List za slovenski narod v Ameriki m glasilo K. s v jednote	
44 številka	Joliet. Illinois. 9. oktobra 1908	Imetnik XVII
X. GL. ZBOR. K. S. K. J.
V PITTSBURGH PA.
Začelo se je zadnji pondeljek s sv. mašo in otvoritvenim govorom glavnega predsednika.
BLAGOSLOVLJENE ZASTAVE,
Vršilo se v nedeljo najslovesneje. Veličastna parada.
Naše slavne K. S. K. Jednote X. glavno zborovanje se je vršilo te dni v Pittsburgu, Pa. Od vseh strani Združenih držav so pohiteli glavni odborniki in delegatj e v veleobrtno, po vsem svetu znano “Smoky City” tam na vzhodu, kjer je tekom časa nastalo •udi več naprednih slovenskih nasel-fcin. In naš Pittsburg z okolico vred se je že dlje časa vsestransko pripravljal, da po svojih najboljših močeh u-streže izvanredni priliki in sprejme od Kčne zastopnike slavnih društev K. S. K. J. s pristno domačo gostoljubnostjo. Saj je pa naše Pittsburžane doletela tudi izredna čast, da je bila v njihovi sredi blagoslovljena in prvikrat razvita nova zastava, katero si je slavna K. S. K. Jednota omislila kot vidno znamenje bratovske ljubezni, ki veže vse rojake in rojakinje, združene v naj večji slovenski podporni organizaciji v Ameriki. Dal Bog, da bi se pod novo zastavo K. S. K. Jednote zbirali njeni zastopniki do tistih ne-doglednih časov, ko izgine ameriško Slovenstvo v angleškem morju.
* * *
Po došlih nam poročilih podajemo v sledečem površen opis slavnosti ob priliki blagoslovljenja nove zastave K. S. K. J.
V	soboto, dne 3. oktobra, so jeli prihajati prvi delegatje v Pittsburg. Pripravljalni odbor je neumorno skrbel za sprejem delegatov na vseh pitts-burških kolodvorih ob dohodu vseh vlakov; in seveda je preskrbel vsem pričakovanim došlecem tudi naročena stanovanja.
V	nedeljo, dne 4. oktobra, zjutraj so bili istotako skrbno sprejeti vsi glavni uradniki in delegatje, ki so šele ta dan prišli iz daljnih krajev v mesto letošnjega zborovanja. Ob 10. uri do-poludne se je potem darovala slovesna sv. maša z leviti v slovenski cerkvi na 57. cesti; službi božji so prisostvovali vsi gg. glavni uradniki in delegatje.
Popoludne točno ob 1. uri so se zbrala vsa slovenska društva iz Pitts-burga in okolice z zastavami v slovenski cerkveni dvorani. Nato so skupno odkorakala po Butler cesti do 52. ulice in Holmes Str. v zborovalno dvorano po naslednjem redu: 1) Maršal. 2) Godba. 3) Društvo Marije Device št. 33. K. S. K. J. 4) Delegati. 5) Društvo sv. Roka št. 15. 6) Društvo sv. Jožefa št. 41. 7) Društvo Jezus Dobri Pastir št. 49. 8) Godba. 9) Društvo Marija Sedem Žalosti št. 50. 10) Društvo sv. Jurija št. 64. 11) Društvo sv. Petra in Pavla št. 89. 12) Društvo sv. Petra in Pavla št. 91. 13) Društvo sv. Alojzija št. 95.
Točno ob 2. uri popoldan so se zbrali vsi uradniki in delegati v zborovalni dvorani na Holmes cesti. Ob 3. uri pop. je imel predsednik Pripravljalnega odbora, g. Pavlakovič, nagovor v pozdrav gg. glavnih uradnikov in delegatov. Nato se je slovesno izročila nova Jednotina zastava.
Ob 3. uri pop. so odkorakala vsa zbrana sl. društva po redu iz dvorane in sledili so jim gg. uradniki in delegatje z zavito Jednotino zastavo. Na ulici so se vsi uvrstili po zgorajome-■jenem redu, nakar so skupaj odkorakali v slovensko cerkev k blagoslov-ljenju nove zastave.
Parada je bila veličastna, kot je lepše ni bilo izlepa v Pittsburgu, a vse dosedanje slovenske je daleko nad-kriljevala. Neštevilni gledalci po stran skih tlakih so z očividnim zanimanjem opazovali junaške postave naših mož in mladeničev ter občudovali vzorni red, v katerem se je pomikal velikanski sprovod.
Slovesno blagoslovljenje je izvršil duhovni vodja K. S. K. Jednote, Rev. John Kranjec, ker je bil mil. g. škof Jakob Trobec zadržan po nujnih o-pravkih doma. In tudi slavnostni govor je imel isti č. gospod. Botra sta bila gg. J. N. Gosar in Dr. Ivan Schwe-gel, avstrijski podkonzul. Kot družica se je vrlo obnesla gospica Vida Gosarjeva.
Po blagoslovljenju so se vsa društva z gg. uradniki in delegati razvrstila po prejšnjem redu ter so odkorakala nazaj v zborovalno dvorano — s prvikrat razvito Jednotino zastavo.
Po dohodu v dvorano je imel predsednik K. S. K. J., g. John R. Ster-benz, zares krasen nagovor v pozdrav
vseh navzočih. Nato je nastopil duhovni vodja, č. g. John Kranjec, in imel tako sijajen govor, da so vsi na-vzočniki gromko ploskali. Sledili so potem še drugi govori, nakar je nedeljsko slavnost zaključil g. John R. Sterbenz kot glavni predsednik.
V	pondeljek, dne 5. oktobra, zvečer ob 8. uri je bil slavnostni banket, ki so ga priredila pittsburška in okolna društva na čast gl. uradnikom in delegatom K. S. K. J. Banket, ki se ga je udeležil tudi podkonzul dr. Ivan Schwegel, je bil izredno imeniten: poleg telesnega užitka je nudil dovolj tudi dušnega, kajti nastopali so govorniki in pevci tako neumorno, da so srca plavala v neprestanem veselju in navdušenju, in le prehitro so potekle vesele urice. In sinoči (v četrtek) je bil zabavni večer Slovencev iz Pitts-burga in okolice.
* * *
Sedaj sledi govor, s katerim je g. predsednik John R. Sterbenz otvoril X. glavno zborovanje K. S. K. J. v Pittsburgu v ponedeljek dopoludne. Govor se je glasil:
V	vsakem podjetju, če je kakega pomena, v ti deželi je več članov zjedi-njenih, ki tvorijo takorekoč družbo, katera od časa do časa skliče svoje ravnatelje, poslovodje, agente i. t. d. k skupnemu posvetovanju, kako bi za-mogli njih podjetje bolj pospeševati, obrt razširiti in z istim večje obresti zadobiti. Previdna družba ve ceniti takove sestanke, ker po istih zadobi korist, vrednost in prednost. Pregovor je: Dosti glav, dosti misli. Kjer je več oseb, tam je tudi več različnih misli; brez dvoma, tudi veliko dobrih. Ko pridejo njihove misli (mnenja) v posvetovanje, potem se lahko razsodi, kateri navod bi bil najbolj priporočljiv. Posledek ne more biti drugačen, nego dober in koristen.
Koliko večjo vrednost zamore imeti sestanek bratskih društev Jednote, v kateri se nahaja nad 10,000 članov, od katere vsi člani enake obresti pričakujejo, do katereh so si enako o-pravičeni. Pri takovem sestanku za-morejo delegati, ki zastopajo društva takorekoč celo Jednoto, v resnici zdru ženo posvetovati se o tem, kako bi zamogli Jednoto okrepčati in novih udov dopeljati.
Napredek posameznih društev, kakor tudi Jednote, se doseže le na ta način, ko pridejo-vsestranska mnenja in predlogi na dan, ker o njih se raz-motriva, in sprejmejo se le oni predlogi, o katerih se zamore dokazati, da bodo v resnici služili v napredek posameznim društvom in da bodo v korist celi Jednoti.
Gotovo ni nobenega društva pri K. S. K. J., pri katerem se ne bi njihovi člani ali članice ob enem ali drugem času pogovarjali (debatirali) o eni ali o drugi zadevi, da bi bila ta ali ona stvar v korist društvu in celi Jednoti.
Tedaj zdaj, ko se smo tukaj zbrali na X. glav. zborovanje, imel bo vsaki delegat najboljšo priložnost, izraziti svoje mnenje in predložiti željo svojega društva: Uverjen sem, da na ta način, ko bo stvar rešena in konvencija zaključena, se bo vsaki izmed nas z največjo zadovoljnostjo povrnil na svoj dom in bo pri svojem društvu poročal o resnem delovanju na X. gl. zborovanju.
Tedaj združeni brati in delegati, polagam Vam na srce, da naj vsaki izmed Vas skrbi na to, da bo ta konvencija nam tukaj zbranim kakor tudi vsem članom in članicam, našim bratom in sestram, v največjo korist, in želim, da skrbite zato: da se bo konvencija vršila v najboljšem redu.
Obenem Vam naznanjam, da odpiram I. sejo na X. glav. zborovanju K. S. K. Jednote dne 5. okt. ob 9. uri dopoludne v Pittsburgu, Pa.
(Dalje prih.)
Okoli sveta.
Manila, Filipini, 5. okt. — V tukajšnjem zalivu vsidrano ameriško bro-dovje 16 bojnih ladij se že pripravlja za odhod na Japonsko in Kitajsko. Dne 16. oktobra odpluje brodovje v Yokohamo.
Washington, 5. okt. — Pomorsko ministrstvo je za vožnjo ameriškega vojnega brodovja po vrnitvi od Japo-nije in Kitaja določilo sledeči program: Brodovje zapusti Manilo dne 1. decembra in dopluje v Colomb dne 14. decembra. Tam ostane šest dni in odpotuje potem proti Suezu, kamor dospe dne 5. januarja. Mesec januar in prve tedne februarja bo brodovje plulo po Sredozemskem mor ju, kjer obišče luke Villafranca, Marseilles, Genova, Neapolj, Livorno, A-tene, Malta, Algir, Maroko in Gibraltar. V Ameriko se ima vrniti dne 23. februarja.
Delo se obeta.
