TA MESEC V SKUPŠČINI
Novembrsko zasedanje skupščine bo v sredo, 23. novembra ob 16. uri
Na dnevnem redu skupščinskih zborov pa bodo:
- Informacija o poteku gradnje objektov iz programa Samoprispevka II, in III.
- Poročilo o stanju in problematiki zdravstvene dejavnosti v občini
- Dogovor o usklajevanju davčne politike
- Sprememba bdloka o posebnem prometnem občinskem davku
- Osnutek odloka o spremembi davkov občanov
- Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984
- Vloga in pomen družbenih priznanj v občini
- Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti
-  Predlog odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost
-  Predlog odloka o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za se-verni del VS - 1 Trnovo
- Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesazagradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije na zemljiščih k.o. Trnovsko predmestje.
Kako uresničujemo program
Samoprispevka II. in III.
V kratkem bodo Trnovčani slavili. Kaj? Otvoritev gradbišča novega vrtca s 180 me-sti, ki bi ga morali narediti (večji del s 140 mesti) že v okviru drugega samoprispevka pa se je ves čas tako zatikalo, da še zdaj ne stoji. Drugi del vrtca je iz programa tretjega samoprispevka in bo v njem prostora za 40 otrok. Končno so torej težave premagane in vrtec bo drugo leto zgrajen. Obenem bodo delavci SGP Grosuplje gradili tudi prizidek k osnovni šoli v Trnovem, ki je prav tako v programu tretjega samoprispevka. Narejen bo do začetka prihodnjega šolskega leta.
Letos bo šla v gradnjo tudi glasbena šola, pri kateri se prav tako zatika, vendar je v tem primeru glavni problem zunanja uredite, s katero nekateri »sosedje« ne soglašajo. šolo bodo zato gradili po ločehem postopku, kar pomeni, da bodo začeli zidati objekt, med gradnjo pa bodo odpravili tudi težave pri zunanji ureditvi.
Zataknilo se je tudi pri osnovni šoli Kolezi-ja, ki jo bodo začeli graditi prihodnje leto. Projektantska organizacija Emona se na-mreč pri pripravi projekta hi držala niti rokov niti projektne naloge, zato so ji pri samopri-spevku odpovedali sodelovanje in bo projek-te pripravila druga organizacija.
Še letos se bp začela tudi gradnja zdrav-stvene postaje v Velikih Laščah, ter zidava vrtcev Bonifacija, Brdo in OŠ Bičevje, med-tem ko so vrtec na Igu že začeli graditi. Vsi ti objekti bodo narejeni prihodnje leto. Letos bodo tako uresničeni načrti za gradnjo ob-jektov iz progAma tretjega samoprispevka, saj je bilo predvideno, da bo v gradnji 22 objektov, medtem ko bodo prihodnje leto začeli graditi štiri objekte, med njimi osnov-no šolo Kolezija.          .
Predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta Trnovo
Zavod za izgradnjo Ljubljane - TOZD Ur-banizem je ob dejanskih potrebah preveritve programa zazidave oziromaohranitve tipič-nega ambienta starega Trnovega izdelal predlog dopolnitve zazidalnega načrta za Tr-novo.
Iz prediagane spremembe oziroma dopol-nitve je razvidno, da se ohranja ambient pri Trnovski cerkvi, v Trnovskem pristanu. ob-jekt švabičeva 1 in raznovrstnost programa za območje Eipprove ulice. Po tem predlogu se vsa prejšnja predvidena gradnja ohranja, ob tem pa je ob kulturni vrednosti revitaliza-cije navedenih objektov dodana zmogljivost 2.340 kva,dratnih metrov bruttoetažnih povr-šin.
Stanje in problematika zdravstva v občini
Pred delegate bo razgrnjena obširno in kvalitetno pripravljena problematika zdrav-stvene dejavnosti v občini. Osnovni poudar-ek ozircma namen poročila je pravzaprav zdravstvena zmogljivost in dostopnost zdravstvenih storitev v občini. Na kratko povzemamo ie nekaj podatkov in opis stanja.
Tako je bilo v letu 1983 (napram primerjavi iz leta 1978) v občini opravljenih izmed pre-ventivnih pregledov na področju medicine dela za 152,6 indeksnih točk več pregledov, zdravstveno varstvo predšolskih otrok beleži indeks v porastu 127,4, zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine pa porast v višini 119,7 točk.
