Kmečka trfjovlna Gibanje cen na mednarodnem trgu (Po poročilu Narodne banke kr. Jugoslavije) Cene na veliko kstžejo za prvih deset mesecev letošnjega leta stalnost, daal so se v razmerju z lanskim letom znižale za 2.2%. Najbolj ao se znižale cene rastlinskim proizvodom, in to v devetih mesecih letožnjega leta za 15.4%. Cena pšenice je n. pr. padla od 158.50 na 150 din, oves od 166 r.a 139 din, ječmen od 154 na 141 din, rž od 144 na 128 din, suhe alive od 490 na 270 din stot. Zanimivo je, da je cena žitom od leta 1935 do 1938 stalno rasla (za 25.8%), dočim v letu 1939 že popušča. Prav tako je cena živalekim proizvodom v zadnjih letih stalno naraščala (za 16.3%) in tudi v letu 1939 ni padla, ampak obdržala stalnoat. Cene živalskim proizvodom so se od februarja letošnjega leta celo dvignile za 9.8%. Najbolj so se dvigalc cene v letu 1939 mineraliiim proizvodom, in med temi predvsem premogu in oglju (za okrog 10%). Porast cen j« zeio viden tudi pri industrijskih proizvodih. Cene v malem ao se v prvih devetih mesecih Jetcšnjega leta dvignile za približno 2.6%. Veiika je bila razlika med cenami v aeptembru ir oktobru, kajti v oktobru ao bile cene kar za 4.6% višje od onih v septembru. Promet z rast linskimi proizvodi se je od septembra do okto bra povečal za 4.5%, z živalskimi proizvodi zr 4.9%, z mineralnimi proizvodi za 5.3%, z industrijskimi proizvodi pa za 4.3%. V zadnjih dveh mesecih leta 1939 so cene na splošno poakočilc za približno 4.3%. Na denarnem trgu je naš dinar kljub aedanjemu stanju v vseh evropskih meatili ohranil avojc stalnost, to je svojo vrednost. Znak za to je, da je Narodna banka cd avgusta do aeptembra po večala svoje (žiro) račune od 605 milijonov na 880 milijonov. Povečanje prometa z denarjeir: znaša samo od junija do septembra 31.4%. Iz vsega tega vldimo, da vojna še ni vznemirila našega gospcdarstva, ki gre svojo pot naprej. Edino v prometu dobrin je nekaj motenj, ki so pa deloma že odstranjene. Valilna jajca štajerske kokoši Kakor že par let, bo tudi letoa kr. banska uprava oddajala valilna jajca štajerske kokoši po znižani ceni. Valilna jajca bodo nabavljena v rejskih arediščih za žtajersko kokoš, in sicer od kokoši, ki tehtajo najmanj 2 kg ter znesejo let> bo najmanj 130 jajc. Tako bo vsak naročnik vaHlnih jajc lahko varen, da bo dobil dobre plemenske kokoši. Namen te akcije je, da si nabavijo Stajersko kokoš vsi oni kmetje, ki še ne gojijo te kokoši. Ne samo, da je štajerska kokoš edina najboljša kokoš za naše kmečke razmere, marveč je za vae naše narodno gospodarstvo zelo važno, da gojimo enotno pasmo kokoši, katera ima prednost tudi na zunanjem trgu. Z naročilom valilnih jajc štajerske kokoši si lahko vsak kmetovalec prav poceni nabavi pravo gospodareko kokoš. Naročila za valilna jajca zbirajo občine, ljudeke šole, kmetijske organizacije in selekcijska društva. Naročnik plača za valilno jajca 1 din takoj pri naročilu. Naročila sa zbirajo najkasneje do 25. ianuarja 1940. NatanCnejša navodila in pojasnila dajejo okrajna načelstva in ustanove, ki zbirajo naročila. Petroiej se bo prodajal po enotni ceni Zaradi težav pri uvozu goriv v državo, so prcdajalci petroleju povišali cene. V zadnjem čaau se je petrolei po nekaterih krajih na jugu — pa tudi pri naa — prodajal po 20 din liter in