Pittsburg, Pa., 7. okt. — Chicago & Alton-železnica, ki je šele pred nekaj meseci naročila pri tvrdki “Standard Steel Car Company” 1000 vagonov, je danes pri istej družbi naročila nadaljnjih 1000 tovornih vagonov. Te bo izdelala tovarna v Hammondu, Ind.
Spet delajo.
Wheeling, W. Va., 3. okt. —■ Predsednik rudarske zveze “United Mine Workers of America”, Thomas L. Le- j wis, je danes sporočil nekemu zastopniku združenega časopisja, da so rud- | niški posestniki v Montani in Wyom-ingu podpisali pogodbo, po kateri bodo plačevali lanske plače. Vsledtega dobi spet delo 12,000 rudarjev, ki so praznovali več mesecev.
Rosebud-zemljišča.
Dallas, S. D., 7. okt.—V tukajšnjem zemljiškem uradu je bilo včeraj vknji-ženih 7177 prosilcev za pridobitev za-vezne zemlje, določene za naselitev v Tripp-countyju; v mestu Gregory pa 621, v O’Neilu 7668.
Red katoliških borštnaric.
Detroit, Mich., 2. okt. — Do burnih prizorov je prišlo na včerajšnji seji zveze “Women’s Catholic Order of Foresters”. Dosedanja višja nad-borštnarica, Mrs. E. Rodgers iz Chi-cage, rodom Irka, vlada samodržno kakor car in ne pripušča najmanjše graje o svojem dejanju in nehanju. Ker sta jo vendarle dva navzoča duhovnika opozorila na njene uradne dolžnosti, se je bojevita gospa razjezila, in onadva gospoda sta morala iz dvorane ob največjem dirindaju. Vsledtega je danes višji duhovni vodja katoliških borštnaric primerno posvaril zborovalke.
Velika poneverba.
Kodanj, Dansko, 3. okt. — Preiskane so bile knjige kmečke hranilnice, ki je prišla na kant po sleparstvih njenega predsednika, bivšega pravosodnega ministra Albertija; in preiskava je dognala,.da dosegajo poneverbe višino 27 milijonov kron, to je, okoli $7,500,000.
Pogubna eksplozija.
Richford, Vt., 7. okt. — Eksplozija, ki je pretresla ves kraj, je razdejala da nes veliko žitnico kanadske pacifiške železnice in Boston & Maine-črte. Izmed 21 zaposlencev se jih enajst pogreša in bržkone so zgoreli. Gmotno škodo cenijo na $400,000. Razdejanih je bilo tudi 75 tovornih vagonov.
Mesto Mitchell vpepeljeno.
EVROPA PREO SPLOŠNO VOJNO?
Bolgarija proglasila svojo neodvisnost, Avstrija si p.ispojila Bosno in Hercegovino.
SRBJA .E VöA RAZBURJENA.
Velesile nameravajo sklicati kongres v reševanje vprašanj.
Dunaj, 7. okt. — Danes je bil objavljen proglas cesarja Franc Jožefa, s katerim je svetu naznanjena pri-spojitev Bosne in Hercegovine odstrani Avstro-Ogrskega. Novi pokrajini sta s proglasom obveščeni, da se jima podeli ustava in postavodaja. Proglas pravi:
“Ko so pred tridesetimi leti naše čete prekoračile mejo Vaše dežele, se je Vam zagotavljalo, da ne prihajajo kot sovražnice, marveč kot prijateljice, s trdnim sklepom, odstraniti ne-prilike, pod katerimi je Vaša domovina trpela izza toliko let. Ta obljuba se je zvesto izpolnjevala. Naša vlada se je neprestano trudila, dovesti deželo do boljše bodočnosti z vzdrževanjem miru m z odločnim prizadevanjem.
ijunaj, 7. okt. — Po cesarskem u-kazu so danes ^ačele avstrijske čete zapuščati krajino Novibazar, turški vi-lajet pod Bosno, ki bo izpraznjen še ta mesec. Po berolinski pogodbi mora ta krajina pred sklepčno prispoji-tvijo Bosne in Hercegovine spet pripasti Turčiji. Cesarja-kralja Franc Jožefa želja in namen je, s tem dokazati novi turški vladi svojo naklonjenost in popolno zaupanje v zmožnost njenega obstanka. Z druge strani pa zatrjujejo, da se hoče Avstro-Ogrsko z zapustitvijo Novegabazarja iznebiti samo tega, česai ne bi rado imelo ob prisvojitvi Bosne in Hercegovine.
Dunaj, 7. okt. — Govorice, da Ogrsko mobilizira svojo armado, se danes z ..nihajo kot popolnoma neosnovane. Vojno ministrstvo razglaša, da se ni v tem oziru ničesar ukrenilo.
Belgrad, Srbsko, 7. okt. — Nocoj se je vršil tukaj na javnem trgu velik shod, ki se ga je udeležilo nad 10,000 oseb. Belgrajski župan je predsedoval. Voditelji vseh političnih strank so imeli nagovore in sprejet je bil sklep, ki vlado poziva, napotiti velesile, da rešijo Bosno in Hercegovino pred prispojitvijo, kajti gre se za življenje srbskega naroda pri tej stvari.
Prepise tega sklepa so tukajšnji di-plomatični zastopniki velesil sprejeli, samo avstro-ogrski ne. Trgovine so zaprte in po mestu se vrše sprovodi. Časopisi zahtevajo vojno.
ga in poslala protest vsem velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Ta korak utegne postati zelo usode-poln za srbsko bodočnost.
Srbski parlament (skupština) je skli can na dan 10. oktobra k izvanredne-mu zasedanju.
Javno mnenje je tukaj za. takojšnjo vojno z Avstro-Ogrskim.
Belgrad, 7. okt. — Razjarjeni Srbi so nocoj obkolili avstro-ogrsko poslaništvo in razbili vsa okna v njem.
Kreta se pridruži Greciji.
Kandija, 7. okt. — Razvitki v jugovzhodni Evropi, proglas bolgarske neodvisnosti in prispojitev Bosne in Her cegovine k Avstriji, so učinkovali tudi na tukajšnje prebivalstvo. Krečani se nameravajo pridružiti Greciji, in vsak hip je pričakovati dotičnega proglasa.
Kanea, otok Kreta, 7. okt. — V nocoj objavljenem odloku se izreka Kreta za zvezo z Grecijo. Nad 100,000 ljudi je bilo zbranih iz okolice in sprejet je bil sklep, da se nemudoma razvije na guvernerjevi palači grška zastava.
Dunaj, 7. okt. — Govorica o umoru grškega prestolonaslednika v Atenah se je raznesla iz Bukarešta, Rumun-sko. Tu govorici ne verjamejo.
Splošna vojna?
Petrograd, 7. okt. — Po danes dopoludne objavljeni uradni izjavi, ruska vlada nikakor ne misli, kar čisto mirno pripustiti Avstriji prispojitev Bosne in Hercegovine. Avstrijsko postopanje smatrajo tukaj za začetek razdelitve turške države, kar utegne povzročiti splošno vojno na bližnjem vzhodu.
NA POMOČ ROJAKOM!
Cvetoča slovenska naselbina Chis-holm, Minn., je bila dne 5. t. m. vpepe-ljena, kakor našim čitalcem dobro-znano. Od treh strani so mesto zajeli plameni strašnega gozdnega požara in v nekaj urah je preostalo le prazno in pusto pogorišče. Nesrečni Chisholm-čani so si komaj rešili golo živjjenje In med njimi je prav mnogo naših rojakov in vaših ožjih sorodnikov, ki so izgubili vse, kar so si v potu svojega obraza tekom let prihranili in zgradili Več stotisoč dolarjev imajo samo naši rojaki škode po groznem požaru. Da v prvi sili reveži ne obupajo, priskočimo jim na pomoč vsi, ki nam je milejša usoda; a pomagajmo hitro, ravnajoč se po reku: Dvakrat da, kdor hitro da!
V to svrho doposlane nam mile dare bomo s hvaležnostjo izkazovali v našem listu in točno odpošiljali v prave roke, da se obrnejo v prid našim prizadetim rojakom. Milodari naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Arne-rikanski Slovenec. Joliet, 111.
IZKAZI MILODAROV.
ZA NAPRAVO VELIKEGA KANALA,
Na konvenciji v Chicagi zbranih nad 3,500 delegatov iz vseh Združenih držav.
BRYAN J TAFT MED GOVORNIKI
Oba glavna predsedniška kandidata najboljše volje.
Chicago, 111., 8. okt. —- Točno ob 10. uri dopoludne je bila včeraj otvor-jena konvencija zveze za napravo globokega vodovoda med Chicago in Mehiškim zalivom. Konvencija se vrši v glediški dvorani Auditoriuma. To je tretji letni shod te zveze, in sestalo se je letos iz 44 držav nad 3,500 delegatov. Ampak vsi niso bili navzoči v dvorani, in tudi galerije niso bile prenapolnjene vkljub dejstvu, da je bil predsedniški kandidat republikanske stranke, William Howard Taft, kot glavni govornik na programu.
Ko je doigrala godba nekaj komadov, je konvencijo otvoril predsednik zveze, Wm. K. Cavanaugh, s primernim nagovorom. Potem je sledila volitev novega odbora, in po istej je nastopil kot govornik g. Taft, a jutri bo govoril g. Bryan.
William Howard Taft, republikanski nominiranec za predsednika Združenih držav, in William Jennings Bryan, demokratični kandidat za najvišjo službo, ki jo podeljuje ameriško ljudstvo, sta si segla sinoči v Chicagi v roke in se smehljala. Kot častna gosta sta bila na banketu, ki ga je priredila združba “Association oi Commerce” na čast delegatom zveze za napravo velikega kanala. In “Bill’* Taft in “Bill” Bryan sta na banketa sedela skupaj kot soseda, vsa zadovoljna in vesela. Bil je to prizor, kot se malokdaj pojavlja v ameriški zgodovini. Oba sta na banketu imela lene nagovore in oba sta žela obilno pohvale, kajti oba sta se vnemala za na-I pravo brodarstvenega kanala, ki bo od največje važnosti za celo Ameriko.
Ljubljana in častniki.
Dunaj, 7. okt. — Odločno stališče vladno v slučaju protinemških izgredov v Ljubljani je izraženo v povelju na tamošnji častniški zbor prav jasno. Častnikom je prepovedano, občevati s osebami, ki so ob protinemških demonstracijah igrale kakršnokoli glavno vlogo. Kako strogo je mišljena ta prepoved, je razvidno iz tega, da je bilo celo več častnikov klicanih na odgovornost, ker so v nekem hotelu poslušali slovansko petje.
