu Italijanu.
Domača in tuja udeležba
Razstavna površina letošnjega sejma (1200 do 1300 kv. metrov) je nekoliko večja, ker so na trgu pred glavnim vhodom postavili nov paviljon, v katerem razstavlja družba FLY. Razstav-ljalcev je 1015; od teh je 578 ita-Ijanskih (57 odsto) in 437 inozemskih (43 odsto, lani 48 odsto). Kljub temu zavzemajo tuji razstavljeni proizvodi isto površino kakor lani. Prisotnih je 32 držav, to je 3 več kakor v preteklem letu, kar daje še večji poudarek mednarodnemu značaju te prireditve; saj sodi na prvo mesto v vsedržavnem okviru glede visokega odstotka inozemskih udeležencev in glede števila obiskovalcev v razmerju z maj h-no obsežnostjo velesejma in po-inankanjem učinkovitega zaledja.	,
Uradno se velesejma udeležuje 8 držav: Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Madžarska, Brazilija, Kitajska ter Kamerun in Slonokoščena obala iz Nove Gvi-neje. Kitajsko predstavništvo je tu prvič in za njegovo razstavo vladata hkrati strokovno zani-
udeležili velesejma. Posebno izvirno so svoj razstavni oddelek opremili predstavniki tridentin-sko-poadiškegu področja. S pestro nanizanimi fotografskimi posnetki skušajo zlasti obrniti pozornost občinstva na turistične lepote svojih krajev.
VI. mednarodni sestanek za pohištvo
naj poclpre delo ir- \ manj e in radovednost. Med Tr-
žaških poslovnih ljudi, pa tudi vse dežele, in sicer s primernimi ukrepi, ki bodo pripomogli, da lahko vzdržijo konkurenco.
DR. FRANZIL
Tržaški župan dr. Franzil je s toplimi besedami pozdravil v naši sredi ministra za znanstveno raziskovanje Guida Corbelli-nija, ki je prijatelj našega mesta. V njegovi prisotnosti je jamstvo, da bo vlada podprla Trst, da bo lahko dosegel svoje namene. Vprav v navzočnosti ministra za raziskovanja z zadoščenjem sporoča, da je Mednarodni inštitut za teoretično fiziko pri Organizaciji združenih narodov izbral Trst za svoj sedež. Po ustanovitvi samoupravne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina je bila dana Trstu nova važna naloga, da postane središče gospodarske dejavnosti vse dežele. Tržaški velesejem hoče biti primerno shajališče med trgovci in industrij-ci zlasti bližnjih predelov, kakor jugoslovanskega in avstrijskega; hkrati pa hoče tudi privlačevati poslovne ljudi iz izven-evropskih dežel. Po ustanovitvi Evropskega skupnega tržišča pripada Trstu tudi naloga, da ustvarja zvezo med tem tržiščem in državami izven njega.
CORBELLINI
Minister G. Corbellini je sporočil pozdrave rimske vlade in
skih komunistov. Govornik je naglasil, da ostane sovjetska komunistična stranka zvesta načelu mirnega političnega sožitja (koeksistence), hkrati pa obsoja oboževanje osebnosti, ki ga je uvedel Stalin. Sovjetskim smernicam glede pojmovanju miru in vojne je pritrdila večina sveta; ni res, kar trdijo ki tajski komunisti, da je sovjetska komunistična stranka izdala svetovno revolucijo in da sklepa kompromise s kapitalisti in imperialisti.
VLADNA KRIZA V IZRAELU. Dosedanji predsednik izraelske vlade Ben Gurion je odstopil. V prvc.m trenutku se je odpovedal tudi poslanskemu mandatu, vendar je odpoved na pritisk svoje stranke Mapai preklical. Državni poglavar namerava zaupati mandat za sestavo nove vlade finančnemu ministru Leviju Escolu. Zdi se, da je glavni vzrok nove krize v tem, da se pojavlja čedalje večji spor med staro in novo generacijo; v novi generaciji ni poklicnih politikov, pač pa prihajajo mladi ljudje večinoma iz raznih strokovnih organizacij. V novo koalicijsko vlado bi radi pristopili tudi liberalci in levi socialisti. Velike težave vladam dela tudi vprašanje državne obrambe zaradi spora z arao-skim svetom, pa tudi neugoden finančni položaj vpliva na odnose med strankami negativno.
FRANCOSKI KRŠČANSKI SINDIKALISTI ZA SODELOVANJE. Na zborovanju francoskih krščanskih sindikatov so sklenili, da bi bilo tesnejše so-delovčmje s sindikati drugega ideološkega prepričanja koristno stvari delavca. Poleg tega h:
di!i, medtem ko je irK samimi krščanske sindikalno orgnnizoci-soeiaVsti lov v krPo izzvalo krizo ter se vpilo N*»\ni>vi voJV
je lahko privobVe več nov h pri I Stašev, ako b' ep us Ule označbo ti"*:. Zaradi te politične nejrs-j vkrščanske*. To bodo hrt sto r.c-'i odsvetuje list _ prcdscdnl-]čeprav hočejo butati zveste <u n jcovuipjo v Italijo v tem ; svojemu programu. D Parizo trcnu; ":o.	poročalo v tei .»vezi, da je svoj
SPOR MED SOVJETSKIMI j čas tudi katoliški dnevnik «Ln IN KITAJSKIMI KOMUNISTI I Croix» odst ranil z naslovne sira-SF; VEDNO ODPRT. Or.trf.lm
stom in Kitajsko obstaja redna pomorska proga in ta država je pred nedavnim naročila v ladjedelnici Felszegy dve trgovinski ladji za skupno 11.000 bruto registrskih ton; eno so že dogradili, druga pa je v gradnji. Poljska nima uradnega predstavništva, ampak io zastopata lesno podjetje «Pa.ged» iz Varšave, ki je na mednarodnih tržiščih doseglo zavidljive uspehe z žagano smrekovino in jelovino, zlasti pa s pohištvom, ter podjetje, ki posluje na prehrambenem področju. Slonokoščena o-bala se velesejma udeležuje tretjič, Kamerun in Madžarska četrtič, Češkoslovaška petič, Brazilija sedmič, Avstrija in Jugoslavija pa sta prava veterana, saj je njuna 15.letna udeležba na tej prireditvi postala že trdo ukoreninjena tradicija. Glede Kameruna naj omenimo še to, da je njegov predstavnik sklenil z italijanskim monopolom banan novo pogodbo za dobavo tega sadeža Italiji.
Letošnji velesejem sestavljajo: splošna razstava potrošnih dobrin in investicijskih proizvodov, ki obsega skorajda vsa blagovna področja; uradne razstave tujih dežel; specializirane razstave, kot recimo razstava lesa ter pohištva in razstava lad-jedelstva; razstava domačega obrtništva, ki šele letos prihaja do prave veljave, ker je dobila stalen paviljon; gastronomski oddelek, v katerem menda ni jugoslovanskih specialitet, pač pa si bo obiskovalec lahko privezal dušo s tipičnimi dobrotami Avstrije, Madžarske, Brazilije, Poljske in drugih dežel ter seveda Italije
V okviru VI razstave pohištva in opreme za sodobna stanovanja, na kateri sodelujejo najpomembnejše italijanske tvrdke, bo dne 29. junija v veliki dvorani tržaške trgovinske zborni ce VI. mednarodno zasedanje za pohištvo. Na tem bo poleg drugih izvedencev predaval odvetnik Mario Dosi o ustvaritvi posebnih eksperimentalnih centrov za les, ki naj bi omogočili še večji izvoz italijanskega pohištva v inozemstvo. Novost predstavlja III. nagradni natečaj za najsodobneje in najudobneje opremljeno hotelsko so-bo. Pobudo zlasti cenijo gostinski obrati, kateri menijo, da bi taka tekmovanja morala biti vsa pogostejša, ker bi to privedlo do obširnega posodobljenja hotelske opreme, ki ne zadostuje več zahtevam turistov m poslovnih ljudi.
ga 28. in 29 junija še sestanek j ljanska Kemija-Impex zastopa mešanega strokovnega Italijan- vrsto kemičnih tovarn s stekle-
sko-jugoslovanskega odbora za les.
Trgovina z lesom čez tržaško
pristanišče je že stara, ne gre samo morda za tranzit iz za-
XII. mednarodna lesna razstava
Tudi letos zavzema mednarodna lesna razstava med prireditvami na tržaškem velesejmu važno mesto. Lesu je letos posvečen poseben dan, to je 30. junija. Ta razstava privabi vsako leto ne samo mnogo lesnih trgovcev in lesnih podjetij
lednih držav, kakor iz Jugoslavije in Avstrije, temveč v Trstu je mnogo lesnih trgovcev, ki posredujejo v lesni trgovini med zalednimi državami ter Bližnjim in Srednjim vzhodom.
Sestankom strokovnega itali-iansko-jugoslovanskega odbora bo predsedoval novi ravnatelj oddelka za gorsko gospodarstvo in gozdove dr. V. Pizzigallo kot predsednik italijanskega gospodarskega sveta za les. Z italijanske strani se bodo teh posvetovanj udeležili predstaVnnci Vsedržavne zveze lesnih trgovcev, Vsedržavne zveze za lesno industrijo, predstavniki industrijske lesne moke in celuio-ze ter strokovni predstavnici državnih železnic za promet in uporabo pragov.
Na lesni razstavi sodelujeta letos med italijanskimi podjet ji tudi dve močni tvrdki, in sicer «CILLE» iz Trsta in «SAF-FA» iz Milana ter pravtako iz Milana «Usuelli». Italijanska podjetja razstavljajo okoli 300 raznih vzorcev eksotičnega lesa iz Afrike, Srednje Amerike ir. Azije.
Avstrijci so izpostavili v lesu izdelan paviljon, v katerem bo Avstrija razstavljala prihodnje leto na newyorškem velesejmu. Avstrijsko udeležbo je organiziral zvezni svet za lesno gospodarstvo (Bundesholzwirthaf srat). Ni dvoma, da bo tudi letos lesna razstava vzbujala med obiskovalci veliko zanimanje ne samo s svojim pohištvom, temveč tudi z raznimi vrstami lesa, med katerimi bo močno zastopan, kakor rečeno, tudi ekso-
nimi proizvodi in kemikalijami, tovarna za emajlirano posodo iz Celja pa razstavlja raznovrstno jekleno :n emajlirano posodo.
Jugoslovani na lesni razstavi
sploh, temveč tudi lesnih stro- lični les, ki pridobiva v lesni kovnjakov. Letos bo poleg te-1 industriji čedalje večji pomen.
Močna udeležba jugoslovanskih podjetij
Vse vrste industrije iz Italije
Na področju kovinske in lad-jedelske industrije razstavljajo svoje proizvode družbe Finsi-der, Fincantieri, GRDA, Italsi-der in najpomembnejši kolektivi družbe Finmeccanica, kot ladjedelnica Ansaldo San Giorgio, Termomeccanica iz La Spezie, jeklarne ASSA iz Suše ter Offi-cine Eietromeccaniche iz Trsta in Tržiča. Razstava obsega vsakovrstne električne stroje, stružnice, rezkalne stroje, stiskalnice, elektronske avtomatske naprave, stroje za varjenje kovin, dvigala, vozičke za dviganje in prenašanje materiala za gradnjo, traktorje, orodjarske proizvode, stroje za obdelavo lesa m stekla, železniški material, ladijske motorje, motorne čolne, stroje za ladjedelnice. Na ogledu so tudi številni modeli najsodobnejših italijanskih čezoceanskih potniških in trgovskih ladij. Vojaška mornarica se velesejma letos udeležuje drugič, in sicer s polpremičnim modelom križarke «Garibaldi», ki je opremljena z raketnimi izstrelki in bo menda lahko nosila tudi atomski izstrelek «Polaris».
Važno vloge igra tekstilna industrija, katero v okviru Združenja proizvajalecv oblačil zastopa kar 28 podjetij, med njimi SNIA VTSCOSA. Upajo, da bodo s pomočjo našega velesejma la/e prodrla na afriški in zlasti jvgcslpvaneki ter vzhod-neevropski trg na splošno.
Novost letošnje prireditve predstavljata I salon za radijske sprejemnike na avtomobilih in motornih čolnih in splosna razstava samoupravnih dežel s
komi e sovjetske komunistična stranke se je sestal v Kremlju, da bi razpravljal o ideoloških načelih stranke. Značilno je bilo poročilo predsednika
ideološke komisije pri central- j stranka se namerava bolj pri-nem komiteju Leonida Ujičeva, , bližati ostalim sorodnim stran-zlasti glede otiuosov do kitaj-1 kam.
ni križ z namenom, tla bi prido- j posebnim stativom. V tej zve-bil več bralcev; v resnici se je j ri bo dan 23. junija posvečen potem naklada lista močno jj deželi Furlanija-Juli j tka kraji-dvignila, čeprav je ostala vsebi- J na. Na tej razstavi prikazujejo
posamezne dežele tipično domače, zlasti folklorne izdelke in pa rir
na lista neizpremenjena. Tudi francoska katoliška politična
primerno razporejene slike in fotografske posnetke naravnin lepot. Sardinija in tridentinsko-
Kakor lansko leto organizira udeležbo jugoslovanskih podjetij na tržaškem velesejmu tudi letos poseben organizacijski odbor za ta sejem, v katerem sodelujeta gospodarski zbornici za Slovenijo in Hrvatsko; odboru predseduje Karel Kušar, glavni ravnatelj Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Za delegata jugoslovanske razstave na sejmu je bil tudi letos imenovan Franc Burger, svetnik Gospodarske zbornice SRS.
Jugoslavija je tudi letos priredila kolektivno razstavo v «Palači narodov*, hkrati razstavljajo na lesni mednarodni razstavi štiri velika jugoslovanska podjetja. Na sejmu razstavlja v celoti 51 jugoslovanskih podjetij, ki kot izvozniki zastopajo 84 podjetij. Jugoslovanska razstava je letos urejena po načrtu arh. Aleksandra Saletiča; pri urejevanju sodeluje podjetje «Export-projekt» iz Ljubljane, ki ga zastopa Marjan Demšar.
Kakor smo svoj čas že poročali, sta gospodarski zbornici SRS in SRH za letošnji sejem zaprosili za priznanje sejemskega kontingenta v višini 1 milijarde lir. Rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino v tem pogledu še ni odločilo; lani je odobrilo kontingent čez pol milijarde lir.
Za Jugoslovanski dan» (danes, 22. junija) prispejo na sejem naslednje jugoslovanske osebnosti: jugoslovanski poslanik v Rimu Ivo Vejvoda, podpredsednik izvršnega sveta SRS J. Smole, tajnik za blagovni promet B. Bunc, predsednik gospodarskega odbora pri izvršnem svetu SRS R. Čačinovič, predsednik gospodarske zbornice SRS Riko Jerman in podpredsednik J. More. Zvečer priredi jugoslovanski generalni konzul v Trstu običajni sprejem, na katerega navadno vabijo zlasti predstavnike poslovnega življenja;
POZORNOST
INDUSTRIJSKIM
IZDELKOM
že takoj ob vhodu v jugoslovanski paviljon opaziš, da so letos Jugoslovani posvetili na sejmu veliko pozornost turistični propagandi. Po stenah paviljona je razvrščenih vse polno slik, ki opozarjajo obiskovalca na naravne lepote Jugoslavije; poleg tega pa je v paviljonu tudi poseben oddelek za turi-zem. Prav tako razstavljajo Jugoslovani tudi letos lepo opremljene sodobne knjige. V celoti napravlja paviljon lep vtis, nič ni v njem vsiljivega in kričečega; obiskovalca vabi že samo razstavljeno blago najrazličnejših vrst. Razstavljavci so dali poudarek na industrijsko blago ki kaže, da jugoslovanska industrija nenehoma napreduje, odkriva pa hkrati željo Jugoslavije, da bi dvignila izvoz Pra.v industrijskih izdelkov. Tu-d: živilska industrija, kakor zlasti konserviranje raznih kmetijskih pridelkov in rib, je primerno zastopana. Na razstavi 'e očiten poseben razmah e-lektroindustrije pa tudi druge, kakor kovinske in usnjarske.
Jugoslovanski paviljon prikazuje pregledno nanizano vrsto izložb, v katerih so razstavljeni značilni industrijski in živilski proizvodi. Omembe vredno je dejstvo, da je v vsaki iz-
ložbi ena ali več črnih tablic z belim napisom, katere označujejo izvozniška podjetja; zraven teh pa so bele tablice s črnim napisom, ki pomenijo proizvodno podjetje, ki ga izvoznik zastopa. Jugoslovansko mehansko industrijo zastopajo številne tovarne in kolektivi sploh. Navedli jih bomo le nekaj: Železarne Ravne (Ravne), Tovarna Iskra (Kranj), Jugo-eiektro (Beograd), Tež (Zagreb), EM in Maris (Maribor), Elma (Črnuče), Loške tovarne hladilnikov (Škofja Loka), železarna Sisak (Sisak), Elektro-ltovina (Maribor), Tovarna Sve-tezarevo, Rade Končar (Zagreb), Contal (Ljubljana) itd.
Novost predstavlja razstava tekstilnih finalnih proizvodov; okusno krojena moška in žen ska oblačila iz kože, usnja in tkanin. Tovarna Toko iz Domžal je razstavila usnjene aktovke in denarnice, podjetje Konus iz Konjic usnjene plašče in jope ter žensko kopalno obleko, podjetje Smart iz šmart-r ega pri Litiji je postavilo na oglej dragocene kožuhe in ženske kostime, podjetje Indupla-ti iz Jarš prtičke, tkanine in drugo, šešir iz škofje Loke mo-
ške klobuke, Bosnafolklor iz Sarajeva tipične folklorne Izdelke, tovarna Rukotvorine iz Zagreba folklorno obrtništvo, Rašica in Angora iz Ljubljane rrzne pletenine.
Živilsko industrijo zastopajo med drugimi ljubljansko podjetje Medex s steklenkami modu, ljubljanska Prehrana s konzervirano sarmo, papriko m sadjem, ljubljansko podjetje Gruda Živinopromet s konser-viranimi klobasami, kombinat konzervne industrije Delamaris iz Izole s konzerviranim mesom in ribami, Slovenijavino iz Ljubljane in Istravino iz Umaga s kvalitetnimi vrstami sladke kapljice, Intercommerce iz Umaga s čokolado in ribjo konzervo, novogoriško Primorje Export z vinom, kompoti in konzerviranimi paradižniki ter čipkami in košaricami. Podjetje Melodija iz Ljubljane s harmoniko in kitaro. Slovenski Tisk, prav tako i?- Ljubljana z mladinskimi knjigami. Ljub-
Na mednarodni lesni razstavi ne opaziš več letos lesne jugoslovanske surovine, temveč dokončne izdelke, to je v prvi vrsti pohištvo. «Slovenijales» razstavlja tudi posamezne elemente za graditev montažnih (zložljivih) hišic, in sicer ne samo letoviščarskih (weekend), temveč tudi večjih. (Takšne hišice lahko zavzamejo površino od 16 do 84 kv. metrov). «Slo-ve:»ijales» jih izvaža posebno v Zahodno Nemčijo, še druga tri jugoslovanska podjetja razstavljajo predvsem pohištvo, ki kaže, da se jugoslovanska lesna industrija naglo prilagaja zahtevam mednarodnih tržišč po okusu in izbiri lesa. Pohištvo se odlikuje po lahki konstrukciji, ki danes prevladuje na trgih. Med jugoslovanskimi podjetij razstavljajo še «Tovarna pohištva« v Novi Gorici, «Ex-portdrvo» iz Zagreba in «Jugo-drvo» iz Beograda.
Pred paviljonom razstavlja slovensko podjetje «Skip», katerega izvoznik je «Contal», gradbeno dvigalo.
Vea lesna razstava napravlja na obiskovalca izredno dober vtis, vsa polna je življenja, ki ga prinaša že samo leseno pohištvo, pa tudi sicer poživljajo ves prostor razni panoji, kakor panoji ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo, ki imajo namen zbuditi pri obiskovalcu zanimanje za gozd in gojenje dreves (površina zasajena z gozdom se je v Italiji povečala od leta 1952 do 1960 od 5 milijonov 635.000 na 5.827.000 hektarov).
V avstrijskem paviljonu
Avstrijski paviljon je gotovo lepo urejen, vendar odkriva avstrijsko težnjo za varčevanjem; edino tako si lahko razlagamo, da se je Avstrija odločila za e-nolično razstavo, ki obravnava samo papir v vseh njegovih najrazličnejših porabah in odtenkih. Razstava je sicer zanimiva, tako ugledaš na njej tudi izvirno delnico družbe Južne železnice (v nemščini in v madžarščini) kar iz leta 1858. Poleg tega so razstavljene tudi lepe knjige ter naslovne strani raznih avstrijskih listov itd. Mislimo pa, da je s trgovinske plati razstava prešibka, zlasti glede na to, da je Avstrija glavni klient tržaškega pristanišča.