še višje. S tem so bili najbolj prizadeti airomašni kmetovalci, ki so prisiljeni svetiti ai a petrolejem. Sedaj je vlada naložila upravi državnih monopolov, da organizira prodajo petroleja, njegovo ceno pa znža na enotno ceno za vao državo. Od 22. decembra 1939 ne sm?jo prodajalci n? drobno petroleja v nobenem primeru prodaja4: dražje kot po 7 din liter. Zaslužek trgovca y predviden na 85 par pri 1 kg petroteja. Finanč nim oblastem Ln oblastem sptoSne uprave jc atrogo naročeno, da se brigajo in skrbijo za prodajo petroleja ter gledajo na ceno, po kateri se prodaja. Vsaka zloraba v tem pogledu, zlaati pa vaaka višja cena petroleja bo najatrožje kaznovana po § 102 zakona o državnih monopolih. Gomji prepotrebni ukrep vlade bo on=mogočil nepraviSno poviflevanje cen petroleja. Tako bodo naši kmetovalci dobili po zmerni ceni potrebno količino petroleja za razavetljavo. Drobne gospodarske vesti Cene vinu v Dabnaoiji. Iz šifesnika se je v novembru izvozilo 3300 hl vina. Cene šibeniškemu vinu se sučejo za črna vina 310—330 din, a za sorto »opolo« in za belo vino 400—420 din hektoliter. V okolišu Šibenika je vino za 20 din pri hektolitru cenejše ko v Šibeniku samem. Boljša kaštelar.ska vina se prodajajo po 325—350 din hl. Na otoku Visu se plačujejo boljša vina 425 do 450 din hl, navadna vina pa po 350 din hl. Na ;toku Korčuli so prodali že nad polovico letošnjega pridelka. Na Pelješcu piačujejo aorto »din^jač« okrog 475 din hl. Francozi kupujejo konje za svojo armado pri nas. Po Mednrurju, Prckmurju in Hrvaškem ZaTorju kupujejo beograjski trgovci konje za franoosko armado. Pokupili so že več sto konj, kaere so odposlali na Francosko. Konji se plaču;ejo zelo dobro, to je okrog 6000 din za glavo. Boj za naš baker. Nemčija zahteva naš baker :a orožje, ki nam ga je dala. Sedaj so pa prišli / Beograd Francozi in pokupiii baker za potrebe Anglije ter Francije. Italijani izdelujejo 42 novih ladij za svoje tr^ovsko brodovje, kateremu se v sedanjih razme:ah nudi zelo lep zaslužek. Cene živine po sejmih Voii. Ptuj 4.25 din, Celje 5—6 din, Litija 5.50 lo 6 din, Kranj 5.50—6 din, Kočevie prvovrstni 3—6.50 din, oatali 5—6 din, Metiika 5.25 din kg šive teže. Krave. Ptuj 3.50—4 din, I/jutomer 3—3.50 din, ^elje 4.50—5 din, Litija 3.50—4 din, Kranj 5 do 150 din, Kočevje 4—5 din, Metlika 3 din kg "^ive teže. Telice. Ptuj 3.50—4 din, Ljutomer 4—4.75 din, Celje 5—6 din, Litija 4.50—5 din, Kranj 5.50 do "> din, Kočevje prvovrstne 6—6.50 din, ostale 5 10 6 din, Metlika 4—4.50 din kg živo teže. Teleta. Ljutomer 4.50—5.50 din, Celje 5—6 din, Litija 5—6 din, Kranj 7—8 din, Kočevje 6—7, Metlika 5.50—6 din kg žive teže. Sviaje Plcmcnske. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 60 do 120 din komad, kg žive teže pa 6—6.50 din, v Kranju 7—8 tednov atari pujski 130—200 din komad, v Metliki tri mesece stare 150—200 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 7—7.75 din, Ljutomer 6—7.50 din, Celje 8 din, Litiia 8 din, Kranj 10—11 din, Kočevje 8—8.50 din, Metiika 6—7 din kg žive teže. Drbdc svinje (špeharji). Ptuj 8—9 din, Celje 11 din, Litija 10—11 din, Kranj 11.75 d!n, Kočevjc 9 din, Motlika 9 din kg žive tsžc. Tržne cesc Krma. Seno: Maribor 85—100 ciin, Ptuj 125, Ljutomer 60 din, Celje 70—80 din, Kranj 125 din, Kočevje 70 din