Winnipeg, Man., 3. okt. — Po iz Fernisa došlih poročilih je bilo šele zopet zgrajeno mesto Mitchell prošlo noč vpepeljeno po velikem požaru. (Mesto Mitchell je bilo dne 31. julija po gozdnem požaru skoro razdejano.)
Roparski lasje.
Shangai, 5. okt. — Angleški parnik Wrong Castle je odplul iz Manile v New York, imajoč na krovu zaboje s človeškimi lasmi, ki so bili odstriženi pri zadnjih nemirih na Filipinih z glav obglavljenih roparjev in revolucionarjev. Vrednost teh las je 10,000 mark. Na parniku je toliko las, da bo na tisoče amerikanskih dam z lasmi zločincev izpolnilo svoje lase.
Samomor med levi
Pariz, 6. okt. — V mestecu La Val se je 19 letni mladenič Grollier zagledal v hčerko posestnika neke mene-žerije. Deklica ga ni marala, to je pa mladeniča tako užalostilo, da je v me-nežariji odprl kletko levov in se vrgel med leve. Levi so mladeniča takoj raztrgali.
Dragocen koštrun.
Berolin, 4. okt. — Včeraj je prišel k državni blagajni v Berolinu pastir, j ki je položil na blagajniško mizo v papir zavit koštrunov želodec. Ko je namreč pastir spal, se mu je približal koštrun, ki je bil vajen, da je iskal v pastirjevem žepu drobtine kruha, potegnil iz obleke bankovec od 1000 mark ter ga požrl. Pastir je to opazil in koštruna zaklal. V želodcu so našli bankovec še cel.
Eksplozija bencina.
Rendsburg, 4. okt. — V tukajšnji tovarni kemičnih gnojil se je pripetila velika nesreča vsled eksplozije bencina. Učinek je bil tako strašen, da je bilo štirinajst delavcev na mestu usmrčenih, dočim so mnogi drugi bolj ali manj hudo ranjeni.
Bolgarija kraljestvo.
Sofija, 5. okt. — Bolgarski knez Fer dinand se je danes v Tirnovu proglasil neodvisnim kraljem.
Sofija, 5. okt. — Bolgarska kneževina, ki je pod vrhovno oblastjo sultanovo, je danes proglasila svojo neodvisnost od Turčije. Ta proglas je knez Ferdinand, ki vlada deželo že izza leta 1887., izrekel danes v stolni cerkvi v Tirnovu. Bolgarska vlada, ki se je včeraj peljala knezu Ferdinandu nasproti do meje, je bila pri slovesnosti navzoča. Timovo je bilo glavno mesto starega kraljestva bolgarskega in tam so bili v prejšnjem času bolgarski kralji kronani. Proglas neodvisnosti je prebivalstvo po vsej deželi pozdravilo z velikim navdušenjem.
Pariz, 6. okt. — Francoska vlada je sklenila posredovati, da prepreči vojno med Turčijo in Bolgarijo.
Pariz, 7. okt. — V tukajšnjih vladnih krogih mislijo, da ne pride do vojne med Turčijo in Bolgarijo. Po zadnjih poročilih iz Carigrada se bo Turčija začasno zadovoljila s tem, da predloži velesilam formalen protest proti proglasu bolgarske neodvisnosti.
Minister vnanjih zadev, Pichon, se neprestano posvetuje z ruskim ministrom vnanjih zadev, bolgarskim di-plomatičnim agentom ter z britanskim, turškim in španskim poslanikom.
Petrograd, 7. okt. — Vse evropske velesile, izimši Nemčijo, smatrajo za neobhodno potrebno, sklicati kongres evropskih velesil v svrho pregleda be-rolinske pogodbe.
Plodiv, 7. okt. — Uradni razglas bolgarske neodvisnosti je bil tukaj, v glavnem mestu Vzhodne Rumelije, sprejet z navdušenjem. Danes zvone po vseh cerkvenih stolpih in po ulicah so sprovodi z godbami.
Sofija, 7. okt. — Poročilo, da je 100,-000 mož bolgarske armade sklicanih k orožju in da so že odšli do meje, se danes uradno zanika.
Srbi bojeviti.
Belgrad, 7. okt. — Vlada je odločno protestirala proti prisvojitvi Bosne in Hercegovine odstrani Avstro-Ogrske-
Za slovenske pogorelce v Minnesoti, ozir. Chisholmu, so darovali sledeči
gospodje oziroma tvrdke:
I. izkaz.
Amerikanski Slovenec........$100.00
Anton Nemanich ............... 5.00
Rev. F. S. Šušteršič ......... 5.00
Jos. Klepec .................. 3.00
Wm. Grahek ................... 2.00
Math Grahek................... 1.00
Geo. Loparc .................. 1.00
Skupaj .............$117.00
II. izkaz.
Rev. A. J. Režek, Houghton,
Micb........................$ 5.00
Joliet National Bank (po g.
Dundi) ...................... 15.00
Josip Dunda ................... 2.00
Janko Ogulin .................. 1.00
Skupaj..............$ 23.00
III. izkaz.
Rev. John Plevnik, Waukegan,
111.........................$ 5.00
Rev. B. Ponikvar, Cleveland, O.	5.00
Rev. Al. Kraschowitz............ 2.00
Rev. John Kranjec, So. Chicago, 111..................... 1.00
Rev. Lavrič, Indinapolis, Ind...	1.00
Leo. Makuc, Pen Argyl, Pa.. ..	1.00
Skupaj..............$ 15.00
IV. izkaz.
Vincenc Jezernik, Coalville,
Mont.........................$ 5.00
Anton Bastel, istotam........... 2.00
Frank Hladnik, istotam.......... 1.00
John Jezernik, istotam.......... 1.00
Louis Robnik, istotam........... 1.00
Silv. Robnik, istotam........... 1.00
Mart. Žmavc, istotam............. .50
Anton Mustar, Carbon Hill, 111.	1.00
Jožen Oven, istotam............. 1.00
Frank Skubic, istotam........... 1.00
Jožef Bregar, istotam............ .50
Val. Fortuna, istotam..............50
Janez Korevc, istotam............ .50
Martin Korevc, istotam........	.50
Ign. Kukman, istotam...............50
Janez Starc, istotam...............50
Franc Novak, istotam............. .25
Skupaj.............$ 17.75
Zagreb in podban.
Zagreb, 7. okt. — Tukaj so bile nove hrupne demonstracije proti nepriljubljenemu podbanu Nikolaju Crn-kovichu, in kri je tekla. Policija, ki je nastopila proti demonstrantom, je rabila golo sabljo, da napravi red. Veliko število izgrednikov je bilo hudo ranjenih.
Jolietske novice.
— Jutri, to je, v soboto zvečer bode v Golobičevi dvorani zopet pristna domača veselica s plesom, prva v letoš nji jesenski sezoni. In kdo jo priredi? Slavno društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. v prid svoji društveni blagajni. In zato se spodobi, da se jutri zvečer snidemo v Golobičevi dvorani vsi, ki gorimo za bratovsko ljubezen in vzajemnost, po geslu: Vsi za jedrnega, jeden za vse!
—Morilca Matthew Stariha in Tony Bluth, ki sta svojčas roparsko napadla in usmrtila salunarja Arthur Yacka in grocerista Avgusta Beltznerja ter izvršila še več družili napadov, še nista bila obsojena ob zaključku tega lista, a bosta vsekakor te dni.
Človeške žrtve.
Bombay, Indija, 4. okt. —- Po zdravstvenem uradu nastavljeni Hindu-de-lavci so doslej spravili na dan čez 7000 mrtvih trupel v Hyderabad)*. Skupno število človeških žrtev vsled povodnji v okrajih Hyderabad in Deccau je še mnogo večje, nego se je doslej mislilo.
Vladarji in papež.
Rim, 4. okt. — Vsi vladarji, ki so pri Vatikanu po diplomatih zastopani, so obvestili svetega očeta, da bodo povodom njegovega zlatega duhovnega jubileja in v svrho izročitve svojih čestitek poslali v Rim posebna poslanstva. V visokih cerkvenih krogih pričakujejo, da bo predsednik Roosevelt, ker Amerika ni diplomatično zastopana pri Vatikanu, poslal papežu ali osebno brzojavno čestitko ali pismeno čestitko posredovanjem kardinala Gibbonsa.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 7. okt. — Prvikrat v svoji zgodovini bo naše mesto primerno slavilo odkritje Amerike prihodnji ponedeljek, dne 12. oktobra, ko bomo obhajali novi praznik, imenovan “Landing Day'’, v spomin Krištofu Kolumbu, ki je pred 416. leti odkril zapadno celino in omogočil razvoj naše nove domovine. Jolietski dvor Kolumbovih Vitezov bo v proslavo tega dne priredil v svojem zborovališču slavnosten banket in veselico z obširnim programom. Da li bodo jolietski trgovci obhajali novi praznik s tem, da ta dan zapro svoje prodajalske, to bodo določili jutri, to je, v četrtek ravnatelji tukajšnje zveze “Merchants’ Association’’. Mestna zbornica bo dan obhajala s popolnim počitkom. Ali bodo javne šole praznovale dan, še ni odločeno. Nova glasbena organizacija “The Joliet Mer chants’ Band’’ bo na ta praznik prvikrat javno nastopila in svirala pred hotelom Munroe od pol 3. do 5. ure popoldne.
—	Večerno šolo za priseljence so otvorili v pondeljek v poslopju Rooseveltove šole na N. Chicago cesti. Pouk bo vodil prof. A. Maue, kakor druga leta. Sedaj se nudi vsem priseljencem spet najlepša prilika, da se priuče angleški citati in pisati, kajti le potem jim bo mogoč napredek v novi domovini. Zatorej v večerno šolo, kdor količkaj utegne, in ne bode mu žal. Prvi večer je prisostvovalo pouku štirinajst “učencev’’ v starosti od 24 do 35 let ter slovenske, italijanske in švedske narodnosti. Poučevalo se bo v štirih dvoranah ozir. razredih. Novodošli rojaki, ne zamudite prelepe prilike!