Dnige zanimivosti
Sredi sejmišča vzbuja pozornost obiskovalca velikansko sidro (11.130 kg teže), proizvod jenlaine Galeocto iz Lecca. Naj-novejsi športni izdelek (crui-ser» (športni plavalni čoln) <Bora», izdelek Združenih jadranskih ladjedelnic GRDA, plava tudi letos v posebnem bazenu; Združene ladjedelnice so priredile tudi letos zanimivo lazstavo o razvoju pomorstva.. Gospodinjstvo, to je sodobni gospodinjski pripomočki, kakor štedilniki, hladilniki, pralni stroji itd. zavzemajo kar pavi-.jon zase, pač dokaz, kako važno vlogo igra;o ti aparati v sodobni industriji pa tudi v Ir govini.
Sicilija je prisotna z kio-
skom, ki ga je poslikala z na-
rodnimi motivi; v njem razstavlja različne vrste kakovostnega vina.
Brazilija ima letos lasten paviljon. Tudi to priložnost je izkoristila zlasti za propagando za svojo kavo, ki je znana povsod po svetu. Istituto Brasilie-ro ima posebne stojnico, kjer lahko brezplačno pokušaš izvirno brazilsko kavo.
Več mesa iz Argentine?
Na zasedanju operaterjev v Padovi je ravnatelj italijansko-argentinske zbornice v Buenos Airesu izjavil, da bi italijanski uvozniki, ki bi si .nabavili argentinsko ali urugvajsko zmrznjeno meso, zanj plačali polovico manj kakor za meso, ki ga uvažajo iz Madžarske, Jugoslavije in drugih evropskih držav. Spodbudil je italijanske operaterje, naj stvar premislijo m naj podaljšajo argentinskim zadevnim organom rok za pripravo pošiljk na vsaj 3 mesece; sedanji enomesečni rok je namreč prekratek. Navzoči so ta predlog vzeli v pretres, upoštevajoč, da Italija uvaža mnogo mesa. Zdaj uvozi letno 300.000 ton; spričo naraščanja potrošnje na glav0 se bo dvignil na 500.00 ton letno.
Koliko bo stala zveza WashšngtGR-MGskva
Po dolgih pogajanjih so se A-meričani in Rusi dokončno dogovorili, da uvedejo brezžično (teletype) telefonsko zvezo med Moskvo in Washingtonom, da bi državni poglavarji v primeru nevarnosti lahko v neposrednem stiku preprečili vojno. Zveza pojde iz Moskve čez Helsinki (na Finskem) in dalje čez Labrador. Stroški bodo znašaj 200.C00 dolarjev (okoli 124 milijard lir). Ti se bodo razdelili takole: Rusija bo prevzela stroške za zvezo iz Moskve do mesta. Helsinki, Amerika od lentagona (Washingtona) do Goose Bay (Labrador); stroške za ostalo zvezo pa bosta nosili obe državi v razmerju 50:50. Predsednik Tito je odgovoril u-redniku ameriške revije «Satur-dav Evening Post», da je dobro, d , imajo voditelji ZDA in Sovjetske zveze takšno neposredno zvezo.
Spremembe
pri gospodarski zbornici SR Slovenije
Pri vodstvu Gospodarske zbornice SR Slovenije je nastopilo več sprememb. Za novega]
predsednika je bil imenovanj *
Riko Jerman, doslej drž. tajnik za finance SRS, dosedanji pred-j sc "nik inž. K. Budinha je bil| izvoljen za poslanca v gospodarski odbor SFRJ; dosedanji! glavni tajnik Erna Podbregar! je postala tajnik za delo Izvršnega sveta SR Slovenije, na njeno mesto je prišel Majcen Nace, dosedanji sekretar za de-!
le pri Izvršnem svetu SR Slo-■f-jar " J—J—2j podpredsed- rE
veni'e: dosedanji „____________
nik Cveto Kobal, ki so mu bili j ^
zaupani zunanjetrgovinski po- ,v
ni i le Vvi 1 irv-ifltcnTTn r-tn
sli je bil imenovan za podpred-
'nilca v Zvezni gospodarski
zbornici, njegovo mesto je pre-j H
X7ry z- 1 "Drvi-ni* "X 1 1	zionlnl	1 >» miz*
vzrl Peter Vujec, doslej direktor kmetijskega kombinata «Po-: E murka» v Murski Soboti; dru-| . gl podpredsednik inž. Ivo Kle; j m; ičič, ki je vodil industrijski E frktor, je zdaj poslanec v go-j 1
spoti arskem odboru SFRJ, na.
njegovo mesto pa je bil imeno- Q v a« mž. MfJsk, dosedanji pod-j t predsednik okraja Maribor; na- jJ čelnih zunanjega trgovinskega 1 oddelka Goslar Miran je bil Iz-brcn za predsednika občine Ljubliana - šiška.
Poslovni sestanki lesne stroke
Predstavniki poslovnega združenja «LES» iz Ljubljane so se odzvali povabilu Slovenskega gospodarskega združenje v Trstu, da bi se s člani lesne sekcije porazgovarjali o dnevnih vprašanjih, ki zadevajo lesno stroko. Poslovno združenje «Les» se je povabilu odzvalo in tako je prišlo do sestanka v Trstu, o katerem smo že P0-ročali. člani lesne sekcije ŠD' venskega gospodarskega združe; nia so pretekli teden vrnili obisk ter se v Ljubljani sestali s predstavniki poslovnega združenja «Les» in nadaljevali z njimi razgovore. Nato so se operaterji lesne stroke v soboto, 15. t. m. odzvali povabilu pod; jet.ja «Brest.» v Cerknici ter si ogledali tovarni iverk in pobi' štva tega podjetja.
Pi
il
Zi<
gi
Pr
le
in
ge
61
Pr
Po
sti
to
le
tie
Pe
tri
ca
Od 21. junija do 5. julija OBISCI1E
XV TRŽAŠKI
MEDNARODNI
VELESEJEM
Ta prireditev predstavlja važen sestanek vseh poslovnih ljudi, kakor tudi interes posameznikov, da jo obiSčejo. Jugoslavija sodeluje s kolektivno u-radno razstavo in s specializirano razstavo v LESNEM PA VILJONU
BANCA Dl CREDITO D! TRIESTE
S P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000 GOO
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT telefon št 38-101, 38-045
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
KOLINSKA
TOVARNA
HRANIL
TELEFON• 31-072, h. c. 36-356, 36 357
<
i—:
D
PROIZVAJA.
Kavovine:	Proja, Voka, Star, Saka
ICavovinski koncentrat v prahu: «Zdravka»
Mlevski izdelki: BEBIN :A, B in C, Metka biskvit kolač, Metka marmornati kolač, Metka kakaove rezine,
M1X snežni kolač
Izdelki iz sladkorja in škroba: REGINA vanilin sladkor, REGINA pecilni prašek, ROYAL pudingi različnih okusov,
FRUTINA marelica in oranža
Soda in acitron Začimbe ter dišave
Mesne začimbe: za šunkarico, ljubljansko in navadno
Koli vafli; čokolada, citrona ter mocca
Arašidi
to
*lt:
6
Pri
$et
Pe$ » , chE
»a
a
Pio
9ip
tol
Pei
ti
m
ip
ž0r
Po,
tei
*Pe
st„
hI
Utr
dej
Si
tpc
t
i L’industria jugoslava produce sempre piu per I mercati esteri
la collaborazione italo-jugoslava nel settore elettrico
L’esportažione e lo scambio delVenergia elettrica
^ Benche henergia elettrica non itessa a rigore venir considerata Un prodotto industriale e tanto meno agricolo, essa e pur sempre una merce, almeno dal punte di vista commerciale, e per-tanto e interessante esaminare »d, ftmportanza che essa va assu-mendo quale oggetto di scambio po- tra Paesi produttori e consu-nji teatori.
r*a» Ogni centrale elettrica cerca 'rg.| innanzitutto di collegarsi alle vicine consorelle nazionali ed in Via subordinata a quelle oltre confine. Questo collegamento e to- Hchiesto da una produzione pa-,j. rallela e coordinata, che per-biette un migliore sfruttamen--,0- to delle macchine, ma soprat-tutto lo esige quel sistema ener-getico che sia caratterizzato da re. tohunica specie di centrali elet-triche, ad esempio da sole idro-ip.1 centrali e da sole termocentrali. rp.:	Noi diamo grande importanza
jgj all0 scambio delVenergia. elettri-ca. L’energia, che viene scam-jo. biata direttamente su una base n3l concordata, sopperisce alle defi-l0, cienze saltuarie o periodiche op-,(j.: Pure costituisce una riserva per iaJ i časi di guasti. Gia il solo fatto □•g di poter contare sulVenergia e-}Z. letrica del confinante in caso di nJ Suasti sarebbe di per se un gua-dagno enorme, in quanto cio equivarrebbe, in pratica, ad ave-1 re aumentate le nostre riserve.
Unitamente allo scambio va ! Prešo in considerazione anche | *i commercio ovvero 1’importa-2ione e Vesportazione delhener-:u- ®ia, pagata in valuta secondo il se Prezzo stabilito. Condizione idea-ga fe per l’acquirente e di trovarsi fr- ln presenza di eccedenze ener-;ir-: Setiche; queste infatti vengono ih di solito cedute ad un prezzo Produzione sia perche ad esse Con vanno riportate quote di co-®ti generali, sia perche i produt-f°ri hanno interesse a vendere jo- eccedenze per poter mante-lo- Cere l’equilibrio nella produzio-že- Ce. D’altra pa rte Venergia elet-ilil trica non puo, almeno economi-aiij Cato.ente, essere immagazzinata. •U-l Oggi cerchiamo nelVambito ji- ^ropeo le piti svariate combi-ie-| Cazioni di scambio e di vendita ;o, DelVenergia elettrica. I sistemi id- ®l6ttro-energetici nazionali si si ?aHno semnre piti collegando ri- loro. Ši studiano pure i ?hdi per un comune finanzia-r?6nto delle costruzioni di nuo-ri impianti elettrici in comune.
, Per questa collaborazione iu-•ernaziOnale nel settore eJettri-'o deve per6 regnare una fidu-Cia reciproca. La collaborazione ?eve essere costante e sicura. Ce forniture concordate non de-v°0o interrompersi.
La collaborazione italo-jugo-aiava nel settore elettrico va Pfugredendo in modo soddisfa-®bte„ i buoni risultati finora jhenuti nor possono che ral-„ Srarci e ci lasciano sperare Ce questa cooperazione perduri si rafforzi in futuro.
^L’anno scorso abbiamo adat-j.to la cabina di trasformazione ■1 Divača in modo da fornire
Uidrocentrale di Vuzenica nella rete delle centrali sulla Drava.
allaeciati ■ alla vicina rete italia- zione delVenergia elettrica ed e na. La collaborazione nel settore anch’eso soddisfacente; infatti
elettrico tra i due Paesi e rego-lata da due accordi: il primo riguarda lo scambio delVenergia elettrica fino ai 15 milioni kilo-vattore alVanno. La Jugoslavia riceve Venergia nei mesi di a-gosto e di settembre, per poi restituirla alla Societa Selveg nel periodo gennaio-febbraio.
_ Nel Vanno finanziario 1962/63 abbiamo scambiato energia e-lettrica per 7.267.000 kWh. L’al-tro accordo concerne hesporta-
dopo il 1° novembre 1962 e stata esportata energia eletrica per ben 66.478.000 ’ kWh. L’accordo verra ora prolungato per un anno.
Il flusso delVenergia elettrica nello scorso rigidissimo inverno e stato tecnicamente soddisfacente ed energeticamente abbon-dante, cosi da poter sopperire alle necessita, del settore italia-no, dove a causa delVeccezio-nale freddo, la situazione ener-
getica era molto difficile.
In questa cooperazione nel settore elettrico acquistiamo giornalmente nuove esperienze ed intravediamo nuove necces-sita, come quella, imprescindi-bile, che venga portata a termine la rete in modo che lo scambio delVenergia elettrica possa venir potenziato.
Ing. Vekoslav Korošec Direttore generale dell’«ELES» Elektrogospodarstvo Slovenije)
di Lubiana
Due fabbriche algerine rifornite di attrezzature jugoslave
A Ruiba, non lontano da Al-geri, il Presidente del Governo algerino Ben Bella ha il giorno 15 del rnese di giugno pošto la prima pietra per la costruzione della prima fabbrica algerina per la lavorazione dei pellami, con un potenziale annuo di 2.000 tonnellate. La fabbrica dara lavoro a circa 300 operai e ia moderna attrezzatua šara consegnata da imprese jugoslave, in base al contratto firma-to recentemente per un credi-do jugoslavo alllAlgeria a base di investimenti.
E’ la seconda fabbrica in Al-geria la cui costruzione e ini-ziata questo mese e che šara fornita di attrezzature jugoslave. Al princlpio di giugno a Tlemlat prešo Orano era ini-ziata la costruzione di una grrnde fabbrica di tessuti, la quale šara anch’essa fornita di moderni macchinari jugoslavi.
Dati favorevoli per il periodo gennaio-aprile 1963
Una fabbrica completamente automatizzata
A Zadar (,Zara) e stata recentemente costruita la fabbrica di tessuti «Boris Kidrič». Vi sono stati investiti 6 m.iliardi di dinari. Lo stabilimento e completamente automatizzato. Trenta grandi macchine del re-parto filatura e servito da soli parto filatura sono servite da soli 7 operai. La fabbrica produce ze e biancheria da donna.
La cooperazione Letnica tra i due Paesi ha jpa dalo soddisfacenti risultati
Le relazioni sia commerciali | trebbe collaborare mediante Vin-che di altro genere nei rapporti' vio nelle fabbriche jugoslave di
Wergia elettrica attraverso lo isttrodotto di collegamenLo da y0 KV, che da —-----
»Ua
stazione
Divača porta di Opicina. Evi-
/htemente questo non e ancora. /oduzione parallela: lo sarebbe JI caso in cui le due reti fos-collegate. Attualmente ci Jgoliamo nel seguente modo: v settore jugoslavo fornišce Ve-Jrgia eletrica alla zona di Trie-l'e> mentre per poter fornire Jbergia alla zona di Gorizia Jbgono alternativamente stac-JU dalla rete jugoslava i gene-J^ri delle idrocentrali di Plave d- Doblar, i quali poi vengono ____________
tra 1’Italia e la Jugoslavia si sono sviluppate, grazie alle favorevoli condizioni, in misura tale da far diventare i due Paesi importanti e seri soci d’affari. Il favdrevole andamento dei re-ciproci rapporti commerciali negli ultimi anni, non ha incre-mentato solo gli scambi commerciali, ma anche la collaborazione tečni co-industriale. A se-guito del sempre piti favorevo-le sviluppo dei rapporti econo-rnici e stato concluso tra i due Stati un nuovo accordo commer. ciale, il auale rappresenta una nuova importante tappa e schiu-dc hut-hv pr&speitivi? alla cooperazione : tecriico-industriale.
La Jugoslavia, come si sa, ha dirnostrato e sta dimostrando sempre piti forte interesse nel promuovere la cooperazione tec-nico-industriale con lVtalia, Pae-se che dal lato tecnico ha rag-giunto un alto livello di sviluppo industriale. La Jugoslavia e in-teressata nello sfruttamento delle esperienze della tecnica ita-liana attraverso svariate forme di collaborazione e cooperazione tecnico-industriaie. E difatti oggi Vindustria jugoslava colla-bora con circa 80 ditte italiane note per il progresso tecnico raggiunto e per il pošto che occupano nella econcmia italia-na. Quelle Industrie jugoslave che producono su licenze italiane si sono avviciiiate ai pro-dotti originali per qualita, forma e livello tecnico e in certi časi li hanno raggiunti. Naturalmen-te esistono ancora problemi di produzione che comportano so-luzioni tecniche e di altro gene-, re per raggiungere lo standard produttivo europeo. Certamente, vi sono ancora molte possibilita di collaborazione; coai per e-sempio Tinaustria italiana po-
Casette prefabbricate dallo stabilimento «Jelovica^
j Jelovica — si precisa anzitut-— viene chiamato un vasto Thpiano a sud-ovest di Bled, Jberto di enormi distese di bo-jj ni. Da esso ha prešo nome v grande stabilimento per la la-zi°ne del legno di Škofja b?.Ka- Questo trova la materia httia per i suoi prodotti: ca-Jtte prefabbricate, porte e li-Jstre standardizzate, pannelli compensati, molto vicino, il ce dimimisce le sue spese di ^sporto.
i^Ue architetti sono costante-tjhte impegnati a progettare t6’ri tipi di casette prefabbrica-
V	Quelie per vacanze vengono
86 costare 330.000,	680.000 e
-000 amari, quelle per abita-di^e invece 760.000 e 1.500.000 Vi.
50pli casette prefabbricate non
V	si vedono esposte in mostra ‘8 Fiere piti importanti, ma
Oj tocontrano anche nei centri id villegg’atura, sia al mare sia hrontagna, e in genere nelle g. panoramiche e quiete. Gli O-^-ini d’affari di vari paesi han-16 constatatp che il prezzo del-0 Jasette »Jelovica« e inferiore Oj* 30 % a quello praticato sul sjteato europeo per simili co-Vioni.
V	sistema di isolamento a 0°tezione contro le variazioni Ojj tempo e le intemperie e stjP fei piti moderni, mentre lo Iti, e quello predominante nel-Od), °Pa Centrale, dove «Jelovi-thesporta gran parte di tali
P1 Prodotti.
'eUo stabilimento lavorano
circa 500 operai, e la produzione e in continuo aumento; dopo un’esperienza pluriennale le sue casette prefabbricate non solo primeggiano in Jugoslavia per qualita e prezzo, ma si diffondo-no anche rapidamente in Sviz-zera, in Austria e in Germania, paesi con il turismo piti svilup-pato, dove i cittadini amano sce-gliersi essi stessi i posti piti belli per le loro vacanze an-nuali. Anche in Italia queste casette prefabbricate per vacanze hanno suscitato molto interesse per il loro stile, per la loro funzionalita ed. economia dello spazio, nonche per il loro bas-so prezzo, cui non possono fare eoncorrenza altri tipi di abita-zione nelle zone di villeggia-tura.
Inoltre, le imprese costruttri-ci dei maggiori complessi edili preferiscono rifornlrsi delle fi-nestre e porte standardizzate prodotte in serie da «Jelovica«; le finestre sono a uno, due e quattro battenti, girevoli e aop-pie.
Ma c’e ancora un vantaggio che «Jelovica« offre ai suoi cli-enti: a richiesta mette a dispo-sizione in vari paesi e regioni i suoi tecnici per il montaggio delle casette prefabbricate. Il prezzo di tale servizio per una casetta per abitazione e di 30.000 dinari, mentre per una casetta per vacanze e di 15.000 dinari.
Cosi »Jelovica« risolve il problema delle vacanze di riposo e quello della crisi degli alloggi.
tecnici specializzati, elaborati tecnici ed altro materiale neces-sario.
Šino ad oggi lo sviluppo della collaborazione reciproca e pas-sato attraverso una fase di sviluppo co.ratterizzata dalVacgui-sto di licenze, di interi impianti e del materiale destinato alla produzione, talche, in conclu-sione non si poteva parlare di una vera e propria cooperazione. La Jugoslavia si trova ora sulla strada di un’estesa industrializ-zazione, mentre il forte sviluppo deirindustria e delFagricoltura la pone nel campo dei Paesi svi-luppati. La Jugoslavia, inoltre s'afferma sui mercau mondiali cdn la sua produzione industriale come partner paritario sia per la qualita dei prodotti che per. le condizioni tecniche e commerciali. Nello stesso tempo il mercato jugoslavo sta diven-tando sempre piti interessante per , i paesi industriaii, com’e proprio il caso dellTtalia, la cui esportažione sul mercato jugoslavo e senz’altro collegata allo sviluppo reciproco della collaborazione industriale e lo šara ancora di piti in futuro.