Zanimiv je tudi podatek, da se je število nosilcev zdravstvenega varstva v letu 1982 glede na leto 1976 povečalo za 137,2 indek-snih točk.
Z zboljšanjem delovnih pogojev se je po-večalo tudi število zdravstvenih delavcev. S tem so se tudi obremenitve zdravstvenih de-lavcev po posameznih občinah v Ljubljani precej izenačile. To pomeni, da se je število prebivalcev na zdravnika zmanjšalo.
TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik je ena izmed sedmih temeljnih organizacij Zdravstvenega doma Ljubljana. Vključuje dve delovni enoti na Postojnski 24 in Rakovniški 4, ki vključujeta 8 zdravstvenih postaj.
TOŽD zagotavlja in izvaja zdravstveno var-stvo kot v drugih TOZD Zdravstvenega doma Ljubljana v dispanzerjih, ki so organizirani v: službt splošnega zdravstv»iwga varstva; sluibl posebnega zdravstvanega varstva in služM zobozdravstvenega varstva:
Zobozdravstveno varstvo šolarjev je zago-tovljeno še v zobozdravstveni ordinaciji Osnovne šole Vič.
Zdravstveno varstvo (splošno in zobno) aktivne populacije je organizirano tudi v ok-viru obratnih ambulant v Tobačni tovarni, Ilirija-Vedrog in Iskri.
Poleg tega ima TOZD pooblaščene ambu-lante za delavce Plutala, Elektrogospodar-stva , Kovinsko industrijsko podjetje, Mia-dinske knjige in skupščine občine.
Po številu prebivalcev je občina Ljubljana Vič-Rudnik med petimi Ijubljanskimi občina-mi na drugem mestu, po narodnem dohodku na prebivaica pa je na zadnjem mestu. Veči-no prebivalstva je skoncetriranega v mest-nem delu in sicer 57,9%, v primestnem delu je 19,0%, v izvenmestnem -vaškem delu pa 23,1%. Od 37.118 aktivnih prebivalcev obči-ne je zaposlenih 10.512 na območju občine, ostali pa se vozijo na delo v sosednje, pred-vsem Ijubljanske občine.
Zaradi navedene specifike občine je zdravstvo organizirano tako, da ima zdrav-stvene postaje organieirane tudi po oddalje-nih krajevnih skupnostih. S tem se je želelo približati osnovno zdravstveno varstvo po-trebam prebivalstva občine. V okviru zdrav-stvenega doma Ljubljana ima TOZD Vič-Ru-dnik največje število dislociranih objektov oziroma enot.
Nataliteta (živorojeni na 1000 preb.) je bila leta 1981 v občini 17,2, v Ljubljani skupaj pa 16,0. Naravni prirastek na 1000 prebivalcev
je bil tega ieta v občini 8,4, v Ljubljani pa 7,9.
Upad mrtvorojenih in umrlih dojenčkov je pomemben pozitiven kazalec zdravstvenega stanja prebivalstva v zadnjih desetih letih.
Po podatkih o obolevnosti uporabnikov, ki se zajemajo iz ugotovitve pri prvih pregledih v osnovni in specialističnd - ambulantni de-javnosti ter na podlagi indikacij za bolnišnič-no zdravljenje v Ljubljani ugotovljenih pri odraslih, je največ bolezni dihal, sledijo bo-lezni kosti in gibal, srca in ožilja, prebavil, oči in ušes, kože, pbškodb in živčnih ter duševnih boiezni.
Pri šolskih otrocih in mladini se izkazuje največ bolezni dihal, kože in podkožja, po-škodb, bolezni oči in ušes, prebavil ter na-lezljivih bolezni. Predšolski otroci pa največ obolevajo za boleznimi dihal, oči in ušes, nalezljivimi boleznimi, boleznimi prebavil, kože in poškodb.
Kar zadeva obolevnost v občini Ljubljana Vič-Rudnik ni izkazanih svojstvenih odsto-panj od podatkov za Ljubljano kot celoto, razen pri obolevanju za tuberkulozo.
Odlok o spremembi prometnega davka
Družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1984 predpisuje višje stopnje posebnega občinskega prometnega davka od prometa rabljenih vozil z namenom, da ostreje poseže na dohodke, ki ne izvirajo iz osebnega dela.> V zadnjih letih je opazno povečano prekupčevanje z avtomobili in se zato uvajajo nove stopnje.