—Društvo sv. Genovefe št. 108, spadajoče h K. S. K. J., se pridno pripravlja za bazar in za svoj “boot’’ ali štant, katerega hočejo napraviti članice na veselici v prid naše nove slovenske cerkve.
—	Mesto kontestanta Fr. Živica, ki je odstopil, je prevzel g. John Obste-tar, ki se sedaj trudi namoč, da zmaga v tekmi z g. Geo. Rogina.
—	Gospa Marija Schwab je odpo-vala pretečeni teden v Detroit, Mich., kot zastopnica društva sv. Ane št. 534, spadajoče k “Womens Catholic Order of Foresters". Članice tukajšnjega dvo 'ra jej želijo srečno povrnitev in pa doseči dobrega uspeha v korist društva in njegovih članic.
—	Davi je odpotovalo do 100 delegatov iz našega mesta v Chicago na .tretjo letno konvencijo, ki jo je tamkaj danes dopoludne otvorila združba, katere namen je, delovati z vsemi sredstvi na to, da se čimpreje zgradi veliki kanal od Michiganskega jezera do Mehiškega zaliva. O tej priliki je zbranih med delegati 250 guvernerjev, Z. d. senatorjev in kongresnikov. Vsi ti so združeni v velevažnem gibanju, ■čegar posledica bo, da postane Joliet prejalislej resnično pristanišče z najsijajnejšo bodočnostjo. Na konvenciji bosta govorila tudi predsedniška kandidata republikanec William H. Taft in demokrat William Jennings Bryan.
—Slovenski volivci, ki želite glasovati ob prihodnjih volitvah, ne pozabite registrirati svojih imen. Prvi dan za registriranje bo prihodnji torek 13. oktobra. Registrirati se morate tam, kjer boste glasovali, ampak osebno vam ni treba hoditi na “polling-place”: vsak volivec lahko registrira sebe in kolikor hoče drugih volivcev, ki mu to narpče. In dne 27. oktobra bodo vo-livne vpisovalnice spet odprte, da se imeniki volivcev spričajo ozir. popravijo.
—	W. J. Bryan, demokratski predsedniški kandidat, pride v petek (9. t. m.) dopoludne ob 9. uri v Joliet, kjer bo imel daljši govor, ampak govoril bo kar s platforme svoje posebne vo-litvene kare. V soboto (10. t. m.) zvečer ob 6. uri pa bosta govorila na tukajšnjem Alton-kolodvoru guverner Hughes iz New Yorka in Deneen.
—	G. Jerry in ga. Mary Eljaš, doma od Št. Marjete na Dolenjskem, naznanjata tužno vest, da se jima je na sv. Ane dan novorojenček Jakob preselil v nebeški raj.
—	G. Jerry Janžekovič, naš dobro-znani rojak, je zadnje dni prevzel znano Golobičevo gostilno nasproti slovenske cerkve, kjer je dobiti sedaj najboljše pivo.
Rac in gosi je baje vsepolno po jolietski okolici ob kanalu in reki, odkar so se jele seliti z mrzlega severa na jug.
Plavž št. 4 v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije so zadnji teden zaprli za nedoločen čas, baje zaradi prepotrebnih poprav; sicer pa pravijo, da bodo te v treh tednih do-vršene, nakar plavž spet zaposluje.
Povprečna toplota za mesec september je bila najvišja izza 1897, kakor poroča Združ. držav vremenski o-pazovalec. Samo štirje dnevi so bili oblačni in osem je bilo deloma oblačnih. Povprečna toplina je bila 69 stopinj. Najtoplcjša dneva sta bila 11,
in 20., ko je toplomer kazal 94 stopinj. Najntrzlejši je bil dan 29. septembra, ko je toplota padla na 33 stopinj. Tako malo dežja ni bilo v tem mesecu že enajst let.
—Rockdale dobi novo tovarno, ki jo namerava zgraditi "The Fuller-Ames Company” iz Chicage, in sicer zapadno od Rockdala med železnicama Rock Island in Belt Line. Nova tovarna bode ¡delovala razne železniške potrebščine.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite nišo a.i posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v j obetu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. 111.
Ely, Minn., 4. okt. — Dne 28. sept. so pokopali rojaku Frank Golobu 4 mesečnega prvorojenčka. Naše sožalje!
Med tukajšnjimi otroci razsaja zadnji čas huda davica. Več stanovanj je pod kvaranteno.
A. Mihael Klopčič, tukajšnji slovenski organist, je praznoval dne 29. sept. svoj god. Zvečer je priredil prosto zabavo svojim prijateljem. Na mnoga leta!
Pri obisku tukajšnjih rojakov v Ely sem slišal od več odličnih rojakov, da si bi radi kupili primerne kmetije kje na slovenskih naselbinah, najrajše v Minnesoti. Isti rojaki bi radi, da bi naši farmari priporočali, kjer bi bila kakšna primerna farma na prodaj. Pri čitanju dopisov s farm dobi čimdalje več rojakov v rudniških okolicah veselje za naseliti se na kmetije. Pri kakšni ugodni priložnosti so naši rojaki na farmah naprošeni, da pismeno sporočijo na zastopnika tega lista.
Tukajšnji Slovensko-amerikanski Izobraževalni Politični Klub je imel danes svojo prvo glavno volitev odbora. Prihodnji mesec namerava prirediti v cerkveni dvorani prosto izvrstno zabavo, za katero je nastalo lepo zanimanje že zdaj. Zatoraj so naprošeni fti uljudno vabljeni vsi člani, da se v obilnem številu udeleže seje prvo nedeljo meseca novembra v navadnih prostorih, kjer se bode razpravljalo več važnih točk, posebno radi lepe zabave. Pri prihodnji seji bode tudi nastopil novi odbor v delovanje. V odbor so voljeni: Predsednik Frank Lesar; podpredsednik Marko Kochevar; gl. tajnik Matija Spreitzer; pomožni tajnik Jos. J. Peshel; blagajnik Jos Spreitzer; gospodarski odbor, Mihael Klopčič, John Teran in Jernej Janežič; odbor za narodni napredek ir pouk, George L. Brozich, Josip Mantel in Frank Zgonc; za geslo Math Golobich; vratar Anton Indihar. No vemu odboru želimo obilo uspeha nt narodnem polju. S pozdravi!
J.	J. P., pomožni tajnik.
Fleming, Kans., 29. sept. — Prosim prostora za par vrstic, s katerimi se hočem zahvaliti v imenu društva sv. Alojzija št. 83 K. S. K. Jednote vsem Slovencem in Slovenkam, ki so se udeležili 27. septembra 1908 veselice in obletnice blagoslovljenja društvene zastave. Posebno hvalo izrekam rojakom v Mineral, Frontenac in Yale, ki so se vkljub slabemu vremenu vde-ležili in pripomogli k dobitku, ki je namenjen v dr. blagajno.
Obenem sporočam, da se tukaj poníalo dela, komaj 3 do 4 dni v tednu. Upamo, da bo kmalu boljši, ako nas ne bo upanje varalo; kadar se kaj zboljša, se opet oglasim. Do tedaj pa z Bogom!	Anton Skubitz.
New York, 1. okt. — Tudi newyor-ški Slovenci smo se začeli pridno gibati. Kar nekam novo življenje se je začelo.
Veselica in koncert na korist Pogorelcem na “Bledu” se je preteklo soboto izvanredno dobro izvršila. Vse točke so bile izvrstno prednašane in pevci in igralci zaslužijo vso pohvalo.
Preteklo nedeljo sta bila poročena v cerkvi sv. Nikolaja 2 slovenska para. Marija Pintar z g. Ivanom Maček, oba iz Domžal in Ivan Giovaneli iz Domžal s Heleno Žagar iz Banjeloke. Ker je bila Marija Pintar družbenica, udeležilo se je poroke celo društvo in ji zapelo v slovo društveno poročno pesem.
Naše dično kat. dekl. društvo priredi 12. oktobra v društveni dvorani na 1 drugi cesti prvo društveno zabavo, j Priredilo bo 2 igri s petjem: Zborova’ nje društva dekel “Metla” in “Krščena miš”. Po igrah se vrši malo sreč-kanje.
Z delom počasi napredujemo. Veči- ( na vsi že zopet delamo, če tudi ne s tisto pridnostjo, in istim zaslužkom, kakor druga leta.
Ivanka Lovše, I. tajnica.
P.	O. Willard, Clark County, Wis.,
5. okt. — Cenjeni g. urednik Am. Sl. Prosim, da odločite malo prostora v nam priljubljenem listu Am. Sl., da
poročam novice iz tukajšnje slovenske farmarske naselbine.
Hvala Bogu, še zmiram jako napredujemo tukajšnji Slovenci. Zadnji teden je tri dni dež padal. Gozdni požari so po naši okolici pogašeni. Po dežju par oni je bilo precej hladno, a sedaj je pa zopet toplo. Zadnji teden smo zabili pipo v prvi sodček pive. Ko smo se ga malo nabrali pod klobuk, smo pa začeli plesati prav po sta-rokrajsko, ker tudi starokrajski godec nam je sviral na harmoniko. Tako je bilo vse veselo, da so kar trije rojaki izjavili, da napravijo še tako pirova-nje. Prvo bodemo išli pirovat k Štifu Plave, kateri se preseli v svojo novo hišo še ta teden. In po tem pa k drugim, kateri dogotovljajo svoje hiše sedaj. Zadnji teden smo vdobili dva nova naseljenca: John Skriner in John Lukas, oba Slovenca iz Crepple Creek, Colorado. Kupila sta od Fairchild Norih Eastern železniške družbe vsak po 60 akrov zemlje. Vspomladi prideta sem z družinami. Naš slovenski pijonirski oddelek gradi sedaj rojaku Frank Perovšku hišo. Vozna cesta iz VVillarda v slovensko naselbino je sedaj jako gladka, ker smo jo popravili. Tu v naši naselbini imamo vsakovrstne rokodelce. Imamo kovača, zidarja, tesarje, mizarja, zotlarja, Žnidarja in krevca. Rojaki tu naseljeni so prišli iz železnih rudnikov, iz zlatih, bakrenih in premogovih rudnikov, nekoliko pa iz okajenih tovarniških mest. Ame-rikanski novi naseljenci, vsi stari farmarji iz Illinois, gradijo strašno velikanska poslopja. Oni imajo skoro vsaki po 120 akrov zemlje, ker so kakor jih mi spoznamo premožni dovolj. Na Willardu pol milje od naše naselbine gradijo veliko parno žago se ubel in let stroji. Ta žaga bo pričela z delom konec t. m. Žaga ostane tu stalno, ker lastniki žage so novi ameriški naseljenci, naši sosedje. Med njimi tudi profesor A. L. Clair. Ta žaga bo nam v strašansko pomoč. Si bomo lahko gradili lepe hiše iz svojega lesa. Samo tri dolarje od tisoč kvadratnih čevljev desk bomo plačali. Na Willardi se je jako predrugačilo sedaj, vse je živo delavcev, ker tudi sedaj še gradijo novo postajo in platform za živino in stranske železniške tire. Ravno pred šestimi meseci sem prišel z mojo živino in s pohištvom in sem bil četrti naseljenec v tem kraju. Sedaj pa ne vem števila, koliko nas je vseh skup.