atot. — Luccrna: Ljutomer 70, Celje 70 din, Kočevje 100 din atot. — Slama: Maribor 50—55 din, Ptuj 35 din, Ljutomer 30, Celje 40 din, Kranj 75 din, Kcčevje 40 din atot. Kože. Svinjske: Maribor 9 din, Ptuj 10 din, Ljutomer 8 din, Litija 9 din, Kranj 9 din, Kočevje 8 din kg. — Goveje: Maribor 11.25 din, Ptuj 12 din. Kranj 13—15 din kg. — TeieCje: Maribcr 16.55 din, Ptuj 16 din, Celje 14 din, Kranj 16 din kg. Krompir. Maribor 150—200 din. Ptuj 125 din, Ljutcmer 130 din, Ceije 150—165 din, Kranj 150 din stot Fižol. Maribor 5—6 din, Ptuj 5 din, Ljutomer 4 din, Celje 6—7 din, Litija 5—5.50 din, Kranj 5—6 din, Kočevje 5 din, Bled 6—7 din kg. Jajca, Maribor 1.25—1.75 din, Ptuj 1.25 din, Ljutomer 1.05 din, Celje 1.25—1.50 din, Kranj 1.50 din, Kočevje 1.25—1.75 din, Bled 1.75 din komad. 3Hedni izdeiki. Mleko: Maribor 2.50 din, Ptuj 2 din, Ljutomer 2 din, Celje 2.50 din, Kranj 2.25, Bled 2.25 din liter. — Surovo maslo: Maribor 32 din, Ptuj 28 din, Ljutomer 26 din, Celje 28 din, Kranj 36 din kg. Drva. Maribor 112 din, Ptuj 90 din, Ljutomer 92 din, Celje 80 din, Litija 75 din, Kranj 110 din, Kranjska gora 90 din kubični ineter. Ceue na mariborskem trgu in v inariborskili trgovinah ^leso. Govcdina 8—12 din, svinjsko 12—14 diri, domača avinjska mast 20 din, slanina 19—22 din, suha gnjat 19 din, šunka v narazku 40 din, poljska salama 20 din, ogrska salama 55 din, salama šunkarica 25 din kg; kranjska klobasa 4 din, hrenovka 1.75 din komad. Zelenjava. Čebula 3 din, česen 8—10 din, hren 8—9 din, kialo zelje 4 din, kisla repa 2 din kg; zelje in ohrovt 3 din, endivija 2 din komad; zelenjad v kupčkih 1 din. Sadje. Jabolka 3—6 dln, hmžke 4—6 din, suhe slive 8—10 din, celi orehi 8 din, luščeni 26 din, inozemski kostanj 10 din kg. žito. Pšenica 2 din, rž 1.75 din, ječmen 1.75, koruza. 1.50—2 din, ovea 1 din, proso 2 din, ajda 1.25 din, proseno pšeno 4 din, ajdovo pšeno 4.50 din liter. Pcrutnina. Kokoš 20—32 din, piščanec 11—32, goa 40—50 din, puran 45—80 din, raca 20—28 din komad. špecerija. Moka: pšenična banatska moka 3.20 do 3.30 din, pženična krušna 2.80—3 din, ajdova fina 4.50 din, ržena 2.75 din, korusna mehka 2.25 din kg. — Zdrob: pšenični 4.25 din, koruzni 2.75 din, zdrob za otroke 4.75 din kg. — Sladkor: kristal 13.50 din, v kockah 15.50 din, kandi3 22.50 din kg. — Pražena kava 74—80 din, FrancE 18 din, Kheip 13 din, ržena kava 2ika 13 dtn, praženi ječmen Jarc 5.50 din kg. — Makaroni 7—12 din, špageti 7—12 din, riž 10—14 din, ječmcnova kaša 4—5.50 din, ječmenček 7—10 dln, fižol cipro in beli 7 din, beli droben 6 din kg. — Bučno oljc 16 din, vinski kia 3.50 din, atara slivovka 20 din, rum 36 din, malinovec 28 din liter. — Pšenični otrobi 1.75 din, koruzni otrobi 1.50, grenka (Glauberjeva) sol 3 din kg. — Narezani podplati 64 din kg. — Vrv za perilo 30 din kg. Sejmi živinskih in svlnjskih aejmov v Mariboru radl slinavke in parkljevke še vedno ni, zato manjkajo pri poročilih cene iz Maribora. 7. januarja ae vrši sejem namesto ponedeljka v Ormožu, in aicor živinski, ter v Murski Soboti za govedo in konje; tržni dan: Dolnja Lendava; avinjaki: Ormož; živinski: Ptuj; živinski in kramarski: Sv. Jurij pri Celju — 3. januarja svinjaki: Celje, Ptuj, Trbovlje — 4. januarja tržni dan: Turnišče — 5. januarja živinski: Slovenske Konjicc.