Do sedaj je bil v veljavi odiok, da se za prodajo novih ali rabljenih osebnih in tovor-nih avtomobilov ter motornih koles s pro-stornino nad 125 ccm plačuje davek po stop-nji 4 odstotke, spremenjeni odlok pa predla-ga za prodajo do enega leta davek po stop-nji 15 odstotkov In v roku od enega do dveh let od prejšnjega nakupa davek po stopnjl deset odstotkov.
Vloga in pomen družbenih priznanj
Poročilo s tem naslovom bo prav tako na dnevnem redu novembrskega zasedanja skupščine. Le-to zajema popoln pregled družbenih priznanj. Poleg občinskih nagrad in prlznan], ki jih podeljuje ob občinskem prazniku občinska skupščina, so tu še srebr-na priznanja OF (pcdeljuje OK SZDL), srebr-ni znaki sindikata (podeljuje OS ZSS) in listi-na »Priznanje«, ki jo ZZB NOV podeljuje ob prazniku krajevnih skupnosti najzaslužnej-šim občanom in OZD.
Od leta 1980 je bilo podeljenih 37 občin-skih nagrad In priznanj, 90 srebrnih priznanj OF, 76 srebrnih znakov sindikata ter47 listin »Priznanje«. V istem obdobju jebilovobčini podeljenih 165 odlikovanj SFRJ.
Iz poročila je tudi razvidno, da je med nosilci družbenih priznanj še vedno premaj-hna oziroma je v neskladju z njihovo zasto-panostjo v skupnem številu zaposienih in družbeno dejavnost. Podobna ugotovitev velja tudi za mlade delavce in mlade družbe-nopolitične aktiviste, malo je tudi inovator-jev, kmetov, v veliki meri pa izstopajo upoko-jenci.              -:.....
DELEGATSKE SKUPŠČINE IN UDELEŽBA NA ZASEDANJIH
II. del                                       ^
Zdravstvena skupnost
Skupščina se je v tretjem mandatnem obdobju sesta-la devetkrat. Do sedaj ni bila zabeležena nesklepčnost. Zbor uporabnikov šteje 63 delegatskih mest.
Niti enega zasedanja se ni udeležila delegacija KS Škofljica, delegat iz Ždimelj je bil prisoten dvakrat, le trikrat so se udeležili sej KD 14 - Obrtno združenje, Vič, DK 16 KZ Velike Lašče, DK 23 - Iskra ISEZ TOZD Mehanskih delov Horjul, KS Horjul, KS Ig, KS Iška vas KS Pijava Gorica. Petkrat so bile odsotne
delegacije DK 18 HP Kolinska - TOZD Vinocet. DK 24 DO Igo, KS Golo-Zapotok, KS Raldtna in KS Rakova Jdša, štirikrat pa DK 6 - KPD Ig, DK 15 LjuMjanske mlekarne - obrai Kozarje, KS Kozarje, KS Notranje Gorice, KS PoUiov Gradec KS SUne Sever in KS Tomišeij.
Zbor izvajalcev šteje sedem delegatskih mest. Naj zapišemo, da je prisotnost teh delegatov vključujoč opravičene izostanke stoodstotaia.
Skupnost socialnega skrbstva
Skupščina šteje 77 delegatskih mest, od tega zbor uporabnikov 64, zbor izvajalcev pa 13 delegatskih mest.
V tretjepi mandatnem obdobju je bilo šest sej, ena je bila nesklepčna, vendar je niso ponavljali.
Zbor uporabnikov. Niti eni seji nista prisostvovala delegata KD 25 Biotehnična fakulteta VTOZD Agro-nomski oddelek in KS Pijava Gorica. Udeležo na eni sami seji beležijo: KD 3 Angora - obrat Rakovnik, KD 5 Slovemjales TOZD Zičnica, KD11SDK SRS delov-na skupnost, DK 13 Podjetje za PH promet. KD 24 Osnovna šola Oskar Kovačič, KS Koiezjja, KS Tmovo, KS Milan Česnik, KS Kozarje, KS Brod, KS Vrbovci, KS Preserje-Podpeč, KS Brezovica m KS Barje. Štiri-krat so manjkali delegati: DK 6 - Kolinska TOZD Vinocet, DK 8 Tobačna tovarna - org. skupnih poslov. DK 9 Komunalno podjetje - TOZD Komunalne grad-nje, DK 10 KIP. DK 21 FTVT VTOZD Matematika-
mehanika, KS Tonašelj, KS Notnuije Gorice, KS Ra-kova jdša in KS Iška vas.