Ko to pišem, spomnil sem se na mojega tukajšnjega soseda Franc Perovska, kateri mi je predkratkim povedal takole: “Ignac, v Čikagi eni oz-nanujejo svobodo in da so svobodomiselni, pravijo. Pa prav popolnoma ne znajo, kje je svoboda. Oni mislijo svobodo vse narobe. Ali Am. Sl. prekosi vse. Pa eni pravijo: Ja, Am. Slov. je katoliški preveč i. t. d.; on ne dela Bog vej koliko za uboge delavce. Taki se motijo, ko tako rečejo. Am. Sl. je edini list, da oznanuje rojakom trpinom pravo pošteno svobodo. Ker le Am. Sl. priporoča, da delavci naj si kupijo svojo lastno zemljo, iz katere se najlažje pošteno žive. Le s tem se otresejo jarma kapitalistov in tako postaneš svoboden." To pa ne odbijem, da ni res, to je resnica. Nadalje pravi: “Poglej, tu ne kupim drv in ne kolna, ne plačam renta. Krava mi da pol življenja, ne stane me nič za kravo živiti. Vse kar mi sedaj to leto primanjkuje za življenje, kupim bolj po nizki ceni kot pa v mestu, kjer sem prej bil. Ko pa svoj živež pridelam drugo leto, bom pa vse skoro imel doma. Ne bom se bal, da bom bil lačen jaz in moja družina, tudi če vse fabrike štapajo. Tu je prava svoboda! Tako svobodo bi morali spoznati kot jo oznanuje naš prvi slovenski list Am. Sl. Nikoli ne bo našel nobeden svobodemiseln rojak svobode na drug način kot na tak način kot piše in priporočava Am. Sl.”
Sedaj končam kar sem napisal in pozdravljam vse rojake in rojakinje in želim jim vsem kakor tudi sam sebi obilo zdravja, sreče i. t. d. Tebi Am.
Sl.	pa želim, da bi uže kaj vkratkem vdobil kak ček iz Fairchild, Wis.
Ignac Česnik, farmar.
Ljubljana, 23. sept. -— Pri zadnjih krvavih izgredih v Ljubljani, ko so avstrijski vojaki streljali na domačine v noči 20. na 21. sept., je barbarski nastop vojaštva zahteval sledeče žrtve:
Ustreljena sta bila pred škofijo: Rudolf Lunder, 221etni strojnik “Narodne tiskarne” v trenotku, ko je s svojo nevesto odhajal; zadet je bil od zadaj v pljuča in bil na mestu mrtev; Ivan Adamič, 151etni četrtošolec, kateremu je krogla predrla pljuča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Katehet je dal ranjenca v poslednje olje.
Težko so bili ranjeni: Anton Adamič, bratranec, ubitega Iv. Adamiča, preboden je bil od zadaj z bajonetom; Josip Simončič, 171etni kleparski pomočnik ima na levi nogi meso popolnoma raztrgano; Albina Traven, kom-toaristka, je bila mirno idoč po cesti zabodena z bajonetom v meča; Božidar Borštnik, 181etni sedmošolec, ki ima obe nogi pod kolenom prestreljeni in je na levi nogi kost popolnoma prestreljena; Mihael Golavšček, 201et-ni mesarski pomočnik, kroglja mu je od zadaj prebila glavno žilo; Albin Tomšič, 171etni kovaški pomočnik ima prestreljen prsni koš in ranjena desna pljuča; Pavel Štrukelj, 311etni delavec, ima globoko rano na desnem stegnu, prizadejano od zadaj; Martin Štrukelj, 411etni delavec, je od zadaj zadet skozi ledje v trebuh.
Ti ranjertci so v bolnici in so vsi v smrtni nevarnosti. Poleg teh je pa
še nebroj oseb, ki so lahko poškodovane in so ostale v domači oskrbi.
Pogreb ljubljanskih žrtev. Včeraj popoldne so pokopali v Ljubljani strojnika Lundra in četrtošolca Adamiča. Pogreb je bil velikansk; poldrugo uro je trajal samo sprevod društev, vozov in organizacij, ki so ska-zale nedolžnim žrtvam zadnjo čast. Na ulicah je bilo do 20 tisoč ljudi. Po cestah, koder je šel sprevod, so gorele črno ovite električne žarnice. V sprevodu so šli požarniki ljubljanski in iz vse kranjske dežele, gimnazijci, nad tisoč deklet iz učiteljišča, liceja, meščanskih in dekliških šol, mestne zadruge, z zastavami in venci, sokolska društva, člani kršč. socialne zveze in telovadnih odsekov, nad 200 pevcev vseh ljubljanskih pevskih društev, obč. svet ljubljanski, 2 tisoč organiziranih socijalističnih delavcev, ljubljanski slo venski trgovci in obrtniki ter uradniki. V sprevodu je bilo neštevilno vencev s slov. napisi. Ganjenost-in žalost je bila splošna; žalovali so vsi ljubljanski Slovenci brez razlike stranke in stanu. Mi žalujemo z njimi! Ob odprtem grobu sta govorila župan Hribar in dr. Tavčar. Vojaštva ni bilo nikjer na ulicah •— in vladal je vzoren mir.
Preloka, Belokrajina, 12. sept-—(Ko nec.) Domovina, mili kraj! se glasi slovenska pesem. Doživši štiri dneve na Dunaju med tolikim ljudstvom in nepopisnimi zanimivostmi treba je vzeti slovo in podati se na svoj dom. In ti, častiti bralec A. S., preje ti opisujem to in ono, bilo bi škoda, da ti vsaj malo ne opišem Praterja, kraj mojega bivanja na velikem Dunaju.
Prater leži v II. okraju ob Donavskem kanalu in Donavi. Prvo, kar si je v Pratru zapomniti, je Pratersteru, ker je tukaj križišče vseh mogočnih železnic, zlasti električnih cestnih, s katerimi se lahko od vseh koncev mesta pripelje sem. Sredi trga je spomenik admirala Tegetthofa. Od Pra-tersterna vodi na desno glavni drevored (Hauptallee), ki je eno uro dolg in po katerem se prepeljavajo kočije dunajskih plemenitašev in bogatašev. Takoj v začetku glavnega drevoreda je Angleški vrt z zabaviščem “Benetke na Dunaju” (Venedig in Wien). V bližini je velikansko kolo 64 metrov visoko, ki se vrti in ima ob robu 30 vagonov po 20 sedežev v vsakem. Razgled s kolesa je veličasten po vsem Dunaju in okolici. Druga glavna cesta naravnost od Pratersterna je Razstavna cesta, med njo in drevoredom ljudski Prater, glavno torišče dunajskega veselega življenja. Tu so različna zabavišča, gualnice, vrtiljnaki, gledališča, prostorne velike gostilne,
igre, vsaki večer do pozno svirajo bande.
Približuje se čas, da se poslovimo. Akoravno sem več v mojem življenju prepotoval velik del sveta in se prehajal po glavnih ulicah velikih mest, kakor je New York, London, Bremen, Berlin, pa nikoli v zgoraj imenovanih mestih nisem videl toliko naroda, kakor na Kvaterno nedeljo v dunajskem Prater ju, kadar je kranjska skupina jemala slovo od Dunaja in cesarske slavnosti.
Morda je bil potom časopisja razglašen odhod in raditega prišlo je na trg zraven Rotunde morda nad milijon naroda raznih stanov. Lični omnibusi nastavili so se redom ob 6. uri. Spravljali smo svoje prtljago in se nalagali drug za drugim, ko nam je ljudstvo neprenehoma klicalo “Živio” in “Adieu”, genljiv prizor, kateri bode marsikomu ostal v spominu. Vozeče se čez Prater ulico na kolodvor spremljala nas je navdušena množica in veselo smo vriskali v slovo. Nas Belokranjce razodevala je bela zastava, katero smo razobesili na zadnji omnibus. Naš vlak je že čakal uprežen, ni bilo treba nič občekivati, samo le “Zbogom Dunaj!”
Pot od Dunaja do Gradca je hitro minila, ker je bilo dovolj vesele tovar-šije. Kakor na oni progi, tako je bilo sedaj neprenehoma petje i sviranje mile metliške tamburice. V vlaku nisem nič spal radi vesele in kratkočasne družbe; zdelo mi se je, da se vozim pri belem dnevu. Le čez polnoči so neki dremali zraven mene čez Maribor, ki je prijazen kraj. Naprej proti Celji! Dolina postaja vedno bolj ozka. Prijazna sela se vrste, z bregov gledajo raztresene hiše, nad njimi se širijo vinogradi in gozdi. Dalje skozi Celje. Visoke gore zakrivajo daljši pogled. Le malo časa in smo v glavnem mestu Kranjskega, v Ljubljani.
Sprevodnik kliče “Ljubljana!” Tu je zasvirala mestna godba in nebroj občinstva nas je sprejel. Kranjski deželni glavar Fr. Šuklje nas je z ginlji-v’mi besedami pozdravil ter se lepo zahvalil, da smo se tako dostojno obnašali in da se more ponašati ravno naša kronovina s svojimi izletniki, ki so tako sijajno proslavili cesarski jubilej. S kolodvora šli smo v hotel Union, kjer smo bili pogoščeni. V hotelu imelo je prijazne govore več gospodov. Zanimiv govor je imel deželni glavar in župnik Ivan Šašelj.