In considerazione del nuovo accordo commerciale si presen-ta il bisogno di convegni tra esperti esponenti del commercio, deirindustria e di altre atti-vita economiche allo scopo di studiare le. possibilita di ulte-riore allargamento della cooperazione tecnico-industriaie in termini di lun ga scadenza, sta-bilendo in tal modo dei contatti per la soluzione di alcuni problemi di carattere tecnologico e commerciale, attualmente ancora insoluti.
I convegni di cui e stato detto faciliterebbero lo studio della collaborazione industrale nel campo della lavorazione finale dei prodotti; sarebbe utile, ad e-sempio, 1’invio da parte italiana di singoli pežzi per sopperire ai bisogni di altri mercati, dove 1’idustria jugoslava si e gia af-fermata, come nel caso dei Paesi sottosviluppati. In tal modo si potrebbe realizzare una larga e reciproca cooperazione per la fornitura dei mercati dove gia si trova l’industria italiana ed in altri dove 1’industria jugoslava gode certe precedenze.
A favore di quanto esposto parla il nuovo sviluppo assunto dagli scambi di merci nei primi tre mesi del 1963, periodo in cui le esportazioni jugoslave verso 1 Italia sono progredite non solo sotto Paspetto quanti-tativo, ma anche riguardo alla qualita. Questo aumento delle esportazioni dalla jugoslavia mL -t® quest’ultim,a in condizione d’aumentare i propri acqui-sti in Italia, con conseguente vantaggio delheconomia italiana.
V.
Nuove iniziative deirindustria tlel legno
I INGRA costruisce ona fabbrica di cemcnfo nel Sudan
L’associazione tra i costrut-tori di impianti industriaii ING-RA di Zagabria ha stipu-lato nel mese di maržo u. s. con la societa sudanese The Ni le Cement Company Ltd. di Khartum un contratto per la costruzione di un cementificio. Le attrezzature saranno lomite dalle fabbriche associate «Diu-ro Bjakovič» (Slavonski Brod), »Litostroj» (Ljubljana) e «Rade Končar«, (Zagabria). Le mae-stranze sudanesi godranno di un’istruzione tecnica nelle fabbriche jugoslave.
L’industria del legno e nella Slovenia al primo pošto per quel che riguarda. sia la quan-tita e qualita della sua produzione sia il volurne della sua esportažione.
Cio non deve meravigliare se si considera che 1’estensione bo-schiva nella Slovenia ricopre quasi la meta della sua superfi-cie. Nell anno 1962 fu abbatuta un’enorme quantita di alberi: circa due milioni di metri cubi. Ed e caratteristico che di tale quantitativo 7C0 mila metri cubi erano di legno di conifere, 200 mila metri cubi di legno delle grotte, oltre 300 mila metri cubi di legno di cellulosa e 400 mila metri cubi di iegna.
Froporzionata a questa quan-tita e anche/ 1’indusfria del legno con i suoi 45 stabilimemi di lavorazione. Oltre a cio ia industria del , legno manipola anche nelle sue segherie 1'irnpo--nente quantitativo di ben 746 mila metri cubi di legno segato.
Una parte importante in tale industria occupa la produzione di varie specie di impiallac-ciatura, che prima della guerra e-rano pressocche sconosciute. Nel 1962 i vari stabilimenti sipveni produssero 2327 metri quadrati di pannelli di fibra legno, 28.191 metri di impiallacciature e 14.337 metri cubi di compensati. La produzione dei pannelli si e ora stabilizzata per il sorgere cii numerose fabbriche in questo settore; ma la produzione' della impiallacciatura non aumenta piti nella misura degli anni pre-cedenti; mentre invece, cresce la produzione dei cunpensati.
Caratteristico e il decrescere della fabbricazione delle casse di imballaggio
L’anno scorso furono prodotte 49.335 serie di mobili per abitazione, per uffici e scuole e ben 119.357 pezzi di arredamen-to. Rallegra la constatazione che l’industria di mobili e in rapido aumento. Ne e poco significati-va la produzione della sostanza per conciare estratta dalla cor-teccia degli alberi; infatti essa raggiunge 4.441 tonnellate.
NelFindustria del legno lavorano circa 25.000 operai.
Anche ia produzione in serie di finestre e porte e nuova, quasi, diremmo, la piti recente deirindustria del legno della Slovenia. I piti qualificati stabilimenti in questo ramo sono quelli di Bled, Logatec, Borovnica, Škofja Loka e Nazarje. Le prime ordinazioni sono state gia eseguite per le imprese edili italiane, che costruiscono grossi blocchi di nuove čase popolari alla periferia delle citta. Altret-tanto giovane e presso a poco la produzione industriale delle casette prefabbricate per vacanze e per abitazione, nella cui costruzione primeggia »Jelovica« di Škofja Loka, seguita dalla »Edilit« di Ljubljana e dalla »Pomurka« di Prekmurje.
Un pošto sempre piti 'importante occupa nelVindustria del legno la lavorazione dei mobili.
A causa del rapido sviluppo della industrializzazione e dello accrescimento dei centri urbani, della costruzione di immensi caseggiati, grattacieli ed altri grandi coplessi di abitazioni, la produzione dei mobili ha abban-donato il vecchio, quantunque solido modo di lavorazione ar-tigianale per orientarsi verso u-na piti abbondante produzione in serie. Gran parte di questi mobili viene esportata anche in quei paesi, che pure vantano una famosa industria di mobili e che essi stessi esportano in parte. I mobili sloveni si sono imposti per la loro quaiita in Inghilterra, nella Germania Oc-oidentale, in parte anche in A-merica ed
fatto la loro comparsa pure sul mercato italiano.
L’obiettivo deirindustria dei mobili della Slovenia non e quel-lo di gareggiare con la ormai sviluppata industria italiana, che produce mobili di stile impecca-bile, a testimonianza del gusto e delFesperienza dei tecnici e dei progettisti, ma queilo di of-frire ai clienti italiani dei mobili di serie modernissimi, a-datti ai nuovi e piccoli apparta-menti delle famiglie che non possono piti disporre di perso-ne di servizio. Per cio e com-mercialme*te molto. importante 1’azione. mediatrice di Trieste, sebbene ci siano anche altri punti di contattp.- con 1'industria: dei mobili delle zone di Udine e Gorizia. Contemporaneamente i mobili sloveni si vanno . diffon-dendo anche nelle regioni interne dTtalia.
La produzione slovena degli arredamenti per uffici, .invece, e a giudizio degli intenditori, superiore a quella italiana, per gusto originale di ' lavorazione, forma piti moderna, funzionalita e robustezza.
Il valore dei prodotti deirindustria del legno slovena espor-tati in Italia ha raggiunto lo scorso anno la somma di 6 mi-liardi di lire, ma potrebbe, con un po’ piti sollecitudine e adat-tamento, toccare i 10 miliardi di lire. Cio si potrebbe ottenere aumentando la lavorazione dei prodotti fini ti a scapito del legno segato. In tutta la Slovenia
(Continuazione in 4.a pag.)
L’andamento della produzione industriale nei primi quattro mesi delhanno in corso ha con-tinuato a segnare tendenze favorevoli (dopo un certo periodo di rallentamento che duro quasi un anno), gia riscontrate dalla seconda meta dell’anno scorso. Infatti nel secondo semestre del 1962 la produzione industriale e aumenta ta del 9%, rispetto al 4% del primo semestre.
I dati statistici relativi alla produzione industriale per ii periodo gennaio-aprile confer-mano che la stessa e aumentata del 14% in confronto allo stesso periodo delhanno precedente. (Nei primi due mesi haumento della produzione era stata del 8%, nel maržo del 15% e nel mese di aprile si e raggiunto il 22%, sempre in relazione ai cor-rispondenti periodi delhanno precedente). Gli ambienti ečo-nomici jugoslava considerano che simile sviluppo rappresenti la conferma definitiva ‘che il periodo di ristagno nello sviluppo delheconomia sia stato brillan-temente sorpassato e cosi pure le difficolta che lo provocarono. In tali ambienti regna la con-vinzione di trovarsi nuovamente in un periodo di forte espansio-ne delheconomia e che si avran-no nuovamente quelle percen-tuali di aumento deila produzione industriale che caratteriz-zarono il suo sviluppo nei primi anni. In proposito si ricorda ner esempio che nel decennio 1953-63 le percentuali delhaumento annuo della produzione industriale si sono aggirate tra il 10 e il 17 per centp, ad eccezione del 1961 e 1962, anni in cui haumento fu solamente del 7%. Nel periodo 1953-56 la media annuale delhaumento fu del 13% e nei successivi auattro anni 1957-60 si e arrivati a superare ih 14%. Di fronte ad un simile podero-so sviluppo della produzione, handamento degli ultimi due anni rappresenta una vera eccezione. In realta il fenortieno eco-nomico del rallentato aumento produttivo si verifico soltanto nel periodo luglio 1961 — giugno 1962, quando ia media delhaumento della produzione si man-tenne intorno al 4%.
Per il ’63 e stato deciso che la produzione industriale aumenti del 10% rispetto al 1962. Stando allo sviluppo raggi»ntWllčPaqW1 sto primo" , scorcio di anno, gli ambienti economiei /jkigdSMM OL attendono che haumentb . superi la meta fissata. Nel auadnme-stre in questione il tasso di aumento della produzione e stato piti alto del previsto in quasi tutti i rami deirindustria ed in particolare nella lavorazione dei metalli, nella costruzione di macchine, nelle costruzioni navali, nella produzione delhener-gia elettrica, nelhindustria tes-sile, nelhindustria della lavorazione dei pellami, nei calzaturi-fici, nelhindustria della gomma, del tabacco, alimentare e dei prodotti chimici. La produzione dei macchinari, delharretiamen-to e delle apparecchiature e fin d’ora superiore del 15% a quella dello stesso periodo delhanno precedente, mentre quella dei beni di consumo ha raggiunto un incremento del 17%. Non
si se gnala un corrispondente riproduttivo e relativamente
sviluppo nelhindustria estratti-va e mineraria e in generale nella produzione di materi e prime (ad eccezione delhenergia elettrica e della produzione del carbone), fatto dovuto alle cat-tive condizioni meteorologiche nei primi due - mesi delhanno durante i quali la capacita lavo-rativa fu ridotta alla meta. In seguito, nei mesi di maržo e aprile, la produzione delle ma-terie prime aumento notevol-mente, tanto da portare haumento nei quattro mesi al 12% rispetto al medesimo periodo delhanno precedente.
Si calcola, negli ambienti economiei jugoslavi inte-ressati, che esistano prospettive molto favorevoli anche per i mesi successivi, per cui il grado di aumento raggiungera percentuali elevate. Anzitutto esistono ancora notevoli margini di capacita produttiva e riserve tii mano d’opera, inoltre durante hanno entreranno in attivita nuovi impianti in quasi tutti i rami deirindustria. L’approvvi-gionamento delle materie prime come pure quello del materiale
buono, mentre la politica credi-tizia e il - decentramento degli istituti bancari e delle • fonti finanziarie, assicurano pronti e efficaci interventi nelhintento di provvedere alheconomia mezzi finanziari per la produzione corrente e il funzionamento. Infine, il collocamento dei pr.o-dotti che e stato uno dei fattori della ralientata produzione nei due anni precedenti, oggi non rappresenta piti un problema essenziale. Particolarmente buo-ne sono le prospettive del col-loccamento sui mercati esteri di prodotti industriaii. Cosi per esempio la lavorazione di metalli e hindustria dei macchinari si sono gia assicurata un’espor-tazione superiore del 15% a quella delhanno precedente, quelia elettrica esportera in piti ii 50%, quella del legno il 35°.o, hindustria tessile il doppio, la industria dei pellami il 40%, quella alimentare il 15% ecc. Come si vede, 1’esportazione diventa un fattore sempre piti importante per hespansione delheconomia iugoslava.
Čehovin
La «TOM0$» produce anche motori fuoribordo
La fabbrica di autcveicoli «Tomos» di Capodistria produce una vasta gamma di moto leg gere, tra cui il ’Colibri’ ripro-aotto nella fotografia. Da gualehe anno la fabbrica ha inizia-to la produzione di motori fuo ribordo «LAMO-06 K», della torza di 4 cavalli, con 5200 giri al minuto, consumo litri 1,1 all’ora, velocitd 12 km ali’ora. Questo motor e e spccialmente adatto per il diporto sul mare, sui fiumi e sui laghi
Gli autocarri «TAM» sulle strade jugoslave ed estere
Maribor, notevole cittadina industriale della Slovenia set-tentrionale, tiispor.e tra 1’aitro della rinomata fabbrica di au-tomobili e motori — TAM. Della sua attivita produttiva e del suo sviluppo industriale parla abbastanza eloquentemente la seguente statistica: la TAM raggiungera auesfanno 27 miliardi ai incasso lordo per la produzione di 3500 autoveicoli e cioe automobili, camion da 4,5 ton-nellate, camion da due tonnellate, autobus ed altri tipi di motori in serie per ser vizi. vari.
importanti opere di ricostruzione in corso
Il grande stabilimento ferrie-ro di Jesenice, con 7000 operai, ha piti volte rinnovato, ■ dopo la guerra, i suoi singoli reparti: alti forni, laminatoi, e forni. Attualmente ha in costruzione, un po’ distaccati dalle vecchie fabbriche, nei campi di Belska, dei grandi capannoni per nuovi laminatoi, allo scopo di aumen-tare la produzione degli acciai di qualita. Finora la »Ferriera« di Jesenice era stata una delle principal! fornitrici dl lamiere per la grandi necessita post bel-liche della ricostruzione jugoslava.
Entro la fine del 1965 sarti attuata la prima fase della nuova ricostruzione completa dei laminatoi e pertanto saranno aumentate pure le possibilita d’esportazione anche dei vari tipi di lamiere.
L’anno scorso la ferriera aumento le sue esportazioni estere in vari articoli: fili di ferro, medi e sottili; filo di ferro spinato zincato; tubi da 1/8” a 3”; vari tipi di chiodi; elettrodi per la saldatura elettrica ed autogena. Sono sue specialita anche vari acciai:	rotondi, šemi rotondi,
quadrati, in forma di 1 astre, esa-gonali, ottagonali, laminati e profilati, lamiere dei piti vari tipi e molle per letti.
Tali prodotti si esportano innanzitutto negli USA, nel Vicino ed Estremo Oriente. II rimoder-namento della ferriera verra a costare qualehe decina di miliar di di dinari e haumento della sola produzione delhacciaio sa-lira dalle 319.000 alle 475.000 tonnellate. La maggior parte delle attrezzature verranno eostrui-te in Jugoslavia, mentre molte fra queile piti moderne saranno
Fino alhanno 1962 si esporta- esportažione e ancora aumenta-
vano annualmente circa 10.000 tonnellate di prodotti vari e cioe: 6009 tonnellate di profilati negli USA e nel Vicino Oriente, 2000 tonnellate di filo di ferro spinato zingato nel Brasile, 1000 tonnellate di filo di ferro comune nel Vicino Oriente e 1000 tonnellate di elettrodi nei paesi del-1’Europa Orientale. Da allora ia
ta e sono stati stipulati degli accordi di esportažione anche con gli operator! italiani. In genere lo scopo dello stabilimento e di aumentare quanto piti presto possibile 1’esportazione di tutti i suoi articoli.
In questi ultimi tempi susci tano grande interesse le sue lamiere per navi e per caldaie.
s ;
6 .
importate dagli USA, dalla Svo-ultimamente hanno z ia e rta altri paesi.
Panorama delle Acciaierie Jesenice (^železarna Jesenice»), uno dei piu importanti complessi metallurgici jugoslavi: Gli stabilimenti industriaii avevano raggiunto una farna internaziona-le gid verso. la fine del secolo scorso. La stessa ferriera di Trieste aveva fatto parte, per parecchio tempo, di questo vasto complesso industriale
La TAM inizid nel 1947 la sua attivita in misura modesta. In queH’anno, infatti, sono stati fabbricati appena 27 camion tipo «Pionir» su- licenza ceco-slovacca; da allora questa produzione ando sempre aumentando di anno in anno, finche ta fabbrica raggiunse la piena autonomia nella produzione del «Pionir» da 3 tonnellate. Ben presto si constato che il »Pionir« non era abbastanza eco-nomico e non rispondeva piti alle accresciute esigenze jugoslave. Fu acquistata allora la ii-cenza di fabbricazione del Ma-girus-Deutz, per la produzione di camion da trasporto da 4,5 tonnellate con motore a raf-freddamento ad aria, che per la Jugoslavia rappresentava in-d.ubbiamente una novita. Piti di S00 autisti jugoslavi sono stati premlati dalla fabbrica automo-bilistica di Maribor per aver percorso con questo tipo di camion (TAM 4500) oltre 200.000 Km. senza il minimo guasto.
Per quanto riguarda la com-pieta attrezzatura dei camion TAM 4500 e degli altri tipi prodotti, lo stabilimento fornišce il 60 per cento degli accessori, mentre il rimanente viene for-nito da altre fabbriche jugoslave. Accanto al tipo di camion originale, la fabbrica costruisce altri 20 tipi e cioe: camion ri-baltabiii a doppia alimentazio-U8, automezzi comuni e fuori-serie su ordir.azione (autocister-ne per pompieri, camion per ia nettezza urbana, camion annaf-fiatori ecc.). Fabbrica pure autobus «A 3000» con 32 posti e motore proprio, che i partner della licenza non fabbricano piti. La novita di quest'anno e hautobus »Janez II« a 42 posti, la cui carrozzeria č opera della’ »Avtomontaža« di Ljubljana. Guesto modello ha suscitato grande interesse pure alla fiera »Alpe-Adria« di Ljubljana e prima ancora alla mostra dei motori ed autoveicoli. Tra le ui-tirne novita produce anche i negozi ambulanti per i centri tuorimano e gli autotreni da 8 tonnellate. Speciale vanto dei costruttori e degli ingegneri della TAM e il piccolo camion da 2 tonnellate, costruito in va-rie forme, il cui motore viene importato dalhestero.
Nella TAM lavorano 4530 operai. Quivi ha sede anche 1’lsti-tuto scientifico ITAM, che tra breve disporra di nuovi locali per i suoi laboratori di ricerche.
La fabbrica TAM di Maribor si e affermata con i suoi autoveicoli e pezzi di ricambio anche aihestero, specie in Egitto, Turchia, Bulgaria, Germania Occidentale, India, Pakistan ed in alcuni altri Paesi.
F. K