Treh sej so se udeležile: DK 7 Surovina Maribor, DK 12 Mercator DO Rožnik TOZD Dolomil. DK 19 ZK GP Kočevje - TOZD Gozdarstvo. DK 22 Dom srednjih šol. KS Krim, KS Vetike Lašče, KS Rob, KS Škofljica, KS Ig, KS Gok), KS Rakitna, KS Barje in KS Murgle.
Zbor izvajalcev ima tnnajst delegatskih mest. Izre-dno slabo udeležbo beležijo DK 13 Zavod za slepo in slabovidno mladino. ima dve delegatski mesti - en delegat je bil prisoten enkrat. en delegat trajno odso-ten, DK 1 Mladinski dom Malči Beličeve. ki ima prav tako dve delegatski mesti - en delegat je bil prisoten dvakrat, en delegat trajno odsoten. Slabo udeležbo beležijo še DK Občinska zveza prijateljev mladine. ki se je udeležila le dveh sej in občinskega odbora ZZB NO (udeležba na treh sejah).
Razlskovalna skupnost
V tetn tretjem mandatu se je skupščina sestala štiri-krat. Zbor uporabnikov šteje 58 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 20 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov. Nili enega zasedanja se niso udeležile DK 19 Kmedjska zadraga Ljubijana, DK 20 Obrtno podjelje Ljubljana, KS Ig, KS Rakitna in KS Turjak. Na treh od štirih sej so manjkali: DK 6 HP Kolinska TOZD Vinocet, DK 13 DO Kovinska indu-strija 1G, DK 17 KZ Veliko Lašče s kooperanti, KS Lavrica, KS Peruzzi, KS Pijava Gorica, KS Rudnik, KS Totiašelj, KS Vnanje Gorice, KS Vrhovci. KS Žetim-Ije. Dvakrat so bili prisomi DK 8 SOZ.D KUP - TOZD
IPKO Podpeč. DK 9 Iskra - DO ISEZ Horjul. DK 15 DO Slovenijales Žičnica. KS Brdo, KS Gaijevka. KS Gok), KS Horjul. KS Lška vas, KS Kolezija, KS Rožna dotina in KS Tmovo.      '
V zbom izvajakev bdeži najslabšo udeležbo DK 11
Skupnost veterinarskih zavodos Slovemjc. ki se ni udeležila niti enega zasedanja. DK 13 KCTOZDIGG interna klinika Trnoui. ki ni ,'ila prisiitna trikrjt ter DK 3 Iskra DO ind. za avtomatiko TOZD raz\ojm inštitut. DK 4 - Ilirija \«iro« - DS m DK 7 Inititut za elekrronsko m vakuumsko [ehniko.
Skupnost za zaposlovanje
Skupščina skupnosti za zaposlovanie šleje 64 d«k-gatskih mest. V iretjem mandatu se je sestala de\et-krat. Skupščina je bila na predzadnjem zasedanju nes-
klepčna.    .
NHi enega zasedanja se ni udeležila konferenca dele-gacije kmetijske zadrugt Ljubfjana. le enkral pa so bili prisotni dclegati DK 14 - KC TOZD inlerna kliniki. Trnovo. KS Lavrica. KSŠkofijka, KS Turjak in KS
Zeleni log. Dvakrat so M.''zusedaiija u.ueležin dcicsiati DK 6 - DO Zmaga Ljubljana DK 9 DO SCT TOŽD Opekarn^ Ljubliana. KS ZcUmlje. KS Rudnik. KS Rakova JeLša. KS Pijava Gurioi. Sestkral ». bv.> iym-pravičeno i.\iMitni delemti KS Horjul. KS Rob. KS Tonašelj. KS Velike Lašče. DK 17 - KIT DO KZ Ljubljana. DSbS: petkrat pa delegati KS Baije. KS Ikezovica. KS Kozarje. KS Trnovo m DK 25. l>kru -ISEZ TOZD TE Horjui