Koliko je vredna zlata prostost! Ako bi te ne imel, nedostajalo bi mi vsega. In kdo je resnično prost? Mar uradnik, kateremu se klanja cela vrsta pisarjev? Ali predstojnik, ki načeluje niž jim in višjim uradom? Nikakor. V resnici prost je tisti, ki ni nobenemu podložen, pa tudi ne zapoveduje nikomur. Res je, da ni človeka, ki bi bil popol-
noma neodvisen, kajti vsak ima dolžnosti do Boga in do samega sebe; po-legtega mora biti koristen ud človeške družbe, ki ni le zaradi sebe na svetu temveč zaradi drugih ljudi. A kolikor je vse druge odgovornosti, izroči jo o ugodni priliki lahko kaki zanesljivi 0-sebi; na ta način postane vsaj za nekaj časa v resnici prost.
Moje stanovske skrbi je prevzela j moja soproga, na katero sem se popolnoma zanesel; jaz pa sem se brezskrb-| no sprehajal in vozil po lepi božji zemlji in si ogledoval lepa mesta in velikanske zanimivosti. Ko smo bili po- I goščeni v Union hotelu, imel sem časa ! še se sprehajati do treh po Ljubljani, gotovo v narodni noši; in reči moram, da se je v Ljubljani v dogovore spustilo več veljavnih in imenitnih mož i* le zato, da so bolj opisali mojo narodno nošo iz Preloške okolice. Po obedu obiskal sem še stolnico, kat. buk-varno in neke prodajalne. V veseli zabavi je prišel hitro čas za odhod, da se odpeljemo v Belokrajino, milo domovino. Mestna godba svira koračnico, mi pa prepevamo narodne pesmi na kolodvoru, kakoršnih do tedaj niso v Ljubljani in na Dunaju niti slišali. Vlak je peljal v Kočevje. Ušel sem se v bolj nov voz. Bilo je že veliko žensk. Takoj, ko se sedem, lotil me se je drem; zato sem pa imel hudega nasprotnika, katerega sem bolj ljubil kakor sovražil. Poleg mene je imela mati majhnega bolnega otroka v naročju, katerega je nosila k zdravniku v Ljubljano. Revček ni bil prav zdrav, ker je večinoma jokal. Tolažila ga je na razne načine in prekladala na vse strani, da bi utihnil; pomirila ga je le za nekaj časa, potem pa se je začelo ihtenje iznova. Kaj takega ni prijetno poslušati, a kdo bi bil brezčuten videč materino ljubezen. Koliko mora trpeti preden izredi otroka do one starosti, da si more sam pomagati. Vlak Dolenjske železnice mirno in počasi, pa vendar nas pripelje na svoje mesto Kočevje, odtod pa na voze do Vinice In tedaj se je končala sijajna slavnost, pri kateri pozdravljam ameriške rojake. Delegatom zbranim pri X. konvenciji v Pittsburgu božjega blagoslova, a Kranjsko-slovenski Kat. Jed. velike uspehe in dobrega napredka želim Nikolaj Gerdun.
Preloka, Belokrajina, 15. sept.—(Letošnja letina.) Slavno uredništvo Am.
Sl.,	prosim uvrstite naslednje iz Belo-krajine oziroma Preloške okolice, da častiti rojaki vsaj nekoliko izvedo, kako smo imeli letošnjo trdo leto in ka-menito zemljo pod nogami. Nismo si tega mislili, ko smo na Velikonočni praznik pod velikim nalivom se zbirali krog župne cerkve in je topel dež va-(Nadaljevanje na 7. strani.)
ZADOVOLJNI ODJEMALCI SO NAŠA NAJBOLJŠA REKLAMA
VAV.VAYAmN\VWW.W.WWAV.V.Y.V.W.Y.V.mVMYAY.WAm
'l Pretege, Natege Odrge
V vsakem domu, posebno kjer jo otroci, se vedno pripeti kaka poškodba; sicer ne zadostna, da bi treba zdravnika, vendar se mora trpeti. Pretegnjen členk, nategnjena rana, poškodovanje prstov, ako se odrgne ali zdrobi prst. Vse take male bolečine pa najhitreje in najprijetneje ozdravi
Severovo Olje sv. Gotharda
ravno tako hitro in dobro, kakor, ako bi se rabil zdravnik. Čitajte kar pove g. John Mikleca iz Dewey-ville, Texas o Olju sv. Gotharda:
“Gospodje! Imel sem jako odrgnjeno nogo, pa po ribanju iste z Oljem sv. Gotharda se je hitro pozdravila in sem bil zmožen iti zopet na delo. Olje sv. Gotharda je izvrstno zdravilo za odrge natege in razne poškodbe. Cena 50 centov.
vav.v.vav.vavv.v.v.vaVav.v.v.v.'.w.v.v.v.v.v.v.'.v.vav.v.'.v.w.v,
Severova zdravila sonaprodaj pri vseli lekarnarjih. Pazite, da dobite “Severova’’ VWWWWVWWVWWWWWV.WWMVWWAVMWW.W.WJWJWMW.W*
Razne Bolezni
obisti in jeter, kakor kronično vnetje obisti, Brightova bolezen, kamenček, scalnična kislina v krvi in druge bolezni na obistih zdravi.
Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra
in je absolutno zanesljivo ter izvrstno delujoče. To je najboljša tonika zoper vse prejomaujene bolezni. Dobi se v vseh velikostih, po 75 centov, in $1.26 steklenica.
Navadna Slabost
Ali ste se že kedaj počutili nenavadno slabe? Ali preide noč brez da se sladko naspite, ali se vstanete trudni?
Severov življenski Balzam
se mora rabiti v takih slučajih, ker je najboljša tonika in krepčilo života. Deluje prijetno na prebavne organe in pomaga že lodcu delovati. Cena 75 centov.
Zdravniški nasvet damo na zahtevo— ZASTONJ
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS
- IOWA
GLAS NARODA
Se nahaja od sedaj naprej v
82 Cortland Street
To je tik Peimsylvanije železnice, postaja Cort lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	Škode na Barju je zadnja povo, jeni napravila 84,000 K.
' — Dne IS. sept. je umrl v Dragi pri jloščenicah (Istra), kjer se je nahajal na letovišču, vpokojeni kranjski de-jjelni šolski nadzornik, dvorni svetnik Josip Šuman v 73. letu starosti.
—	Nagla smrt. Iz Železnikov, dne 15. septembra. Nagle smrti je danes v jutro okolu 8. ure umrla Elizabeta Benedičič, vulgo Gradnikarca, soproga hišnega posestnika v Zgor. Železnikih.
—	Demonstracije v Ljubljani. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec” z dne 19. sept, sledeče: Protestni shod. Dne 18. sept. ob 8. uri zvečer je bila velika dvorana “Mestnega doma” nabito polna, in ob l/29. je bil tudi trg pred “Mestnim domom” ves črn ljudi—vsega skupaj gotovo 5000. Shod se je vršil pod vtisom dogodkov v Ptuju, ko so Nemci pretepli udeležni-ke skupščine sv. Cirila in Metoda. Dr. Triller omenja, da je 13. sept. slavila nemška kultura v Ptuju svoje Orgije.
Vsa okolica Ptuja je slovenska. Nekdaj je bilo tudi mesto tako. Ko se je ustanavljala ptujska “Čitalnica”, je bilo vse mesto zavito v slovenske zastave. Danes je drugače. Z mestne kise plapola frankfurtarica. Ni ga gnezda na slovenski zemlji, kjer bi šla tako v cvet setev najzagrizenejšega »emškutarskega šovinizma. Temu je kriva naša lastna potrpežljivost in pa naša vlada, ki vedno pošilja tja nemško uradništvo. Sicer ob tržnih dneh *i čuti v Ptuju nemške besede, obrt-aiki in trgovci bi morali poginiti brez slovenske podpore. To mesto si je izbrala za svojo glavno skupščino “Družba sv. Cirila in Metoda”, ki vrši dolžnost države. Pripravljeni smo bili sicer, da mesto Ptuj ne bo skupščinar-jev sprejelo prijazno, ali tu so se zgodila naravnost tolovajstva. Z dostoj-mimi sredstvi niso šli proti nam, temveč s sredstvi, kakor jih rabi tat in tolovaj. Za ta boj šo morali organizirati cel spodnještajerski nemški ‘mob’. Značilno je, da prižiga tem ptujskim Nemcem luč prosvete slovenska pro-palica, ki ga je slovenska socialna demokracija izbacnila iz svojih vrst. Prišli smo do točke, kjer mora najmirnej-šemu človeku zavreti kri. Kadar mi Bianifestujemo mirno in dostojno za svoje pravice, tedaj so proti nam vse •blasti, vse vojaštvo. Vsi ti faktorji so držali križem roke, ko so v Ptuju bile opljuvane naše dame, ko sp se dogajala pod patronanco ptujske, celjske in mariborske policije hudodelstva in tolovajstva proti nam. Tako je in tako bo ostalo! Ne bom predlagal papirnatih resolucij, da se pošljejo na Dunaj. Škoda vsakega vinarja! Eno
- samo sredstvo imamo: samopomoč! Ta samopomoč pa ne sme obstajati v tem, da vračamo surovost s surovost-• jo. Vsa ptujska druhal ni vredna, da ki en sam Slovenec trpel radi nje. Izreči ji moramo le svoje skrajno zani-,? oevanje. Pa tudi drugi ostrejši meč »am je na razpolago. V naše narodno telo so se zajedle pijavke. Ce jih ..iztrgamo, krvavimo sami, a odvzeti jim moramo hrano, in odpadle bodo same. Nato poživlja ženstvo in mladino za gospodarski boj. Niti -vinar slovenskega denarja ne sme priti v neprave roke. Kedar imate priliko, izdati vinar, tedaj recite: spominjam se Ptuja! Dr. Oražen opozarja, da je v Ptuju tekla kri, a mi ne dajmo baronu Schwarzu, da pozove zoper nas žan-darmerijo in vojaštvo, odgovorimo na ptujska tolovajstva na gospodarskem polju! Žalostne so naše razmere. Na vsa boljša mesta se nastavlja Nemce, v politični službi sami Nemci, le pri sodniji imamo na Kranjskem slovenske sodnike, drugje sodijo Slovencem ljudje, ki ne razumejo slovenščine. Šol »imamo. Kjer je tovarna, je nemška šola, v katero mora zahajati naša slovenska deca. Poživlja na gospodarski boj, da bodo ponižni postali naši nem-čurji. Ne pravim vam, bojkotirajte jih, tega ne smem reči, ali rečem vam ne podpirajte jih! ^Posnemajmo Čehe, ki so na gospodarskem polju že ubili svojega nasprotnika. Posnemajmo jih, potem bodo tudi na cesarskem Dunaju spoznali, da bo Avstrija slovanska, ali pa je ne bo! V imenu ženstva govori nato gospa dr. Tavčarjeva: V Ptuju so bile opljuvane, tepene Slovenke. Ali je že kdaj Nemka bila tepena od Slovencev? Res, skeli na slovenskem ženskem telesu nemški udarec. Zato pa ve matere, ki ste rodile in ve ženske, ki bodete rodile, vzgojite svoj zarod, da bo ljubil svojo slovensko zemljo, izobrazimo svoje sinove tako, da bodo dali slovenski zemlji slovenski Ptuj! Dr. Kokalj pozivlje, naj se maščevanje Slovencev pokaže na trgu. Imamo na tisti cesti, ki ima svoje ime po “očetu slovenskega naroda”, skrbno mater, ki je poklicala v “naše varstvo” vso silo orožništva in vojaštva, zato pa jo tudi ubogajmo!” Ko se je nato zapela pesem “Hej Slovani”, sta se dvorana in trg pred “Mestnim domom” hitro izpraznila. Mesto resolucije, je prišja demonstracija. — Množica je krenila mirno Vodnikovega spomenika dalje proti kazini. Pri Nagyjevi trgovini je bil prvi kraval. Nekdo je vrgel v hišo