La moderna industria della Slovenia e sorta suite solide basi tradizionali

L’industra slovena vanta una antica tradizione e raggiunge in alcuni rami un livello gualita-tivo che la colloca Ira le Industrie di farna mondiale.
Citiamo come tipico esempio alcuni nuclei industriali della Slovenia, le origini dei quali risal gono agli albori del secolo scorso ed ancora prima. Ci ri-feriamo in special modo alle ferriere ed ai fonditori che ad esse accudiscono, i quali, attra-verso una tradizione secolare hanno fatto di Jesenice uno dei maggiori centri siderurgici della Slovenia. Prima li incontra-vamo presso Bohinj, dove esi-ste ancora il secolare forno per la fusione del ferro, dal nome di «vigenca». Oggi non ci sono piti ferriere in questo angolo; troviamo, invece, a Kropa un particolare aspetto della lavora-zione del ferro: qui infatti da centinaia di anni si forgiano nel ferro vari oggetti di alto valore artigianale, come lampadari, serrature, inferriate e avanti di questo passo.
NelVangusta valle di Bled, al pošto della vecchia industria siderurgica 6 sorta una moderna fabbrica per -la lavorazione del ferro che per la peculiarita e la perfezione dei lavori ese-guiti, va interessando un nume-ro sempre maggiore di mercati mondiali.
La grande ferriera di Jesenice, che una volta era strettamenre collegata con quella di Servola presso Trieste, conta 100 anni di vita. Essa puč benissimo com-petere per la qualitti dei suoi prodotti (varie specie di laminati, fili di ferro, lamiere e si-mili) con i maggiori complessi che producono in questo campo. In questa fabbrica si preparano i tecnici per le nuove ferriere jugoslave, e cič influirti senza altro positivamente sulla qualita produttiva delle nuove fabbri-che. Dobbiamo accennare al fatto che si sta ricostruendo rimodernando 1’attuale ferriera e che e in costruzione un repar-to nuovo, completamente auto-matizzato. La valle intorno a Jesenice ospiterd. cosl un grande complesso siderurgico e le ferriere di Javornik e Koroška Bela verranno presto raggiunte da Jesenice.
Alle ferriere di Jesenice pos-siamo aggiungere quelle non meno grandi di Ravne e Ruše. Particolarmente importante la ferriera di Ravne per l’alta čualitti dei suoi acciai. Anche questa fabbrica 6 in ricostruzio-ne ed ha giti raggiunto una for-tissima produzione; ha superato, infatti, la produzione «pro ca-pite» dell’operaio della Germa-nia Occidentale. Mentre questi produce in medla 14 tonnellate, nella stessa unitti di tempo lo operaio di Ravne consegue un risultato di 18 tonnellate. Si prevede che questa giti alta produzione salirti ancora dopo la ultimazione della ricostruzione.
Strettamente collegata con le ferriere e 1’industria dei motori; anch’essa e ricca di tradizioni, sebbene la grande maggioranza sia costituita da stabilimenti completamente nuovi. In questo settore troviamo il »Litostroj», del quale parleremo a parte, poi la »fabbrica automobilistica« di Maribor o brevemente «TAM», quindi «Tomos», 1’industria dei motocicli di Novo Mesto ad al-tre, tra le quali la grande fabbrica di utensileria varia in ferro »Metalna« di Maribor che va imponendosi anch’essa.
Caratteristiche delVindustria slovena sono le fabbriche di cuoio. Esse sorgono a Kamnik, a Vrhnika, a Konjice, a Šoštanj ed altrove. La precipua specia-litti delle cuoierie slovene e la lavorazione della pelle di maiale, nella cui tecnica, affinata da lunghi decenni di pratica esse hanno raggiunto un livello ben difficilmente superabile. Cio spiega il grande smercio di questo prodotto sia sul mercato nazionale sia, in grandi quanti-tti, su quello estero. La fabbrica »TOKO« di Domžal^ presso Ljubljana gode di farna mondiale nella produzione di questa sorta di cuoi ed esporta i suoi prodotti in ben 20 stati. Le sopran-nominate fabbriche lavorano na-turalmente anche altre specie di cuoiame nonche i suoi piti recenti surrogati. Come giti noto, le fabbriche slovene di cuoi si sono riunite in una speciale Associazione d’affari per po ter agire con azione unitaria nel campo nazionale ed estero; ma specialmente per una piti stret-ta collaborazione e specializza-zione della produzione.
In terzo luogo parleremo del-1’industria tessile slovena, che annovera nell’insieme ben 80 centri di cui 9 eccellono per la toro grandezza e giaciono nel pressi di Kranj e Maribor. In questi ul timi tempi ha avuto un fortissimo sviluppo 1’industria delle confezioni, la quale ha grandi ed inesauribili pos-sibilita. Llndustria tessile slovena pud contare specie nei centri di Kranj, Maribor e Tržič su una consolidata tradizione che colloca i suoi prodotti ad un alto livello qualita-tivo. I suoi prodotti vengono venduti particolarmente alle na-zioni africane, ma anche agli esigenti compratori europei.
Una grande importanza per leconomia assume 1’industria del legno, che, dopo la guerra, ha raggiunto vette elevatissime. Mentre nel periodo pre-bellico si limitava principalmente alla vendita ed alla esportazione delle materie prime e dei prodotti semifiniti, dopo la guerra si 6 imposta alla concorrenza mondiale come grosso fornitore di prodotti finiti di ogni specie.
AlVavanguardia nelVindustria del legno č la produzione slovena dei mobili, nella quale spicca il nome del mobilificio di Nova Gorica, il quale esporta il 90 per cento della sua produzione e che in pochi anni ha aumen-tato del 100 per cento il suo po-tenziale produttivo. A questo ampliamento fu costretto dai numerosi impegni verso l’espor-tazione, mentre non poteva sod-disfare nem meno le richieste nazionali.
Abbiamo esposto alcune delle piti importanti e caratteristiche manifestazioni delVindustria slovena che ha raggiunto un livello mondiale nella qualitti dei suoi prodotti. Sotto questo aspetto rimangono da sfruttare ancora molte possibilitti, ed esse po-tranno essere realizzate quando la maggior parte delVindustria, dopo le molteplici ricostruzioni che va compiendo, adattera il proprio processo tecnico alle esigenze piti attuali, specialmente alla automazione, e cio ren-derti possibile il potenziamento
delVazione di concorrenza su tutti i mercati.
- Žj -
Le esportazioni delle minierc di «Trepča»
Le miniere e fonderie di piombo e zinco «Trepča» hanno esportato nelVanno 1962 51.954 tonnellate di piombo raf-finato, 1226 tonnellate di zinco in polvere e 7.146 di zinco elet-trolitico.
LTnvest-Import ha costruito una fabbrica nel Sudan
Ad Aroma, 300 km da Khar-tum, 6 stata recentemente inau-gurata una fabbrica di cartone con una capacita di 4000 tonnellate. La fabbrica č stata co-struita dalla ditta «Invest-Im-port« di Belgrado, in collaborazione con la fabbrica «Ivo Lola Ribar« di Belgrado.
le esportazioni dei cantieri navali jugoslavi
Le commesse dalV estero continuano ad affluire

La marina mercantile jugoslav a dispone di un naviglio di 850 tonnellate stazza lorda. La gran parte di questo e stata co-siruita nei cantieri navali di Rijeka (Fiume), Pula (Pola) e Split (Spalato).
Le costruzioni navali costitui- i Nei primi tre mesi di questo
scono un ramo delVeconomia jugoslava particolarmente orien-tato verso Vesportazione, il valore delle quali fu nel 1962 di 70 milioni di dollari circa, pari al 10% delVesportazione totale nello stesso anno. Si prevede che il valore delVesportazione cantieristica šara mantenuto co-stante anche nel 1963. La naval-meccanica si va affermando come un elemento sempre piti importante nel ccmmercio estero jugoslavo.
Iprodotti della fabbrica «Litostroj» sui mercati mondiali
E’ gia da molti anni che gli stabilimenti »Litostroj« di Lu-biana si sono fatti conoscere sui mercati mondiali per mezzo di alcuni dei loro piti importanti prodotti, quali turbine idrau-liche di tutti i tipi, gru a ponte, pompe e attrezzatura varia idro-meccanica. Per soddisfare alle domande provenienti dalVeste-ro —- le quali hanno raggiunto negli ultimi tre anni un volu-me veramente imponente — la fabbrica, che 6 una delle maggiori produttrici di macchine in Jugoslavia, 6 stata spinta ad aumentare notevolmente la sua
committenti esteri: turbine per 4 idrocentrali in Turchia (cui vanno aggiunte nuove recentis-sime ordinazioni di maggiore entitti), per 7 idrocentrali in India, per 2 idrocentrali in Etiopia, per una nel Togo, per una nella Guinea, per una nel Marocco ecc.
Seguono per importanza le gru a ponte, di cui solo in India sono State finora espor-tate piti di 70; la maggiore fra esse, costruita per Vidrocentrale di Bhakra Nangal, sotto 1’Hima-laia, per una capacitti di 460 tonnellate. Altri Paesi compra-
* M
Il montaggio della piu grande gru delVAsia Meridionale, della capacita di 460 tonnellate, posta in funzione nell’idrocen-trale di Bhakra Nangal (India) nel 1960, con Vassistenza degli ingegneri della fabbrica «Litostroj-» di Ljubljana.
produzione. Si 6 cosl stabilito un programma produttivo per il quale la produzione dovrebbe raggiungere, nel 1965, un vo-lume piti che doppio rispetto al 1960, e cioe alVincirca 20 mila tonnellate.
Come si e detto si 6 verifi-cato nelVultimo triennio un in-cremento riguardevole delle e-sportazioni di turbine idrauli-che, di gru a ponte, di pompe e di motori Diesel. La produzione totale presenta negli ultimi anni il seguente andamento: posta la produzione del 1961 uguale a 100, essa ammontč nel 1962 a 118,5 e nelVanno corrente essa salirti a 142. Nel 1962 lo ammontare dei prodotti finiti superč del 55% quello del 1961, mentre la produzione del 1963 sorpasserti del 35% quella del 1962.
I successi commerciali della ditta possono meglio documen-tarsi sulla base dei seguenti dati: nel campo dei fusi d’ac-ciaio Vauinento delle ordinazioni 6 del 60% nei confronti delVanno 1961; nel campo delle gru industriali 1’aumento com-plessivo delle ordinazioni e del 95%; nel campo delle presse idrauliche (che costituiscono un importante articolo di vendita sui mercati interni) Vaumento e del 40%; nel campo dei mezzi di trasporto industriale interno del 17% ecc.
Molto numerose risultano anche le ordinazioni nel campo dei motori Diesel, per un valore complessivo di oltre 2 miliardi mezzo di dinari. I a »Litostroj« produce motori Diesel fino alla potenza di 1000 CV sotto licenza della Burmeister & Wain, che e una delle ditte piti rinomate in questo campo.
Le esportazioni della »Litostroj« raggiunsero nel 1962 il 42% della produzione totale della ditta. La percentuale cosi alta delle esportazioni, che non puč non richiamare la dovuta atten-zione da parte degli interessati, ha un valore particolare anche per il fatto che si tratta, in questi časi, di esportazione di macchine molto complicate, co-struite in prevalenza in base a particolari richieste degli interessati in osservanza alle ben note norme internazionali.
Basta citare al riguardo le turbine idrauliche di varia potema costruite sinora oltre che per il mercato interno (come ad esempio, due turbine Francis dalla potenza di 163.000 CV ciascuna, costruite per la idro-centrale di Split, mentre la potenza complessiva delle turbine installate in Jugoslavia e di poco superiore ai due milioni di cavalli!) anche per conto di
tori delle gru a ponte della »Litostroj », ormai note su tutti i mercati mondiali per la loro concezione modernissima, sono la Grecia, 1’Egitto, il Messico ed altri ancora. Va infine citata la
fornitura di 55 pompe, coi rela-tivi motori Diesel stazionari e Vattrezzatura completa per le stazioni di pompaggio poste nel Delta del Nilo, in Egitto. Inoltre, parecchie unitti comple-te di pompe di irrigazione sono State vendute alVIran. Fra gli articoli esportati, particolarmente nei Paesi delVEuropa o-rientale, vanno annoverati, infine, anche i carrelli di trasporto a forca, in ispecie quelli della capacitti di 5 tonnellate di cui solo alVUnione Sovietica sono stati forniti — o sono in corso di fornitura— 100 pezzi com-plessivamente.
Ultimamente sta sviluppando-si anche Vesportazione di mac-chinari vari per Vindustria del cemento di cui tre sono attual-mente in fase di costruzione ad opera della »Litostroj«, della »Djure Djakovid« di Slavonski Brod, della »Rade Končar« di Zagreb e della »Metalna« di Maribor; essi sono destinati al-1’India (nella provincia di As-sam), alVEtiopia (presso Addis Abeba) ed al Sudan.
Ottime affermazioni ha ot-tonuto la »Litistroj« pure nel campo delle esportazioni indi-rette, come per esempio, con la fornitura di parecchie unitti di motori Diesel destinate ai piro-scafi in costruzione nei cantieri jugoslavi per conto di armatori esteri (ad esempio per 1’Indo-nesia, per VUnione Sovietica ecc.).
Pur non avendo passato qui in rassegna che solo alcuni dei successi della »Litostroj« sui mercati esteri, essi ci appaiono giti sufficienti a far considerare auesta azienda slovena come una delle piti importanti espor-tatrici jugoslave.
B. V.
IV FIERAINTERNAZIONALE DELLA CHIMICA
In occasione del 34,o con-gresso internazionale delVindustria chimica che si terrti il prossimo autunno a Belgrado, per iniziativa del-VUnione Chimici e Tecno-logi della Jugoslavia, in collaborazione con la »Societč de Chimie Industrielle de Paris», avrti luogo a Belgrado la IV Fiera Internazionale della Chimica. Alla Di-
rezione sono giti pervenute le prenotazioni delle piti note ditte mondiali della Ger-mania, della Gran Breta-gna, delVItalia, delVUnione Sovietica, degli Stati Uniti, della Francia, del Giappone ecc. Al congresso prende-ranno parte parecchie mi-gliaia di delegati ed ospiti di 85 Paesi. La fiera avrti luogo dal 27 settembre al 6. ottobre.
anno sono State esportate n avl di diverso tipo per un valore di 15 milioni di dollari. NelVespor-tazione di costruzioni navali spetta alle na vi da carico 1’80% del valore, seguono poi altre na vi, imbarcazioni e parti di na vi.
Le esportazioni sono legger-mente inferiori in confronto a quelle dello stesso periodo delVanno precedente, il che si spiega con ragioni tecniche. I na-tanti che si trovavano in costruzione non erano ancora stati ultimati per la definitiva con-segna. Inoltre, nel trimestre in questione, si sono effettuate con-segne alla marina mercantile nazionale, che, naturalmente, si sono ripercosse sulle consegne alle societži estere. In particolare si cerca di aumentare la esportazione di natanti minori in considerazione del crescente interesse per le imbarcazioni da diporto dimostrato da Paesi ad elevato livello di vita, dove i panfili ed altri scafi leggeri, sono divenuti di uso abbastanza comune. La congiuntura per queste costruzioni navali minori e buona ed in conseguenza i pro-duttori jugoslavi ne tengono conto per Vesportazione. Il fatto e interessante anche perche sa-ranno offerte maggiori occasio-ni di lavoro ai piccoli cantieri sulVAdriatico e sui fiumi.
L’esportazione cantieristica nei primi mesi del 1963 (come anche nei primi mesi del 1962) e stata diretta principalmente verso Polonia, Argentina, e Libe-ria. Questi tre Paesi, o meglio, le societa armatrici che battono la loro bandi era (precisazione necessaria per il caso della Li-beria, che accoglie armatori di ogni nazionalita), sono stati i principal! importatori di navi grosse (navi da carico) costruite sugli scali jugoslavi. A questi tre Paesi si e unita quest’anno 1’lnghilterra. Alcune unitti sono State consegnate pure alVIndo-nesia, mentre, come acquircnti di natanti minori figurano in questo periodo Burma, USA, Italia ed altri,
E’ interessante notare che mentre le esportazioni di altri prodotti hanno raggiunto una certa stabilizzazione, per i prodotti dei cantieri continuano ad affluire richieste da tutte le parti del mondo. Čehovin
LA JUGOSLAVIA ALLA FIERA INTERNAZIONALE DI TRIESTE
Alla XV edizione della Fiera internazionale di Trieste la Jugoslavia si presenta con una mostra collettiva, nella quale vengono esposti i piti tipici prodotti di esportazione della Re-pubblica Federativa dai minerali alla meccanica di precisio-ne, dagli alimenti ai prodotti delVindustria delle pelletterie e della concia.
La «MetaIna» di Maribor
Una grande fabbrica di attrezzature industriali eponti
Due «M» maiuscole collocate una sotto 1’altra, sono la sigla della fabbrica «Metalna», importante stabilimento metallur-gico di Maribor. La fabbrica e in attivitti da piti di 40 anni e nel periodo d'anteguerra si č specializzata nella costruzione di ponti d’acciaio. Tuttavia ha raggiunto un rapido sviluppo produttivo solamente dopo la seconda guerra mondiale.
La superficie deilo stabilimen-to, che misurava in un p rimo tempo 2580 mq.,' occupa attual-mente oltre 28.000 mq. Per a vere una vaga idea delle possi-bilita produttive della »Metalna« basta considerare il nume-ro degli operai, che raggiunge oggi diverse migliaia di um uti impiegate e i piti svariati prodotti anche di rilevanti * di-
ra ensioni destinati alle ferriere ed alle centrali elettriche na zionali ed estere. Il principale oggetto di lavorazione 6 coati-tuito dai macchinari e dalle gru portuali ed industriali. Su licenza di una fabbrica fran-čese la »Metalna« fornisce attrezzature varie per i cantieri navali.
Una notevole affermazione 6 stata raggiunta nella costruzione di gru. Dopo la guerra ne sono State prodotte ben 800 unita. Solamente per la fenic-ra di Nikšič lo stabilimento ne ha costruite 72 con conge-gni di trasporto. Altre gru di uso multiplo sono state costruite per le centrali elettriche di Medvode, Vuzenica e Vuhred con portata da 150 a 220 tonnellate. Le termocentrali di
La produzione del cuoio «Cinghiale» nella Slovenia