steklenico napolnjeno s črnilom. Steklenica je odletela in črnilo je polilo dr. Tavčarjevo. Nastalo je razburjenje. Dr. Tavčarjeva je klicala, da se mora priti v hišo, da se krivca dobi. Policija je dala odpreti hišo ter prišla v stanovanje v II. nadstropju. Nekateri izmed množice so trdili, da je steklenica priletela iz stanovanja v II. nadstropju, drugi so pa trdili, da so videli, da je nekdo steklenico v hišo zagnal. Komisija se je prepričala, da stanuje v II. nadstropju davč. oskrb. Debelak in da je izključeno, da bi od tu priletelo črnilo, stanovanje poleg je bilo prazno. Dr. Triller je konsta tiral, da je bilo črnilo vrženo s ceste na hišo, nakar se je po tem konstati ranju množica razšla. Medtem časom je okolu 4000 oseb prišlo na Marijin trg. Od tu je en del prodiral po Prešernovih ulicah, drugi po Wolfovih ulicah. Policija je bila, kakor se trdi, proti tej premoči preslaba. Množica je vpila: Naprej! Naprej! Prve so ga prodrle ženske, ki so robce vihtele po zraku in razgrete klicale moškim: “Za nami!” Množica je udrla pred kazinsko poslopje, kjer je kričala in žvižgala. Takoj je pričelo deževati kamenje na kazino. Na stotine in stotine kot pest debelih kamnov je letelo v kazinsko poslopje. Množica je prišla tik do kazinske verande ter tudi s palicami mahala po kazinskih svetilkah na verandi. Ljudje so iz tal ruvali kamenje in ga metali v kazino. Na kazinski kavarni in restavraciji ni ostala niti ena šipa cela. Isto se je zgodilo z kazinsko verando, v steklenem salonu so pobita vsa okna, da celo les je od silnih kamnov razdrobljen. Ko je bilo vse razbito, so se ljudje razdelili po mestu in razbijali pri nemških trgovcih in nemških trgovinah. Orožništvo je potiskalo na demonstrante, a tudi ono ni moglo preprečiti nadaljnih izgredov po mestu. Množica je po mestu pela slovanske pesmi in napadala nemške trgovine in zavode. Pobijala je pri “Kranjski hranilnici”, pobila mnogo oken pri realki, bombardirala nemško gimnazijo, Huthin dekliški zavod, Tonhalle, nemški otroški vrtec, ki je najbolj razbit. Demonstrantje so razbili napisno stekleno desko na vratih pri slaščičarji Kirbischu, razbili dve napisni stekleni deski pri krojaškem mojstru Reisnerju, kjer so pobita tudi okna pri hiši in celo mestne svetilke na hiši, spravili so se tudi na hišo urarja Somnitza na Sv. Petra cesti, pri trgovcu Trdini na Starem trgu, pobijali so in pobili skoro vsa okna I. nadstropja na Miklavčevi trgovini v Stritarjevih ulicah in pri Kendi na Mestnem trgu, Kordinovo hišo pa o-metavali s črnilom. Na Mestnem trgu so demonstrantje razbili pri tvrdki Oehler & Comp. lesena vrata, notranje izložbeno okno in napisno stekleno tablo. Trpela je tudi tvrdka Jax na Dunajski cesti, kjer so razbita okna, pri fotografu Landau je množica udrla omaro fotografij in fotografije raztrgala. Tudi tiskarna Bamberg ima par razbitih oken, istotako “Bavarski dvor”. Pri Gruenovem spomeniku so izgredniki razdrli zidarski oder ter spomenik ometavali s kamenjem. Pri Mahrovi hiši so vzlasti za vodo razde jali vse šipe, še predno je orožništvo moglo vmes poseči. Tudi pri dežel nem predsedstvu je pobitih nekaj o-ken, posebno pri stanovanju g. deželnega predsednika. Rantohovo napisno desko na Marijinem trgu so demonstrantje vrgli v Ljubljanico, kavarni “Eggia” so pobili okna ter se je kavarnar jokal, češ, da nikdar ne sto ri kaj žalega. Trgovec Schmidt ima 600 kron škode.—Okolu jednajste ure zvečer je prikorakalo iz vojašnice vojaštvo 27. pešpolka z nasajenimi bajoneti. Takrat je množica že opravila svoje delo. Množica je vojaštvo jako burno sprejela in kričala na vojake. Na Marijinem trgu je poveljnik vojaštva zapovedal trobiti naskok in so se vojaki z nasajenimi bajoneti vrgli na občinstvo. Vojaštvo je hitelo po ce lem mestu. Na Starem trgu je priletel iz nekega okna na nekega narednika kamen ter ga ranil. Neki kadet stotnije, kateri je poveljeval baron Lazzarini, je, kakor trdijo, z golo sabljo mahal proti ljudem, in baje dva demonstranta ranil. Trdi se tudi od strani demonstrantov, da so vojaki Lazzarinijeve stotnije klicali “Heil” in so ljudje klicali: “Kaka disciplina je to! Proč z vojaki, ki kličejo ‘Heil’! Tudi v Wolfovih ulicah se je, kakor se,trdi, vojaštvo čudno obnašalo in bi skoro prišlo do prelivanja krvi. Tu je zapiralo orožništvo pot proti kazini Nakrat je prihitelo mnogo ljudij in takoj je že stalo poleg orožnikov vojaštvo, ki je z nasajenimi bajoneti pro diralo proti množici. Nekaj oseb je stalo pred Auerjevo gostilno in pelo “Hej Slovani”. Neki stotnik je izjavil, da je en vojak bil tekom demon stracij ranjen in da bo dal streljati, če ne bo miru. Bila je skrajna nevar nost. . Policijski svetnik g. Wratschko je v družbi stražnika Vrečarja prosil občinstvo, naj se umakne v notranje prostore Auerjeve gostilne, da se kaj ne zgodi. Ljudje so se nato umaknili. Tu pa pridrvi v gostilniško sobo, kakor smo se poučili, brez vednosti policijskega svetnika Wratschka neki o-rožnik z vojaki in aretira mestnega inženirja g. Prelovška, ki je izrazil le svoje začudenje, kaj delajo orožniki in
vojaki v gostilni. Inženirja Prelovška so uklenjenega gnali v justično palačo, a je že izpuščen. Aretiran je bil tudi g. Est, a je bil tudi kmalu izpuščen, j Prelovška je spremljalo k deželnemu I sodišču šest orožnikov in stotnija vojakov. Culi smo, ko je pri aretaciji g. Prelovška, neki častnik dejal: “Gehen muss er, sonst schiesst ihm nieder!” Tudi v restavracijo “Pri lipi” je udrlo vojaštvo. Pred to restavracijo so stali ljudje in peli “Lepa naša domovina”. Priletel je poročnik Mayer in zahteval, da morajo ljudje takoj zapustiti prostor in gostilno. Neki poročnik je napram desetim ljudem nastopil s tem, da je poveljeval: “Schiessen, fertig!” Tu je bil aretiran g. Rasto Pustoslem-šek. Vrata Prešernove kavarne je neki častnik s tako silo zaprl, da so odletele črke. Ljudje so nekemu vojaku vrgli kapo, katero mu je kamen izbil, v Ljubljanico. Okolu 12. ure je došlo z deželnega predsedstva povelje, naj se po celi Ljubljani zapre vse gostilne in kavarne. Pred Prešernovim spomenikom se je nabrala velika množica in pela slovanske pesmi. Nekaj hajlovcev je sinoči stalo pred Ger-berjevo hišo ter je neki hajlovec, baje dr. Staudacher, mimoidoče mirne pasante psoval: “Slovenische Schweine”. Orožniki tistega, ki je psoval, niso a-retirali. Kakor čujemo, je ranjen en narednik in trije policijski stražniki, Okički, Grošelj in Sitar. Mnogo policijskih stražnikov je bilo oklofutanih. Aretiranih je bilo 14 oseb, nekaj so jih orožniki, katerih je včeraj bilo v Ljubljani okolu 70, oddali takoj deželnemu sodišču. Na mestni policijski stražnici je bilo danes zjutraj še pet oseb. Di jak ni bil noben aretiran. Resno ra njen ni nihče. Tudi nekaj humorja so imeli nekateri demonstranti. Ko so jih vojaki podili po Starem trgu, peli so demonstranti pred vojaki po skočne “Mlade vojake”. Ob 2. uri zjutraj je stal še vojaški kordon v “Zvezdi”. Vojaki so napravili iz pušk pi ramide. Okoli pol 2. ure zjutraj je nastal po mestu mir. Danes je mir Ljudje si ogledujejo škodo, ki jo je napravila včerajšnja noč. Kazino je fotografiral fotograf Froelich. Škode v kazini je baje na kavarni od 2500 do 3000 kron, na restavraciji pa nad 1000 kron. Zavarovane so kazinske šipe pri takozvani “Glaser Innung”. Danes opoludne je stalo v “Zvezdi” okolu 40 orožnikov. V “Zvezdo” ne sme nihče. Pred kazino straži 8 orožnikov in dva policaja. Veliko kričanje, ki bo zdaj v nemškem časopisju nastalo, bi se dalo prihraniti, ako bi Nemci, predno se zgražajo nad dogodki v Ljubljani, preje tolkli tudi malo na lastne pregrešne prsi! Menimo, da bi bilo prav, ako ljubljanski Nemci opozore svoje spodnještajerske rojake, naj strun ne prenapenjajo.