TOVARNA
CEMENTA
IN
SALONITA
GO
uri
ANHOVO
izdeluje:
1.	PORTLAND CEMENT v kvalitetah po JUS-u PC 250, PC 350 in PC 450;
2.	AZBEST-CEMENTNE IZDELKE «SALONIT« tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi deli: razne oblike cevnih sistemov po naročilu in načrtu; valovite plošče raznih dimenzij in oblik za pokrivanje streh, za oblaga r’-> sten in stropov.
3.	CVETLIČNE LONCE V VELIKEM ASORTIMANU
Nuove iniziative deli’industria del legno
C ontinuazione dalla 3.a pag.)
sono disseminati imponenti complessi industriali per la lavorazione del legno e fabbriche di mobili, che hanno ricca espe-rienza nel campo delVesportazione in altri paesi e che si impor-ranno anche sul mercato ita-liano con i loro mobili di serie moderni: sono quelli di Cerknica, Nova Gorica, Marles di Maribor; e sono ancora le grandi fabbriche di Pivka, Ilirska Bistrica, Novo Mesto e della stessa Ljubljana, della Carniola superiore e della Stiria.
Ancora un. particolare interessante: come in Italia anche in Slovenia giunge il legno eso-tico: infatti e gia stato firmato un accordo per la fornitura di 10.000 metri cubi di legno da parte del Ghana.
Il cuoio suino pregiato e da decine di anni una specialita incontrastata delVartigianato e delVindustria per la lavorazione dei cuoi della Slovenia che hanno sempre trovato compratori alVestero.
In Italia questa sorta pregia-ta di cuoio suino viene chia-mata col termine commerciale di «Cinghiale».
Tale cuoio si ricava dalle pel-li di una speciale razza indi-gena di suini bianchi che i contadini e i maggiori centri agricoli della Slovenia hanno allevato per loro uso.
In seguito, quando nel settore alimentare sopravvenne un radicale cambiamento con la mtroduzione dei maiali gras-si, ed ancora piti, quan-tio Vindustria alimentare espor-tatrice jugoslava si orienta verso la lavorazione dei bacons secondo i gusti dei clienti delVEuropa Settentrionale, comin-cio affluire agli artigiani di Kamnik e Vrhnika una quanti-tti minore di pelli suine, adatte alla lavorazione del pregiato cuoio. Pertanto fti necessario importare dalVestero parte del cuoio menzionato.
Una rete ben organizzata di compratori provvede ad acqui-stare presso i contadini a prež-zi convenientemente alti le pelli suine della razza bianca in-digena, preoccupandosi che non se ne rov^nasse .. ajcuna..: ■
La grande fabbrica‘ di cuoi di Vrhnika cerca non solo di ac-quistare le pelli adatte per articoli pregiati, ma anche di aumentare al massimo Vassorti-r.iento dei suoi prodotti in cuoio, seguendo le esigenze della moda. Recentemente fornisce alVindustria per la lavorazione degli articoli pregiati di cuoio le necessarie quantitti di pelli scamosciate, il _ cuoio speciale «nubuc» e il cuoio crom-box pigmentato.
L’industria per la lavorazione dei cuoi pregiati «Toko» di Domžale ha tenuto alta in Ita-
lia negli anni del dopoguerra la farna del cuoio pregiato slo-veno, il suo «cinghiale». Il suo maggiore acquirente dopo 1’It.a-lia e la Germania Occidentale, poi vengono la Svizzera e VO-landa. Lunga e la serie di que-sti meravigliosi ed eccezionali prodotti, che ogni anno, im-mancabilmente, si adeguano alle esigenze della moda; infatti, sono dei tipici articoli di moda, che piacciono a ogni signo-ra, amante delVimpeccabilitti non solo del vestito ma anche delle varie borsette, valigie, dei guanti di pelle, degli occhiali, delle penne stilografiche, dei porta sigarette, delle diverse cartelle e di tutti quelli oggetti che accompagnano Vuomo moderno nei suoi viaggi di piacere e d’affari.	R.
- Šoštanj, di Kolubar e la fabbrica di viscosa di Ložnica sono state attrezzate con grandi gru a ponte ed elevatori, alcuni cantieri navali con delle gru, le idrocentrali con tubi di trava-so, le chiuse ed altri lavori. Opera della »Metalna« di Maribor sono pure alcuni complessi delVindustria pesante jugoslava e alcuni importanti attrezzature per 1’istituto atomi-co »Boris Kidrič« a Vinča, ecc.
In cooperazione con alcune fabbriche la »Metalna« ha costruito in Jugoslavia i maggior ri ponti del periodo post belli-co. Non molto tempo fa ha conseguito il suo maggior sue-cesso, con la costruzione per il cantiere navale di Gdansk (Polonia), della piti grande gru d’Europa, della portata di 500 tonnellate a 45 metri d’altezza.
Un fattore importante, a cui tiene molto la »Metalna«, č la collaborazione tecnica con la »Litostroj:« e le fabbriche dei macchinari di Trbovlje. Questa collaborazione dovrebbe svilup-parsi in special modo nel campo della programmazione di sviluppo produttivo nella comune esposizione dei prodotti sul mercato nazionale ed estero e nella distribuzione della produzione delle singole specialitti e nella formazione delle mae-stranze.
Il valore complessivo del materiale esportato dalla »Metalna« si aggira annualmente sui due milioni di dollari. Tra le piti importanti ordinazioni estere accenneremo alla richiesta ed alVesportazione dei macchinari per idrocentrali e per le Industrie cementifere delVEtio-pia, Vattrezzatura per due fonderie e gru per la Germania Orientale; attrezzature per due idrocentrali nel Pakistan; ponti per 1’India e varie altre opere per 1'Egitto, la Guinea, Si-ria e Polonia.	F. K.
. .... ..
Rihard Benčič

v „
Telegram: BENČIČ-RIJEKA Telefon. 23623-26
Proizvodni program
naši proizvodi za brodogra djevnu industrijo
—	Osovinski vodovi i propeler!
—	Cjevovodne armature — ventili, zasuni, plpci za vodu, mor-sku vodu, ulje, gorivo i amonijak
—	Brodska okna i prozori
—	Sve vrste odljevaka od bronze
—	Novi proizvod	,	,
Tvornica pumpi i brodske opreme - Rijeka - Jugoslavija Fabbrica pompe ed attrezzature per bordo - Rijeka - Jugoslavia
Programma di produzione
nostri prodotti per ltndustria cantieristica
—	, Assi portaelica ed eliche
Rutiinetteria — valvole, saracinesche, rubinetti per acqua dolce, acqua marina, olio, combustibile e ammoniaca
—	Finestre per bordo
—	Tutti i tipi di fusioni in bronzo
.L:;.,:	i c	— Prodotto nuovo
OLOVNA BRONZA — GSn Pb Bz — 15, 20, 22 i 25
ZA MOTORNU INDUSTRIJO
—	Pumpe za ubrizgavanje goriva za Diesel motore od 1 do 12 cilindara
—	Rezervne di jelo ve vlastitih ubrizgavanje goriva
—	Preuzimamo sve popravke na pumpama za ubrizgavanje goriva
1 ostalih tipova pumpi za
PER LTNDUSTRIA DEI MOTORI
—	Pompe d’iniezione combustibile per motori Diesel da 1 a 12 cilindri
—	Parti di ricambio per pompe d’iniezione di propria fabbri-cazione e di altri tipi di pompe
—	Eseguiamo tutte le riparazioni di pompe d’iniezione combustibile
1MP0BI	Trgovska predstavništva
EXP0RT	v Mariboru, Beogradu,
	Skopju
	
	Skladišče
A	v Voleji dragi in Kanalu
G#TD	Hladilnica v Zalogu
V»V .	. «,.• ... .	1	
	r* ’
HM	B
	Rinpraziamo i circoli
	commerciali italiani per
	la fiducia di cui ci hanno
	finora onorato e di cui
	vorranno certamente
!	q	onorarci anche in futuro
	B
'	
■ e-H ee <o	UMAG (Istra)
0-4 X	TEL. 22-22, 22-42, 22-62	( \ . :■ ..	TELEPR. 025-33 Tglegr. Intercommerce Umag
Intercommerce	
m oo	B Izvoz i uvoz svih proizvoda po robnim listama
A	malograničnog prometa Izvoz in uvoz vseh proizvodov po blagovnih listah maloobmejnega prometa Importazioni ed esportazioni di vari prodotti secondo le liste degli accordi sugli sčambi di conjine
	
		a
9 «, s? ® &.S e-.?11? » ».» S&? S d 9 e.? £ v 2 9 S. P -V5? ? ¥ r¥ » ? č o i
H-
fflONTAl
GmfcvM EXP0RT
TEHNIČNA TRGOVINA
Centrala: LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/V. Telefoni: 23-446 do 23-449 Telex: 03-175
Telegram: CONTAL LJUBLJANA
Predstavništva:
IZVOZ
uvoz
BEOGRAD,
Majke Jevrosime 8 MARIBOR, Gregorčičeva 7 SPLIT,
Table 4
Tehnične trgovine;
LJUBLJANA Beethovnova 11 (za birotehniko) LJUBLJANA Vošnjakova 3 (za blago široke potrošnje in opremo za trgovino in gostinstvo BEOGRAD Majke Jevrosime 8 MARIBOR Gregorčičeva 7 CELJE
Miklošičeva (v gradnji)
«
TOPOL
»
Lesna industrija
ILIRSKA BISTRICA
IZDELUJEMO
VSE
VRSTE
FURNIRJEV,
REZANEGA
LESA,
ZABOJEV
*
POHIŠTVENIH
IZDELKOV
z obratom «MARMOR»
ter samostojnim obratom v KOPRU
in KOBILARNA LIPICA
IZVAŽA IN UVAŽA
Izvozno - uvozno podjetje
PO OBMEJNIH SPORAZUMIH
MED ITALIJO
IN JUGOSLAVIJO
rninoRjE
EAPORT
TER VRŠI
MEDNARODNE PREVOZE
NOVA GORICA
ROŽNA DOLINA 16
Telefon; NOVA GORICA štev. 07
i: ' ' "l “ ■ ’1
/li 60? rt
ŠEMPETER telefon štev. 12
■	ir. mo:::;:'
11.. „ .
Kombi-bus «TAM 2000 CB», 12 sedežev Diesel motor 55 KS - nov proizvod TAM
PROIZVODNJA DIESEL VOZIL:
Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t.
Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni in turistični, 32 sedežev.
Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz tekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti.
Kamioni »TAM 2000«, 2 t.
Tovarna
Avtomobilov
Maribor
Tl®
in motorjev
REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA
Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih.
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
Kamion-hladilnik «TAM 2000 H» za prevoz lahko kvarljivega blaga
BRODOKOMERC
RIJEKA
FOREIGN REPRESENTATIONS SHIPCHANDLERS-EXPORT CONSIGNMENT STOCKS
Centrala: Rijeka zgradba 'Jadran* Telefon:	221-39, 234-05,
234-09, 234-12 Brzojav: Brodokomerc
*>	.v-:■ V
Specializirano podjetje za oskrbovanje ladij in njenih posadk,
kakor tudi potnikov in turistov na ladjah
Oskrbovanje turističnih, športnih jaht in čolnov z vsemi nadomestnimi deli domače in tuje proizvodnje — vse to po konkurenčnih cenah

.
a
SKLADIŠČA:
ZADAR
ŠIBENIK
SPLIT
P L O C E
DUBROVNIK
ZELENIKA
KOPER
P U L A
ROVINJ
—
\\W POZ/ /
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV
Železniška postaja:
SLOVENSKA BISTRICA
Telefon:
MARIBOR 39-13, 32-44 SLOVENSKA BISTRICA 6, 45
Brzojav:
IMPOL - Slovenska Bistrica
SLOV. BISTRICA
JUGOSLAVIJA
J
&
PROIZVODNI PROGRAM LAHKE KOVINE
Cisti aluminij od 99 do 99,7 % čistoče
Aluminijske legure Al-Mn, Al-Mg-Si, Al-Mg-Mn, Al-Mg 2, 3, 5, Al-Cu-Mg-Pb, legure za obdelavo na avtomatih
Pločevine, trakovi in rondele po DIN
Karoserijski in železniški profili, profili za arhitekturo, nepolirani, polirani in sposobni za eloksiranje
Cevi, palice okrogle, štirioglate, šesterooglate
Vrvi iz čistega aluminija in jeklene vrvi po DIN in VDE predpisih
Valjana in vlečena žica
KEMIČNA TOVARNA MOSTE


LJUBLJANA - ob železnici, m
Tel. h. c. 30-351,
komercialni oddelek 30-732 P. p. 589-XI - Ljubljana



proizvaja po svetovno znani kvaliteti, v tuzemstvu pa prodaja po najnižjih cenah:
e GLINICO ALO,
Z ALUMINIJEV HIDRAT Al (OH),
Z ALUMINIJEV SULFAT Al, (SO,), x H,O c KALIJEV
ALUMINIJEV
SULFAT
K—Al—Stipsa — K,SO,. . Al, (SO,),. 24 H,O Z ŽIVOSREBROV OKSID HgO
Zahtevajte ponudbe in vzorce in prepričali
se boste!
, £>
■ .
IZVOZ IN UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11
Izvažamo
Telefon: 23-930 do 23-939
mehek in trd žagan les, gozdne proizvode, lesno galanterij o, fino in serijsko pohištvo
Telex: 03-112, 03-138
.
- j > .»MAIM A«
‘ 2;.r*e 'Al

Podjetje za izdelavo težke investicijske opreme
IZDEL UJE
DVIGALNE IN TRANSPORTNE NAPRAVE HIDROMEHANSKO OPREMO VISOKE GRADNJE MOSTOVE
RAZNO OPREMO ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO POLJEDELSKE STROJE
'A-
NOVI IZDELKI
STANDARDNI PRISTANIŠKI ŽERJAV 3 t
GRADBENI ŽERJAVI
LADJEDELNIŠKI ŽERJAVI
ŽERJAVI ZA GRADNJO IN POPRAVILO
ŽELEZNIŠKIH PROG
ŽIČNICE
LADIJSKI POKROVI HLADILNE NAPRAVE
•METALNA*
TOVARNA KONSTRUKCIJ. STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA
MARIBOR
i I
«SATURNUS»
0 KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA □ 0 EMBALAŽA □AVTOOPREMA
LJUBLJANA
g TEL. : 33-666 Q
PROIZVAJA:
Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-piočevine.
Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd.
Dele za avtomobile in bicikle:	žaromete vseh vrst in sve-
tilke, zgoščevalke, avtomobilska ogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle.
Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in radiatorje. Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice.
TOVARNA
IZOLACIJSKEGA MATERIALA
mmt

PROIZVAJAMO:
STRAMIT PLOŠČE,
p " -ierne za gradbeništvo, v debelini 5 cm, širini 1,2 m in v poljudni dolžini 2 do 3 m.
ZA HIDROIZOLACIJE PROIZVAJAMO:
Bitumenske strešne lepenke, bitumensko juto, pergamin — bitumenski papir, ibitol — bitumenska raztopina, bitumenske mase za temelje, strehe, parkete, bitumenske paste • strehe, bitumenski kit, bitumenske plastične tesnilne trakove,
ZA ASFALTIRANJE CEST1SC PROIZVAJAMO:
Bitumenske emulzije, cut back — re1 li bitumen, bitumenske sleme, bitumenske mase — za fuge betonskih plošč, kamenih kock, tramvajskih tračnic.
ZA ANTIKOROZIJO PROIZVAJAMO:
Ibitol lak za nizke in visoke temper?‘ure, aiubitol — aluminijeva bron-ca, avtopasta, avtobitol — bitumenska masa za cevovode.
j ZA TERMO-AKUSTICNE IZOLACIJE PROIZVAJAMO:
JK. *•
Mineralna vlakna, izolacijske vrvi 0 -t) do 70 mm, izolacijske blazine, file za pode, styropor — plastična pena.
ZA ELEKTRO-IZOLAC1JE:
Iz-lacijske bergman cevi — svetle, instalacijski pribor — pipice in uvodnice, bitumenske kabelske mase za v zemljo in nad zemljo.
NAŠ e GESLO JEi DOBRA KVALITETA IN SOLIDNA CINA - PREPRIČAJTE SE!
..,..	.. .*	‘	, r • ■ • • . • • •;	'	"" -• ;	: ' '	- .	-
LJUBLJANA MOSTE
LESONIT
H"" V
1
5
g
v"'-;
D
zn

C
J l
❖
S*
K*
V

T
tAk
v
s<
&

i. #4 •!
&
PROIZVAJA:
LESONIT PLOŠČE v kvaliteti extratrde, trda 1, trda	II	in poltrde	v	dimenzijah:
mm 2,5	do	5	mm	x	5200	x	1700
mm 2,5	do	5	mm	x	2000	x	1700
mm 2,5	do	5	mm	x	1300	x	1700
LESOM AL PLOŠČE, (emajlirane plošče):
mm 4 x 1300 x 1700 gladke, rebraste in kari-rane, v raznih barvah
LESOMIN PLOŠČE (melaminske plošče):
mm 4 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah in imitacijah
MELANIT PLOŠČE (domači Ultra pas): mm 1,2 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah in imitacijah
LESOPAN PLOŠČE
panelke s sredico iz satovja od impregniranega natron papirja in ploskvami od ostalih naših plošč, po želji. Izdelujejo se v debelinah 16—22 mm, v dimenziji po sporazumu Služijo za izdelava pohištva, za pregrade itd.
Gornji artikli so zelo primerni za oblaganje prostorov in za izdelavo opreme. Posebno v bankah jr oprema iz teh proizvodov zaželena, ker poživ: prostore, je zelo odporna, lahko se čisti in da prostoru videz elegance in udobnosti
A
Na političnem
obzorju
NAŠ DENAR JIH SKRBI. •Gospodarstvo« izdaja ob posebnih priložnostih posebne priloge v italijanščini. Naši bralci so toliko brihtni, da vedo, da so te priloge namenjene italijanski javnosti. Pri gospodarskih listih niso takšne priloge v drugih jezikih nič posebnega. Tako so v navadi pri velikih italijanskih gospodarskih listih (milanski «24 Ore« izdaja priloge tudi v nemščini), pri nemških («Han-delblatt« v italijanščini, angleščini, španščini, itd.), pri angleških (»Financial Times«) in drugod po svetu. Le Katoliški Glas se je končno po več letih obregnil ob našo turistično prilogo v italijanščini in še podtaknil nekako: Kaj vse delajo za denar, vidiš jih, kako za denar prodajajo svoj jezik in svojo slovensko dušo. Da, gospodje, mi delamo za denar, trdo, zelo trdo delamo' za vsakdanji kruh, toda vedno hkrati tudi za pošteno stvar, če delamo tudi za zbližan j e in gospodarsko sodelovanje med sosednima državama, je to v korist našemu ljudstvu; dobri odnosi med Italijo In Jugoslavijo so tudi naši narodnostni skupini v korist. Mi tudi prav nič ne prikrivamo da Posebne priloge tudi ustvarjajo širše možnosti za oglaševanje m da je to v prid oglaševalcem jn tudi nam Tega se zavedajo In to delajo tudi drugi listi, in sicer ne samo gospodarski, tudi takšni, ki so denarno bolj podkovani kot mi. Upamo, da smo s tem dovolj pojasnili svoje gledišče. Storili smo to mirno in spodobno brez vsakršnega pod-tikovanja, ker ne hodimo radi k sosedu gledat, kaj je gospodinja dala v lonec. Vselej smo bili nasprotni nepotrebni zdražbi med Slovenci, če pa bo treba, bomo drugič odgovorili v tonu, ki bo ustrezal napadu.
ODSTOP KOMUNISTIČNEGA
občinskega svetovalca.
Na sestanku tržaških komunističnih občinskih svetovalcev so sprejeli odstop občinskega svetovalca dr. Pogassija. Odstopil
I. festival slovenske popevke
Prosvetno društvo Barko vi j e je pripravilo za 15. in 16. t.m. prvi festival slovenske domače popevke. Vsa besedila in skladbe so napisali domači avtorji; skratka: vse je bilo ustvarjeno, naštudirano in izvajano z domačimi silami. Zdi se mi nujno, da to prireditev primerjamo z enakimi manifestacijami v Italiji. Kot avtorji in izvajalci prihajajo tam v poštev novi talenti ali profesionalci iz'radia, televizije in raznih zabavišč iz zemljepisno neprimerno širšega ozemlja s prav tako neprimerno večjim prebivalstvom. Zato so tudi možnosti strožje selekcije neprimerno večje. Pri nas smo pa imeli festival, ki je zajel svoje avtorje in izvajalce na malem Tržaškem ozemlju. In še to le v njegovem slovenskem delu. Ako upoštevamo ta razmerja, potem moramo reči, da je bil uspeh tega festivala ne velik, temveč velikanski! In da je 'potrdil mnenje nekaterih, ne preveč številnih, da bi mogla naša manjšina ustvariti mnogo, mnogo več. Pogosto-ma je bilo že dokazano, da ji sposobnih ljudi ne manjka. Da jih ima odstotno celo mnogo več kakor marsikatera druga skupnost. In da so, zaradi posebnih razmer, v katerih živimo, obsojeni, da oplajajo namesto svoje druge kulture. In to ne samo na področju lahke glasbe!
Na festivalu smo slišali 23 novih popevk, od katerih se nekatere po vsebini naslanjajo na domače motive in okolje. Naravno, da niso mogle biti vse take, da bi jih mogli sprejeti med popevke. Saj so jih napisali večinoma začetniki! Če . je le en del tega dober, lahko Tečemo, da je festival popolnoma dosegel svoj namen. Tudi je tve-
stični občinski svetovalci so se cene 0 izvajalcih, ako uposteva-dr. Pogassiju zahvalili za priza- ™0’. da se^je prav lahko zgodbo, bevno delovanje od leta 1949 do danes. Na njegovo mesto pride Marij Grbec, ki je za njim pre-isl največ glasov. Za načelnika skupine komunističnih svetoval
nekaj pripravi in da smo s tem vsi zadovoljni ter si vsi želimo, da bi ostalo. Upravičeno se bojim, da lahko tudi ta pobuda ostane le eno nevna mušic-'.. Zato izražam željo, da bi od raznih pobud, ki jih tudi do sedaj ni manjkalo, ostalo tudi nekaj trajnega. Da bi končno začeli misliti na redno delovanje in se ne omejevali le na improvizacije. V tem pogledu se deloma tudi strinjam z nekaterimi pripombami, ki so omenjene v uvodu ličnega programa, ki ga je izdalo barkovljansko prosvetno društvo.
—vu
DVAJSET LET
«SVOBODNE DALMACIJE«
V Splitu so svečano proslavili 20-letnico ustanovitve dnevnika «Slobodna Dalmacija«, ki je pričela izhajati 17. junija 1943 kot glasilo osvobodilne fronte Dalmacije. List je izhajal tajno na Mosorju. Slovesnosti je prisostvoval podpredsednik Hrvatske-ga sabora Nikola Sekulič.
£sv v občinskem svetu so izbrali mavdija Tonela, v izvršnem odboru bosta tudi Calabria in
Gombač.
, Kdo BO GLASOVAL ZA TRESKI PRORAČUN. Tržaškemu °bčinskemu pa tudi pokrajin-skemu svetu, sta bila predložena proračuna za 1. 1962/63. Pro-3čuna sta važna z upravnega vi-%a za obe tržaški upravni u-utanovi; v teh ne razpolabajo stranke krščanskih demokratov, republikancev in socialnih demokratov z absolutno večino. * občinskem svetu bo občinski °dbor lahko računal na podrto nekaterih »nevezanih« sve Hvalcev, kakor katoliškega Slo V(’nca Simčiča in indipendcnti-®"a Tolloya, medtem ko ne bo v Pokrajinskem svetu mogoče
da je imel boljši pevec v izvedbi manj posrečeno pesem in o-bratno. Edino merilo, ki nam o-stane, je le zunanji uspeh, in končno imamo opravka le z zabavno glasbo!
Kot posrečene kombinacije bi omenil Mirando Caharijo z »Našo burjo» in »Papagaj Rory«; Marto Verk s »Pismom spominov« in »Hrepenenju«; Marjučo Oficijo s »Marju-cha-cha-cha«. Nora Jankovič je posebno u-spešno predstavila »Disonanco«, ki je tudi glasbeno ena najboljših na sporedu. Prav tako je dobro pogodila stil Anka Sugan s »Spomini«.
Moški pevci so imeli manj sreče. Niso pokazali tiste razigranosti, ki je za tako vrsto glasbe nujno, potrebna; celo bolj potrebna od glasovne izobrazbe. O tem nas je prepričala tudi Ljubica Berce, ki jo poznamo kot odlično sopranistko, ki, se je pa lotila te muzike s pre-
Slovenski klub zaključil sezono
Pretekli torek je Slovenski Klub v Trstu s prireditvijo v Gregorčičevi dvorani zaključil sezono. Predsednik dr. Hlavaty je podal kratko poročilo o uspešnem delovanju kluba, član Slovenskega gledališča Stane Raztresen je ob tej priložnosti recitiral več pesnitev naših znanih umetnikov. Nato je Vrabčev zbor zapel nekaj skladb, ki jih je občinstvo pozdravilo z navdušenjem. Prihodnja sezona se začne dne 1. oktobra.
Slovensko gledališče v Trstu
Uod tuorka, 25. junja du nedjelje, 30. junja bvo na štadjuoni uod 1. maja n i Vrdjelski cjesti 7, ana velika predstava p’d milen ne-b’n, ke se kliče
«LAZ'R S P'D KLANCA*
kamjedja u dvjeh taljih, juo je spisou Marin Držič, u’b-novu juo je duhVr Vojmil Rabadan na Primorsko pej juo je ptenjesou Samo.
Združitev Dijaških Matic
»Ne gre samo za formalno združitev, ampak za politični akt, ki ima sVoj začetek v združevanjih Slovenske prosvetne zveze, Slovenske kulturno—gospodarske zveze in drugih organizacij«, je dejal predstavnik Slovenske kulturno—gospodarske zveze Mirko Kosmina na občnem zboru tržaške in go riške Dijaške Matice v Gorici. Na tem zborovanju so namreč sklenili, da se Matici združita. Po približno 16-letnem samostojnem delovanju sta se ti dve ustanovi zopet spojili. Enotna Dijaška Matica bo s podvojenimi močmi nadalje podpirala potrebne dijake, da bi lahko uspešno dokončali študije. Največje težave so zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Ob tej priložnosti bodi omenjeno, da sta obe Matici že večkrat prosili za podporo iz državne blagajne, a sta vedno naleteli na gluha ušesa. Iz zagate jima je vselej pomogal širši krog organizacij in posameznikov z večjimi ali manjšimi denarnimi prispevki. Matici vzdržujeta dva domova za slovenske srednješolce in sicer v Trstu in Gorici ter podpirata tudi visoko-šolce z brezoorestnimi posojili, ki jih ti vračajo, ko dovršijo študij.
Slovenske knjige so bile dotiskane
Fanfanijeva vlada je pred parlamentom prodrla s predlogom, naj otroci na osnovnih šolah prejmejo knjige zastonj, da bi tako pospešili delo proti nepismenosti. Otroci na Tržaškem so že prejeli brezplačno slovensko in italijansko berilo, ne pa novin pomožnih knjig za III, IV in V razred. Tako je pomožni učbenik za V. razred že v prodaji, a otroci ga niso prejeli brezplačno; tudi obe drugi pomožni knjigi za II in IV razred sta bili že dotiskani, a otroci še vedno čakajo nanje.
Sindikat slovenske šole v Trstu je s posebno vlogo na ravnateljstvo za javno vzgojo pri generalnem vladnem komisariatu opozoril na to nedoslednost. Ravnateljstvo je obljubilo, da bodo slovenski otroci v začetku prihodnjega leta prejeli vse nove učbenike brezplačno. O-stalo je odprto vprašanje, zakaj se je izročitev knjig tako zTvlekla.
i—| Sadje in zelenjava r—i na tržaškem trgu
.Zaradi obilnega dežja imamo na tržaškem zelenjavnem trgu na razpolago mnogo vsakovrstne zelenjave. Ta prihaja na trg izključno iz tržaške okolice in iz Gorice (šparglji). Cene so u-godne, pač po kakovosti blaga. Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno), šparglji 200—450 (380—560), rdeča pesa 20—60 (40—110), karčofi 30—35 (35— 45), zelje 30—60 (60—120), čebula 24—65 (48—100), svež fižol 30—130 (60—240), fižol 80— 120	(120—200), solata 40—250
(80—360), krompir 20—80 (48— 96), grah 50—150 (90—220), paradižniki 40—130 (68—220), zelen radič 50—500 (90—800), špinača 70—120 (120—180), bučice 100 (160), pomaranče 160—280 (320—380), marelice 120—280 (240—460), limone 200—270 (280—360), češnje 50—370 (90— 480), debele jagode 300—320
(540—660), jabolka 35—160 (70 do 240), hruške 120—160 (240— 320), breskve 50—240' (98—360) lir za kg.
VEČ SLADKORJA IZ TUJINE
Ministrstvo za trgovino s tujino je izjemno dovolilo za čas med 14. junijem in 31. julijem dokončen ali začasen uvoz sladkorja iz katerekoli države brez količinske omejitve. (Cena sladkorja na mednarodnih borzah nazaduje).
IMPORT EXPO RT
«TECHNA»
TRST
Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907
TELEGR.: »TECHNALUIN«
RONKE (GORICA)
DREVORED SERENISSIMA
Hotel PO S I A
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda centralna kur java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
;al upravo železniških prog v
^brem pristanišču naj prevza-
in seveda ni dosegla tistega stila in prepričevalnosti, ki bi jih lahko v drugem okolju. V isto kategorijo spada tudi Ivan Sancin, ki je posebno »Večer« podal tako doživeto, oblikovno in interpretativno dognano, da bi lahko dostopno stal na programu resne, komorne pesmi.
Orkester je bil, ako upoštevamo, da je to bil prvi nastop, kar dobro vigran. Pihala so vsekakor prednjačila pred ritmično skupino. Aranžmani dobri, vendar bi si želeli več razlik med eno ali druge pesmijo. Vse preveč na en sam način. Ne vem
r/i.jti drugih glasov. Niti v ob- i več, recimo, klasičnimi prijemi 'Jnskern svetu ne bo mogoče z pasovi teh dveh občinskih Svetikov doseči absolutne več r.e glasov) za izglasovanje proračuna. Tako se postavlja po ysem konkretno vprašanje sode-^vanja s socialisti ali z libe bWci. v krogih tržaških krščnn-?Fh demokratov so mnenja da J1 se dali pridobiti za izglasovanje obeh proračunov glasovi Nepolitičnih svetovalcev s tem, jja bi naglasili, da gre za povsem /Pravno zadevo, če bi pa razpravo . postavili na politično o-novo, se bo povsem konkretno ^stavilo vprašanje sodelovanja / socialisti ali z liberalci, ali ,a upravljanja pod komisarjem ll,Treven»X
VZA PROSTO CONO. Senator L Vidali in več drugih senator-je senatu predložilo zakonci osnutek za ustanovitev pogine proste cone na Tržaškem Remiju. Besedilo zakonskega o-?butka je isto, kakor ga je vsekal osnutek poslanca V. Vikija, predložen poslanski zborni v prejšnji zakonodajni dobi.
Previsoke pristaniške tarife
, V zadnjem času je uprava , avnih skladišč v Trstu poviša-pristaniške tarife za 20 do odstotkov. Izvršni odbor av-r^homne tržaške zveze komuni-učne stranke je na svoji seji jSotovil, da predstavlja ta sklep udarec za promet v trža-hčem pristanišču, ki se je v zadani času že takP skrčil. Prva Posledica tega ukrepa je sklep aaftiih velikih tržaških tvrdk, ki ,6 bavijo z mednarodno lesno /Tgovino, da bodo svojo dejavnost preselile na Reko in v Ko-p.r. Ta dejstva zopet potrjujejo, da je položaj tržaškega pristanišča nevzdržen in da mo-P vlada — nadaljuje bilten av-phomne zveze komunistične t-fanke »Notizie triestine« — no sprejeti zahteve, ki jih je jpstavila komunistična stranka:
, ržava mora več finančno prikovati za tržaška Javna skladišči
RAZSTAVA SLIK
NA SLOVENSKEM
UČITELJIŠČU
V prostorih slovenskega učiteljišča v Trstu (pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio, 4) so 17. t.m. odprli razstavo slik in risb dijakov tega učnega zavoda. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, in sicer do 23. junija. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za napredek naših šol, zlasti tudi starši diiakov.
STROKOVNA ŠOLA NA OPČINAH VABI
Na industrijski strokovni šoli na Opčinah bo razstava ročnih d„l in gospodinjskih izdelkov v nedeljo in ponedeljek, 23. in 24. junija od 9. do 13. in od 15. do 20. ure. Ob tej priliki bo v nedeljo, 23. junija ob 17. uri tudi ponovitev zaključne šolske prireditve v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni!
POSLOVANJE POKRAJINSKE BLAGAJNE ZA ZAVARO-
f	SL5" “f: ™ins™G°Ee »SKJ
di orkestra ali aranžmana je orkester prepogosto čisto pokrival pevce, da so večkrat v zvočnem morju kar utonili. Vsi trije dirigenti so bili pri svojem poslu učinkoviti in dobro obvladovali tako orkester kot pevce.
Večer sta prijetno poživljala napovedovalca Kobal in Marti-nuzzi. Scena arh. Jagodica prav posrečena in s precejšnjo noto originalnosti.
Pri nas se rado zgodi, da se
za trgovce sporoča, da so njeni prostori v poletni sezoni odprti samo od 8.30 do 12. ure. Iz tega. sledi, da blagajna ne posluje več ob ponedeljkih in ob petkih popoldne.
DELAVKE DEMONSTRIRAJO PO GORICI. Delavke tekstilne tovarne v Podgori so v torek :■ 'pustile tovarno ter odšle v Goričo, kjer so demonstrirale po Korzu. Bilo jih je okoli 500. Nosile so napise, s katerih se je dalo razbrati, da zahtevajo
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 16. junija odplula iz Abidjana in se je preko Benetk, Trsta in Kopra napotila v Reko, kamor bo dospela 11. julija; ladja »Bohinj« je zapustila Rio de Janei-ro in plove proti Buenos Airesu, kjer se bo zasidrala 30. junija; »Bovec« je zapustila St. Vincent in. je na poti proti Reki, kamor bo priplula 26. junija; »Zelengora« je zasidrana na Reki; ladja »Pohorje« je 13. junija zapustila Dakar in se čez Trst
junija; »Vojvodina« 25. julija. Proga Jadransko morje — Združene države Amerike: «Trebi-nje« 25. junija.
Proga Jadransko morje — Zaliv ZDA: »Drvar« 10/15. julija. Proga Jadransko morje — Ciper —- Izrael: »Platak« 27/28. junija.
ZAPOSTAVLJANJE
JADRANA
Na zborovanju rotarijancev v Genovi so razpravljali tudi o
kar, nato pa bo plula preko Co-l1® uprava državnih železnic, ka- i nakryja, Abidjana, fakoradija, 5?„r v drugih italijanskih prista- Lomeja, Apape, Port Harcourta,
in Benetke namenila na Reko,; prometnih zvezah na področju kjer bo pristala 8. julija; «Kra- j treh Benečij. Poleg ministra, Levica« bo danes prispela v Da- Corbellinija in drugih izvedencev je spregovoril tudi predsed-
hjv, ' vil 115111 imiijuuoiuii pil^uo-
lscih; odpraviti je treba predati, ki jih je Evropsko skup-i ° tržišče odobrilo Hamburgu £ Bremenu, medtem ko se ita-i‘Jurska vlada ni pobrigala, da J bile podobne prednosti pridane Trstu. Treba je skleniti arifne in železniške sporazume .državami, ki so stari klienti jSaŠKega prisranišči ter bo-;e jr°metno povezati Trst z zaled-
Teme in Takoradija v Abidjan,
ni k Združenja tržaških industrij-cev dr. Dario Doria. Po kratkem orisu neugodnega položaja, v
5 •*' z ustreznimi progami m ;61ezni
z gradnjo pomola VII.
četi
Anicami. Treba ,e tudi za-
kjer se bo zasidrala 6. avgusta, i katerem se nahaja pomorski NAPOVEDANE LADJE ] promet na Jadranu, je poudaril, JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
da je jadranska obala močno zapostavljena pred zahodno oba-I lo Apeninskega polotoka; krivdo Proga Jadransko morje — Ben- za to nosi zlasti pomanjkljiva balski zaliv »Učka« 12. julija; j jn neprimerna razdelitev pomor, »Matko Laginja« 3. julija. | skih prog. Za Dorio so še drugi Proga. Jadransko morje — Dalj- \ strokovnjaki naglasili, da je na
zvišanje plač skladno s podražitvijo življenja. Odposlanstvo šestih delavcev je nato odšlo na prefekturo pod vodstvom tajnice sindikalnih organizacij FIOT-CGIL Marije Selič ter zaprosilo prefekta, naj posreduje v sporu s tovarnarjem Togniel-lom, ki odbija delavske zahteve. Delavci so zahtevali zvišanje plač od 42.000 na 45.000 lir mesečno. Prefekt je obljubil zanimanje za vso zadevo. Popoldne so stavkali v tovarni več ur; stavkajočim so se pridružile tudi delavke tekstilne tovarne v Ronkah.
ČEŠNJE IZ JUGOSLAVIJE. Zadruga iz Šempetra pri Novi Gorici bo v kratkem izročila ita-li i inskim naročnikom približno 200 ton češenj. Doslej je postavila na italijanski obmejni trg že 15 ton češenj.
PO ČEM SO NOVA STANOVANJA. zanimanje za nova stanovanja, ki so na prodaj v Trstu je še vedno veliko, čeprav so cene poskočile, in sicer v prvi vrsti zaradi podražitve delovne sile. Nekako pred dvema letoma so nova stanovanja v Trstu prodajali povprečno po 1 milijon lir na vsak prostor, tako je na primer dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami stalo nekako tri do §tiri milijone, zdaj pa so cene že višje. Tako n. pr. zahtevajo za novo dvosobno stanovanje (s kopalnico in kuhinjo na Opčinah) že 4.700.000 lir. Gre za stanovanja v dveh novih dvonadstropnih stavbah, v katerih je v vsaki po šest stanovanj; ta so torej precej stisnjena.
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni
ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO ■partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapitie na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuon delie linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- «JUGOLINIJA» - RIJEKA --
RIJEKA . Jugoslavija
Nove ln udobne ladje »Jadrolinije« (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l »Orebiča in m/l »Opatija« odplujejo tl Trsta vsaki torek m pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jue°-slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Bairas, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik »Lastovu« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca delil Abruzzi, 1 Trst alj direktno na Jadrulimjo-Hijeka
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA. HODNA AFRIKA
(Rijeka . Split . Neapelj - Genova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINUO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone. zijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
Sil merje in p planin e J
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
“ Prometne zveze ugodne S
NAŠE SOŽALJE
Umrli so: pri prometni nesreči 21-letni študent Mauro Gregori in 49-letni carinski inšpektor Franco Cardullo, oba iz Trsta; Štefan Dobrigna iz Milj; 60-letni Anton Štoka s Kontovela, Roman Svetlič iz Mavhinj, 62-letni Ludvik Peric iz Devina; 56-letni trgovec in posestnik Andrej Brajnik po dolgi bolezni v goriški bolnišnici, 55-letni trgovec Marij Sever, 64-letni urar Ludvik Jerkič, pri prometni nesreči 21-letni Bruno Rojc (z avtomobilom je za-težil v Sočo), 82-letna Helena Komel roj. Cej, vdova po pok goriškem pevovodji in glasbeniku Emilu Komelu, vsi iz Gorice; Ivan Tomšič iz Rup.
Grami Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu in na blejskem gradu.
Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
HOTEL ADRIA*
ANKARAN
vam nudi
sonce in morje, udobno
bivanje v vveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina
in mnogo zabave!
SP0RTH0TEL «P0KUUKA»
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom
Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Hotel TRIGLAV - KOPER
vam nudi domačo in tujo prvovrstno kuhinjo konfortne sobe, nočni bar s programom ter priporoča svoje obrate: hotel ŽUSTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo RIŽANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki.
Ima Gorica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
IZKORISTITE N1ZKL v gostinskih podjetjih
predsezonske cene
GORIŠKEGA OKRAJA
Cene pensiona 900—1960 dinarjev Vse informacije dobite pri Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči, Idriji, Kanalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI
Na svidenje v Bohinju!
Kopanje, veslanje, ribolov v jezeru in reki, lov na gamse, bivanje v mirnih hotelih, folklorne prireditve, izleti k slapu Savice, na Komno, Pokljuko, Bled in na Triglav - vse to vam nudi Bohinj.
INFORMACIJE:
Turistično društvo v Bohinju
H
O
T
E
L
POD VOGLOM-
BOHINJ vas vabi!
Pred in po sezoni 30 % znižane cene!
ni Vzhod: »Primorje« 1. julija; »Triglav« 1. julija.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: jtTreči maj« 24.
celotnem področju treh Benečij prometna povezava na suhem na vodi in v zraku zelo pomanjkljiva.
	1 f*	'
i «TA	\P»
	J
poslovnega	združenja
TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE
tiskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje AGENCIJE in MENJALNICE v Kopru, Sežani, Kozini, škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in HOTELE na Primorskem

Hotel «B E L L E V U E»
Oba hotela se nahajata ob jezeru z razgledom na Julijske Alpe. 100 postelj - mrzla in vroča tekoča voda - kopalnice ; terase - izleti v okolico - ribolov v reki in jezeru.. Železniška postaja Bohinjska Bistrica.
B O HINJ
Hotel «JEZER0>
K .
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
V pričakovanju prvih vzorcev letošnjega pridelka se kupčije s pšenico razvijajo ugodno. Čvrste so cene neoluščenemu in oluščenemu rižu. Domače zaloge rži, ječmena in ovsa so pošle, prodajajo se samo uvožene vrste. Na trgu s sadjem isla precejšnjo konkurenco do mačemu sadju uvoženo, to se posebno pozna pri jabolkih na Južnem Tirolskem. Prodaja zelenjave je zelo ugodna, cene so nizke. Kupčije s perutnino so živahne, mirnejše pa so kupčije z jajci. Trg z govejo živino se je okrepil, medtem ko so prašiči zgubili nekaj točk pri ceni. Višajo se cene maslu in siru. Na trgu z vinom je nastalo precej sprememb. Prekupčevalci so postali oprezni v ponujanju vina, kajti toča je uničila v precejšnjih predelih Italije dobršen del pridelka. Kupčije z oljem so zmerne, posebno z oljčnim oljem.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1190, Santos Fancy 18 1290, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1210, Haiti naravna XXX 1225, S. Salvador naravna 1380; Arabska in afriška kava: Gim-ma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1090, AP special 1120, Rob EK/1 3—5 odsto 1090, Rob EK/1 special 1110, Rob EK/3 10—12 odsto 1070; Slonokoščena obala 1120 lir za kg.
LES
TRST. Navajamo cene za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov les: I-II širok 33—35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17—19.500, tramovi «po običaju Trst» 14.500—15.500; Macesnov les: I-II 38.500—40 500, I-II-III 28— 29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31—33.000, I-II-III 25—26.000 III 18—20.C00 lir kub. meter.
do 210.000 lir glava, navadne krave 130-160.000; prašiči: ne-dostavljeni prašiči 18-25 kg težki 740, suhi prašiči 23-40 kg težki 620 40-60 kg 500, 60-80 kg 450, debeli prašiči 125-145 kg 365 145-160 kg 370, 160-180 kg 376, čez 180 kg težki 376 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. Pšenična slama 850-900, detelja 300-350, seno majskega reza 1600-18C0, sestavljena krma za krave mlekarice 5500-5700, krma za svinje in suhe prašiče 5800-6000, koruzne krmne pogače 4900-5000, pogače
iz pese 5400-5600, koncentrira-
ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Marelice extra 350— 500, I. 220—350, rumene pomaranče 190—240, rdeče 220—280, gozdne jagode 1400—2C00, debele vrtne jagode 280—450, jabolka delicious 70—120, renette extra 100—200, I. 70—90, hruške 160—240, nešplje extra 100 do 3C0, češnje 30—140, limone 200—250; šparglji 100—200, pesa 40—ICO, korenje krajevnega pridelka 40—100, od drugod 60 do 100, zelje 80—120, čebula 20 do 50, nova čebula 25—40, dišeča zelišča (netto) 200—300, rde-
ča pesa 40—70, svež fižol 150— 300, droben fižol 3,20—400, bo-
by 80—220, gobe (netto) 800— 15C0, cikorija 80—150, solata 20 do 70, krompir Bintje uvožen 38—52, nov krompir 36—52, grah 110—140, peteršilj 40—100, paprika 400—700, domača zelena 60—150, od drugod 100— 125, špinača 80—150, paradižniki 20—160, bučice 40—100 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
.MILAN. Živi domači piščanci I. 1000—1250 lir za kg, zaklani domači piščanci 1000—1300, živi piščanci I. 350—380, zaklani piščanci I. 460—500, zaklani uvoženi piščanci 450—550, žive kokoši I. 550—560, zaklane kokoši 600—700, žive domače kokoši 700—800, zaklane domače kokoši 1000—1100, uvožene kokoši zmrznjene 450—550, zaklane pegatke 1200—1450, uvožene tmrznjene pegatke 800—900, zaklani golobi 1300—1500, uvo-fene zmrznjene pure 450—600, uvoženi zmrznjeni purani 550 ao C50, zaklane domače gosi 650—800,u vožene zmrznjene gosi 400—420, živi domači zajci 600—660, domači zaklani zajci s kožo 780—830, brez kože 850—950 lir za kg. Sveža domača jajca I. 26—17 lir za jajce, II. 25—26, ožigosana uvožena jajca iz Poljske 20—21, madžarska jajca 21—22 lir za jajce.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Cene veljajo za kg žive teže. Goveja živina: voli I. 300-320, II. 240-260, krave I. 260-280, II. 180-220, junci I. 310-330, II. 290-310, biki I. 330-360, II. 310-340, teleta 50-70 kg težka 450-500, 70-90 kg težka 500-530, čez 90 kg 530-580; goveja živina za rejo in vprego: nedostavljena teleta 50-70 kg 550-650, 70-100 kg 530-630, junice 85-90.000 lir glava, voli za vprego 300-320 lir kg, krave mlekarice ali breje krave 170
VALUTE V MILANU
	4.6.63	19.6.63
Amer. dolar	620,25	620,75
Kanad. dolar	574,—	573,—
Nem. marka	155,70	156,—
Francoski fr.	126,65	126,70
Švicarski fr.	143,65	143,70
Avstrijski šil.	24,—	24,05
Funt. št. pap.	1738,—	1740,—
Funt št. zlat	6300,—	6350,—
Napoleon	5750,—	5700,—
Zlato (gram)	712,—	714,—
Dinar (100) —	Trst	
drobni 79-81	debeli	74-76
BANKOVCI V CURIHU 19.6.1963
ZDA (1 dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	12,00
Francija (100n.fr.)	87,—
Italija (100 lir)	0,691
Avstrija (100 šil.)	16,50
CSSR (100 kr.)	12,50
Nemčija (100 DM)	107,50
Belgija (100b.fr.)	8,50
švedska (100 kr.)	82,50
Nizozemska < 100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	2,50
Egipt (1 eg. funt)	6,20
Jugoslavija (100 din)	0,53
Avstralija (1 av. funt) 9,50
na krma za govejo živino 6100-6300, za prašiče 8800-9000 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 585 625 lir za stop/stot, barbera superior 13-14 stop. 725-775, Oltrepo pavese 10-11 stop. 580-620, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 480-520, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 610-680, Soave belo 11 stop. 570-590, Raboso 10-11 s. r. 520-570, Merlot 11-12 stop. oJO-660, Reggiano 10-11 stop. 520-550, modensko vino 10-11 stop. 520 - 590, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 525-545 rdeče 10-11 stop. 525-545, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 550 870, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 530-560, rdeče 10,5-11,5 stop. 530-560, Barlettano extra 14-15 stop. 520 do 550, navadno 13-14 stop. 505 do 525, Sansevero belo 11,5 12,5 stop. 540-560, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 530-540, rdeče 13,5-14,5 stop. 530-550 lir za stop/stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Cene veljajo od proizvajalca do grosista. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 155-165, po 5 kg 160-170, po 1 kg 175-185, po 1/2 kg 185-195, v tubah po 200 g 49-51 lir tuba, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 165-175, po 5 170-180, po 1 kg 185-195, po 1/2 kg 195-205, v tubah po 200 g 53-55 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 3030 g 320-330 lir škatla, v škatlah po 1200 g 120-130, po 300 g 40-42 lir škatla.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2050-2100, koruza 4700-4800, riž 3900-4000; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 31500-31700, iz sončnic 31.200-31.400, iz koruze 28.400-28.600, iz ' tropin 26.300 26.5001 navadno Olje iz kokosa 20,500-21.000, laneno olje za industrijsko porabo 21.400 do 21.600, olje iz soje 27-27.200, ri-
cinusovo olje za Industrijsko porabo 32-33.000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 35.35.200, iz sončnic 34.500 do 34.700, iz soje 31.300-31.500, semensko olje I. 31.700-31.900; oljčno olje: «lampante» 61.500 -62.000, retificirano 68.68.500 lir za stot.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, embalaža, trošarina in prometni davek nevra-čunani. Mehka domača pšenica 7450-7550, dobra merkantile 7350-7400, merkantile 7250-7300, trda domača pšenica, dobra merkantile 9800-10.000, uvožena pšenica Manitoba 9200 9300, pšenična moka tipa «00» 9300 do 11.500, tipa «0» 9300-9500, tipa «1» 8900-9000, moka za testenine tipa «0» 9400 9500, uvožena koruza 5100-5200, uvožena rž 6900-7000, uvožen ječmen 4400 4700, uvožen oves 4800 4900, uvoženo proso 4100-4159; neoluščeni riž Arborio 8100-9100, Vialone 8800 do 9500, Carnaroli 9400-9900. Vercelli 7900 8700, RB. 7700 do 7600, Rizzotto 7000-7200, P. Rossi 7600-7800, Maratelli 7400-7600, Štirne 136 6800-7200, Ardizzone 69C0 7200, Balillone 6800-7200: oluščen riž Arborio 16.200-17.000, Vialone 18.800 19.000, Carnaroli 18.400 19.000, Vercelli 15.900 do 16.203, R.B. 12.203-12.500, Rizzotto 11.700-11.900, P. Rossi 12.600 do 13.000, Maratelli 12-12.300, Stirpe 136 1149011.690, Ardizzone 11.400-11.6CO, Balillone 11 do 11.2C0 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
GREM ON A. Maslo iz posnetega mleka 900 lir za kg, maslo-iz smetane 870 do 880, maslo iz sladke smetane 820-830; sir sbrinz svež 550-560, uležan 600 do 650, provolone svež 550-580. uležan 620-630, grana svež 520 do 559, Frana uležan proizv 1962 730-750, proizv. 1931-62 790-820, Emmenthal svež 550 do 580. uležan 590-620, italico svež 400 do 410, taleggio svež 380-370, suh sir 90-110 lir za kg.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 17.5C0-19.000, srednje vrste 20.500-22.000, navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste 21.500 23.000, trikrat klej en papir 28.500-31.000, papir za registre srednje vrste 22.500 do 24.500, finejši 27-28.500, pisemski papir srednje vrste 26 do 28.000, finejši 31-33000, veii-na za kopije 44.500-46.500, risarski papir 51.500 55.000, solex 30 do 32.000, beli pergamin navaden 25-26.500. extra 30-31.500, srebrn papir 37-39.000, velina za zavijanje 27.500-29.000, navaden bel ali- barvan kartončin 21.500 do 23.500, finejši 32-35.000, tipa Bristol 37-42.000, siva navadna lepenka 7000-7500, siva lepenka za vezavo,, j^n ji g 85C0-9500, tri-plex sivo-bela lepenka 12-14.000 lir za stot.
Trebljenje ali redčenje sadov
Trebljenje plodov po cveMi zlasti pri jablanah, breskvah, marelica n in slivah, redko pri hruškah je prav važno delo kot npr. redno gnojenje in obrezovanje drevja. Brez redčenja ni mogoče pridelovati kakovostnega sadja m preprečiti izmenične rodnosti; sicer uporabljajo za redčenje prodov v -nekaterih državah tudi Kemična sredstva ali o tem ne bomo tu razpravljali.
Fiodove redčimo le takrat če imajo drevesa preobilen nasad. j-.kci nam prodove zredči slana, škodljivci ah bolezni, seveda redčenje odpade. Za razvoj vsa-j-kega jabo.ka je potrebno okrog | 25—30 listov dobro razvitih listov, se pravi, da smejo jabolka na poganjku biti kakih 15—20 cm narazen, lepo razvrščena, da ostane ra vsakem ali vsakem drugem socvetju le po en plod. V praksi je to širina roke.
Redčiti je seveda treba po ne i kem redu in ko so plodovi že ! razviti. Pravilno redčimo tako,
| da plodič s palcem in kazalcem 'j trdno primemo in ga nato s po-| močjo sredinca odtrgamo. Eri | nekaterih sortah z dolgim pec-! 'jem lahko plodove tudi usmu-kamo, pecelj pa ostane na rodnem lesu.
MEDNARODNA		TRŽIŠČA		
CHICAGO		27.5.63	4.6.63	19.6.63
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov)	f	>	185 1/8	185 1/8	188 5/8
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	V 'f	120 3/4 123 3/8		126,—
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .		31.—	31,—	31.—
Cin (stot. dol. za funt)	. . .		117.50	118.37	117,75
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	r	10.50	10.50	10,75
Cink (stot. dol. za funt) . . .	. ,	12.50	12.50	12.25
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	, .	22.50	22.50	22,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		79.-	79.—	79.—
Živo srebro (dol. za steklenico)		183.—	183,—	183,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .		35.95	35.95	35.70
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .		33,—	33,—	33,—
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	,	2341/4 2341/4		234 1/4
Cin (funt šter. za d. tono) . .	, .	907.—	910 1/2	904,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .	, .	77.—	75 1/4	76 5/8
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	633/4	65,—	65 3/8
SANTOS				
Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg)		1258,—	1346,—	1326,—
Na mednarodnih trgih so v preteklem tednu zabeležili padec cene cinku, činu, kavčuku, volni, sladkorju in kakau, medtem ko se je dvignila cena bombaža, žita in koruze.
KOVINE
Baker je v Londonu ohranil cene prejšnjega tedna. Proizvodnja v glavnih rurdnikih Či-leja je v maju znašala 40.730 ton (približno 10 odsto manj kakor v maju lani). Cin je na londonskem trgu nekoliko nazadoval. Izvoz kitajskega cina v zahodnoevropske države se je v prvem tromesečju letos povečal in dosegel 1600 ton.
TEČAJI (14. junija; v oklepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna): LONDON (funt šterling za 1 tono 1016 kg) baker proti takojšnji izročitvi je ohranil ceno 238 1/4; cin proti takojšnji izročitvi 913	(923);
svinec 65 1/8 (64 7/8); cink 75 7/8	(76 3/4). NEW YORK
v stotinka dolarja za funt); baker v I. terminu 29,85 (29,75) ; svinec New York 10,60 (10,50); cink Saint Louis neizpremenjen pri 11,50;. aluminij v ingotih pri 22,50; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32,50; lito železo pri 63,33 in Buffalo pri 63,50.
KAVČUK
Cena kavčuku je na vseh tržiščih padla. Izvoz malajskega gumija je v prvih petih mesecih letos dosegel 515.281 ton, kar predstavlja 7 odstoten napredek v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Prodaja presežkov se kljub temu nadaljuje. TEČAJI. London (dolar za funt): vrsta R.S.S. proti takojšnji izročitvi 21 13/16 — 21 15/16 (21 7/8 — 21 15/16) ; vrsti fume in cotele proti takojšnji izročitvi 22 5/16 — 22 7/16 (23 3/8 — 22 1/2). Singapur (dolar za funt): 73 7/8 —
Povedano velja tudi za treh ljenje pri breskvah, mar.dican m slivah, ki običajno nastavijo P"3več zaroda, ki ga ne morejo prehranit*. Breskve trebimo pri-b ižno en mesec pred obijanjem, ko so nlodovi kakor oren debeli in postanejo koščice true. Tocta. tudi breskev ne smemo trebiti pred naravnim treblje-:. im, to se pravi junija meseca. Paziti moramo, da so plodovi oddaljeni vsaj 8—12 cm drug od drugega. V prvi vrsti odtrgamo plodove na koncu mladic. Na splošno pustimo na vsaki šibici 3—4 plodove, na krajših pa po enega. Dva plodova ostaneta na istem mestu, ako so dovolj oddaljene, čim slabše rasti je drevo tem več plodov odstranimo, pri močnih drevesih pa pustimo več zaroda.
Pri marelicah pustimo vsakih
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat, mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir • Pošt. tek. račun ((Gospodarstvo« št. ll-939t ■ Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno • Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik, dr. Lojze Berce Založnik: Založba. ((Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tisita (ZTT) Trst
UISTA
TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in -potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
AVIS PRE VOZNISK 0 PODJETJE
L POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
74 (74 1/8 — 74 3/8). New York (stotinka dolarja za funt): 26,56 (26,45).
VLAKNA
Na dražbah v Avstraliji zahtevajo prodajalci vedno višje cene. V prvih dveh mesecih letošnje sezone so Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika prodale 358 milijonov funtov vclne, to je 27 milijonov več kakor v istem razdobju lani. New York (stotinka dolarja za funt): vrsta suint proti takojšnji izročitvi 137 (139,5). London (vrsta 64’sB; 1 penij za funt) : 118,5 (116,8). Antwerpen (avstralskega tipa; 1 belgijski frak za kg) : 155 1/4 (153 1/4). Roubaix:	15,25	(15,10). BOM-
BAŽ. New York (stotinka dolarja za funt): proti takojšnji izročitvi 35,80 (35,75). Sao Pau-lo (po državni pogodbi št. 5, v kruzejrih in stotinkah dolarja za kg): proti takojšnji izročitvi ohranil 256,70. JUTA. London (funt šterling za tono): vrsta First marks neizpremenjena pri 110.
ŽIVILA
Sladkor je ponovno zabeležil padec tako na londonskem kot na newyorškem trgu. Kuba bo dobavila Kanadi 60.000 ton sladkorja. Tudi cena kakau popušča v New Yorku. Neko britansko podjetje meni, da bo ob koncu letošnje sezone proizvodni primanjkljaj znašal 60.000 ton. Japonska poraba boba je leta 1961 zabeležila 14.000 ton, letos pa se bo to število prav gotovo podvojilo. Zaradi masivnih prodaj špekulativnega značaja je cena bobu znatno padla, toda strokovnjaki so mnenja, da se bo jeseni zopet dvignila TEČAJI: New York (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v juliju 23,12 (24,90); kava v pogodbi «B» proti iz ročitvi v juliju neizpremenje-
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacumu J, tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika
izbira zlatih okraskov za vse prilike
na pri 33,60; sladkor proti takojšnji izročitvi 10,20	(10,40),
proti izročitvi v septembru 7,67
(8,88).
ŽITARICE
Cena pšenici proti izročitvi v juliju se je v Chicagu dvignila od 187 3/8 na 189 (stotink dolarja za bušel); prav tako je poškočila cena koruzi proti izročitvi v juliju in sicer od 124 3/4 na 127 (stotink dolarja za bušel).
tSCnUi KMEČKE ZVEZE
Kupčija s češnjami
7—8 cm vej ne dolžine po en plod, pri slivah so plodovi lahko bolj skupaj 3—5 cm narazen. Kakor pri breskvah pričnemo tudi pri marelicah in slivah redčiti ko začno postajati koščice trde.
Hrušk navadno ne redčimo, kajti plodovi se enakomerneje razvijajo sicer postanejo predebeli in jih trgovine odklanjajo.
Fr. K.
Ne odlašajmo s košnjo!
Glede vremena se v zadnjih tednih ne moremo pritoževati in pridelki v splošnem še dobro napredujejo; polje in vinograd se do sedaj dobro držita, slabše pa kažejo senožeti, kjer sta lanska suša in zadnja zima pustili svoje sledove. Sena bo malo. Vprašanje krme pa je važno poglavje, tako važno, da marsikoga upravičeno zaskrbi ja. Kaj bi ne, če pa mora živinorejec računati z nakupom krme, to je z izdatki, ki mu 'ne krijejo produkcijskih stroškov! Prištejmo še izdatke za nakup močnih krmil. Ta so seveda potrebna, v našem primeru (malo hranljiva krma) še posebno.
A temeljna krma je in ostane le doma pridelana pica, predvsem seno. Dobrega sena pa je pri nas kaj malo. Nekateri kmetovalci so sicer nasprotnega mnenja, a to le redkokdaj drži. Po naših senožetih ni namreč plemenitih travnih zvrsti, ki bi dale tečno ali tako krmo, ki precej zaleže, to je z visoko hranilno vrednostjo; drugič: trave so podhranjene, kar pomeni, da se zaradi
pomanjkanja hrane ne morejo pravilno razviti. Pravijo, da je nekatera krma dobra (tečna, hranilna). Mogoče je dobra, a le v primeru slabše krme, kakršna je po premnogih naših senožetih; je pa slaba, če jo primerjamo z boljšo krmo kot jo kosimo na izboljšanih travnih površinah, posejanih s kakovostnimi travami.
Ostane torej le en izhod iz te zagate, ki nam vsako leto povzroča preglavice: zboljšanje travnega sveta, kar se stalno ponavlja. Za sedaj je pač tako, kot je in je treba skrbeti, da se čim bolje izmotamo iz te stiske. Mislimo na košnjo. Ali naj ponovimo, da je to opravilo velikega gospodarskega pomena? Saj je to našim živinorejcem vsako leto bolj znano. «Prva moja skrb je sedaj košnja,» pravi napredni kmetovalec, «kosilnica je že pripravljena in prav nič ne bom s košnjo odlašal. Vsak zamujeni dan bi se maščeval. Ne koliko krme, ampak kakšno krmo nako-simo, to bodi naša skrb! Več zaleže kvintal sena, nakošene-ga ob cvetju trav kot trije kvintali iz kasnejše košnje. Takšne so moje izkušnje in tega se bom vedno držal.»
Tako naj bi po možnosti ravnali vsi gospodarji, če želi jo od živinoreje večji dohodek.
j- f.
V vednost živinorejcem!
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo objavlja sledeče nove določbe, ki urejajo izvajanje umetnega oplojevanja: Prijave za umetno oplojevanje sprejema pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo vsak dan,- razen nedelj in praznikov, do 13.30 ure
telefonično na številkah 23-927 in 38-673. Oploditev (osemenje-nje) bo izvršil živinozdravnik še isti dan med 15. in 20. uro. Ob nedeljah in priznanih praznikih se oplojevanje ne bo izvajalo (kar vzrej iščem ne bo škodovalo, ker oploditev lahko izvršimo v času 36. ur). Samo v nujnih primerih, v soboto popoldne in popoldne pred praznikom, rejci lahko zaprosilo za osemenjenje telefonično na številko 95-821.
Silna toča v naših krajih
V pasu od šempolaja do Malega Repna je toča napravila strahovito škodo na vinogradih in na njihav. V šempolaju ni napravila posebne škode, ker je klestila mešano z dežjem, drugod pa je padala suha toča. Vinski pridelek je bil popolnoma uničen. Od krompirja so ostala samo gola stebla. V štub-Ijah pri Pliskovici onstran meje je toča uničila okoli 90 odsto pridelka, veliko škodo je prav tako napravila v štorjah in Lokvi.
Med vasmi na Tržaškem je toča močno prizadela zlasti Rep-nič, Zgonik, Samotorco, Prečnik (deloma) in Grahovec. Pokrajinski svetovalec Gombač je za»• hteval, naj oblasti ukrenejo potrebno za priznanje odškodnine prizadetim kmetom. Odbornik za kmetijstvo Corberi mu je odgovoril, da si je z inženirjem Pečenkom, tajnikom Kmečke zveze, ki je v tej zadevi tako! posredoval, že -ogledal prizadete kraje; pokrajinski odbor ni o tem še ukrepal, ker čaka na oceno kmetijskega nadzor-ništva. V imenu tega si je dr. Baša že obiskal prizadete kraje.
Češnje gredo proti koncu. Letos jim je bila cena precej u-godna, ker je bil pridelek sre-den, to velja za ožjo tržaško okolico, pa tudi za Kras in Vipavsko dolino; sicer je bil sad zelo zdrav pri vsem deževnem vremenu. Na Krasu kakor tudi po Vipavskem so jih odkupovale! plačevali po 50 dinarjev kg. Nekaj jih je šlo za izvoz, deloma pa jih je odkupovalo tudi podjetje «Fructal» iz Ajdovščine za predelavo in konsen/ira-nje.
S
SREDNJI PRIDELEK PŠENICE
Strokovnjaki cenijo letošnji pridelek pšenice v Italiji na o-koli 84 milijonov stotov. Po vsem tem bo letos pšenice manj kot lani, ko je bila letina izredno dobra, saj so pridelali skoraj 100 milijonov stotov. S prehrano ne bo letos težav, ker porabi Italiia povprečno na leto o-koli 88 milijonov stotov, na zalogi od prejšnjih let pa je približno 14 milijonov stotov.
KMETIJSKIH STROJNIKOV NI
V pokrajini Rovigo se Čuti veliko pomanjkanje strojnikov, ki bi vozili kmetijske stroje; ne najdejo jih dovolj, čeprav so posestniki pripravljeni plačati jih po vsaki ceni. V tej pokrajini imajo 170 kosilnic, 450 strojnih mlatilnic, 820 traktorjev in še precej drugih kmetijskih strojev.
KOKOŠI Z NAOČNIKI
V padcvanski okolici so na nekaterih farmah pričeli uvajati naočnike za kokoši. Naočniki vplivajo pomirjevalno na kokoši, ki potem tudi bolj nesejo. Naočniki so zelo poceni.
TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
Nudi najboljše pogoje
I.uuiLUUL	Pri nabavi in prodaji
vsakovrstnega blaga
Li d
amio
TltST, Via S. lazzaro 23-11 ■ Tel. 28-449,31-996
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA, Ul. Morelli 14 ■ Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
JOŽEF KERŠEVANI
IMPORT
EXPORT
GORICA
Corso Ital ta 76, tel. 26-43
TRST - «lmporex» Strada del Friuli 102
motorji, radio aparati, televizorji, pralni stroji, hladilniki itd.
TRANS- TRIESTE
Societa a r. 1.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Vnmssulria
S. F. A.
IMPORT.EXPORT
TRST - Ul. Cicerone 8-II - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote - furnirje
poliestere - dekorativne plastične profile - laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
JitbiMAtAGfiet K&mA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Andrej Bolko
mr. ph.
FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE
TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315
IMPORT - EXP0RT
1
Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga ______ Cari-
njenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-genskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani,
FILIALE:
Beograd. Zagreb. Ljubljana. Rijeka. Maribor, Sarajevo. Sežana. Subotica Novi Sad. Zrenja-nin. Jesenice. Nova Gorica. Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče • Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica , Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 • Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL . MESO IN ŽIVINO
IZVAzA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
Ce Gi iti
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import T:ST- TRIESTE export
TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE
VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185
MOBSI.I MADALOSSO
TRST - TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740
Pohištva * dnevne sobe ■ oprema za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7
li
k
P
n
d
k
k;
H
ri
n
P'
P
Vi
n
Vi
Z'
k,
v
P
ie
n
sl
P'
P:
Čf
Vi
ir
L
Pi
ci
ti
sl
ki
K
P'
h
Ti
p
tr
h
sl
g'
! b
i<
D
I
ti
r
1
i
i
P
P
2;