KOROŠKO.
—	Boroveljska puškarska zadruga, ki je sedaj v slovenskih rokah, je tekom 8 mesecev prodala 2860 pušk. V tovarni dela 44 delavcev, 50 do 60 delavcev pa dela za zadrugo izven tovarne. Čistega dobička je bilo v osmih mesecih 41,000 kron. Podjetje se razširi. Zidala se bo nova delavnica,
katero se postavijo novi stroji.
—	Št. Jakob v Rožu na Koroškem. V nedeljo, dne 27. septembra, je bilo slovesno blagoslovljenje “Narodne šole”. Na sporedu je bil tudi govor državnega in deželnega poslanca Franca Grafenauer in petje raznih slov. pevskih društev. Slavnost se je začela ob 10. uri s slovesno sveto mašo na prostem pri, “Narodni šoli”.
Dr. Richters
PRIMORSKO
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Dr. Richterjev Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega ieka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgi jo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
F. Ad. Richter Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
Velikanska kriza v Istri. Pod tem naslovom poroča ljubljanski “Slovenec” z dne 18. sept. sledeče: Take krize še ni bilo v Istri; trgatev se je že pričela, a mnogi kmetje imajo v sodih še staro vino. Nimajo kam spraviti grozdja. Primorani so ubogi kmetje dati pod nič špekulativnim trgovcem ali staro vino ali grozdje. Trgovci si kar manejo roke od veselja, da bodo imeli velik dobiček. In na vse to se lepo molči v Avstriji. Ker je edini pridelek v Istri letos grozdje, kako bodo kmetje izhajali, ako bodo dali pod nič grozdje, a morali živila drago kupovati od trgovcev? Dražja je zdaj kila otrob nego kila vina in dvakrat dražja, nego kila grozdja. To mora kmete uničiti! Zakaj se vsi avstrijski kmetje ne organizujejo v zadruge? Avstrija, kdaj boš že enkrat začela skrbeti za kmeta, ki je tvoj steber?
—• Tržaško porotno sodišče je dne 15. sept. obsodilo 39 let starega Karla Miliča iz Sežane v 18 mesecev težke ječe, ker je vzel avgusta meseca 1906 napitemu Valentinu Cotiču, črevljarju v Trstu, iz žepa znesek 1140 kron, češ, da mu jih shrani. Drugi dan pa ni hotel ničesar vedeti o denarju. Cotič je naznanil stvar policiji, ki je preiskala Miličevo stanovanje, a ni našla ničesar. Dve leti pozneje se je Milič sprl svojo ženo, ki ga je zapustila. Nek večer potrka na Cotičeva vrata ter mu prizna, da mu je vzel denar, toda žena da je bila tista, ki mu ga ni pustila vrniti. Zaprli so zakonska Milič. O-bravnava je dokazala, da je žena nedolžna. Miliča so obsoditi zaradi poneverbe in obrekovanja.
- Mihael pl: Urbančič umrl. Predsednik trž. dež. sodnije v pok., g. Mi-
hael pl. Urbančič je umrl 14. sept. nagle smrti.
—	Iredente ni! Ko so se dalmatinska sokolska društva iz 45ušaka vračala te dni v Zader, so jih ondi Lahi sprejeli z žvižganjem, protiavstrijski-mi vzkliki in z noži po starodavni ka-labreški navadi. Nekega prostovoljca so v morje vrgli, nekega učitelja na glavi težko ranili itd. Policija je kakor vedno ščitila junake nožev. Slavni župan Ziliotto je kajpada odobraval početje svojih ljubljencev.
—	Dalmatinska železnica. Priprave za zgradbo proge od avstrijske meje na Kranjskem do avstrijske meje v Dalmaciji so že dovršene. Načrte pregledajo še v Budimpešti, nakar se vrši ogled proge. Po Hrvatskem bo proga normalna in ne ozkotirna, kakor so svoj čas poročali iz Budimpešte,
Na prodaj farme
v Wisconsin.
ŠTAJARSKO
Ptuj. “Slovenski Gospodar” piše: Tolovajski napad nemških in nemšku-tarskih barab na Slovence v Ptuju da je povod mnogoterim mislim, ki se porajajo človeku, ki pazno razmotriva položaj. Popolnoma smo prepričani, da bodo okoliški Slovenci nemškim in nemčurskim trgovcem in gostilničar jem dali primeren odgovor! Posebno še v tem oziru pričakujemo krepkega odpora od slovenskih žen in deklet, ki so bile po nemških nesramnežih tako žaljene v svojem verskem čuvstvu.
Nemške surovosti v Ptuju. Iz Ptuja se poroča, da so v nedeljo 13. sept. nemški suroveži napadli tudi žup nika Treiberja, ga strahovito pretepli in mu raztrgali vso obleko. Popoldne se je pripeljalo iz Maribora nekaj kmečkih ljudi, večinoma ženske, katere so šle na romanje v Ruše. Burši in njih pomagači so kmečke ljudi napad li, jim vzeli križ, ga teptali z nogami ter pljuvali po njem.
—Kaj razumejo štajerski Nemci pod besedo “dostojno”? Ptujski mestni svet je sklenil “dostojno” protestirati proti vhodu Slovencev v Ptuj. Zato so se godili taki poboji in ropi pred očmi, oziroma v zavetju policije in župana Orniga. Kak krik bi Nemci za gnali, ako bi Slovenci napadli kdaj ka ko nemško družbo kje v slovenskem kraju, toda v Ptuju veljajo te surovo sti Nemcev proti Slovencem kot “do stojne”. —- Res, krasna dostojnost!
• Odgovor celjskim trgovcem. Dne 14. sept. so se podale v trgovino Luka Putana v Celju gospe dr. Kukovčeva dr. Kalanova in Minka Detičkova gospodična dr. Bergmannova in so zahtevale obračun s pripombo, da nikdar več ne prestopijo prag te trgovine ker je uslužbenec te trgovine v Ptuj sodeloval v družbi Stigerja in razni celjskih barab, ki so mirne Slovence palicami napadali in celo gospe s črni lom polivali. Putan se je izgovarjal, da ni nič kriv, toda imenovane gospe pod utisom ptujskih nesramnosti osta nejo pri svojem sklepu.
- Slovenski hotel v Celju. Z dnem
16.	septembra je prešel hotel “Pri be lem volu” v last “Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju”. Od tega dne vodi hotelsko podjetje najemnik “Ljudske posojilnice” gosp. Jakob Trontelj iz Ljubljane. Hotel ima kakih 30 sob za potnike, 3 gostilniške sobe, veliko dvorano in vrt za goste ter fijakerijo z 12 konji. Od prvega oktobra naprej ima v hotelu tudi “Ljudska posojilnica” svoje uradniške prostore.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVIT2, WIS.
DENARJE V STARO DOMOVINO !
pošiljamo:
za	$	10.35	SO	kron,
za	20.50 ............ 100	kron,
za	41.00 ............ 200	kron,
za	102.50 ............... 500	kron,
za	204.50 ........... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Rojaki t Pijte \99
“Elk Brand*' pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IVI.
B, Schuster
Young Building
A-MERIKanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1881.
Prvi, največji in naj cenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja £a vsaki petek
8MmSK0-AM._TISK0VHA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. \V. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo
naročnike, da nam natančno naznanijo
poleg novega tudi stari trat lov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
katoliškestranine vcepljajo delavcu nobene prazne izmišljotine o nebesih na zemlji, nego se mu za zle izkušnje v življenju nudi zdrava in globoka vera na Boga in njegovo previdnost; polegtega pa
Sveti križ.
Odkar je naš Zveličar na svetem križu svet odrešil, je križ kristjanu sveto in častno znamenje. Vidiš ga povsod, kamor stopiš. Živim je v kre-
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
(The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper m America. The Official Organ ^ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.- by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, HI.
!A4vertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
11. okt. Nedelja
Nikazij, škof.
1£.	“	Pondeljek	Maksimilijan, šk.
13.	“	Torek	Edvard, kralj.
14.	“ Sreda Kalist, papež.
15.	“	Četrtek	Posvečenje cerk.
16.	“	Petek	Gal. opat.
17.	“	Sobota	Hedvika, kralj
SVETA DOLŽNOST KATOLIŠKIH STARŠEV.
Povodom začetka novega šolskega leta v septembru se je od raznih, po klicanih strani spet opozarjalo na dolž »ost katoliških staršev, pošiljati svoje •troke v katoliško šolo, v župnijsko šolo. Potreba katoliške šole se ne da tajiti, saj se krepko po tegujejo zanjo vsi katoliški škofje tej deželi.
Potrebo katoliške šole je posebno ■točno povdarjal pokojni nadškof El der iz Cincinnati v znamenitem pastir sitem pismu, katero je leta 1899. našlo vil na svoje vernike, in v istem je o kadil v spomin sledeča za vse k a tališ k e starše v tej deže veljavna načela:
1.	V krajih, kjer se nahaja katoliška šala, veže starše pod kaznijo smrtnega greha dolžnost, pošiljati svoje Otroke v*»jo.
To pravilo ne velja samo za take atroke, ki še niso prejeli prvega sv. aljJtajila, temveč tudi za one otroke, k» so isto že prejeli. Starši imajo pošiljati svoje otroke v katoliško šolo dokler ima ta istotako dobro zmož »ost učiti in pouk deliti, kakor neka tališke šole. In celo če nima občina kateri pripadajo starši, svoje lastne šo le, potem naj pošiljajo otroke v drugo žapuijsko šolo, kolegij ali akademijo, če se to lahko zgodi brez velikih te r*v za starše ali otroke.
2.	Škofu pristoji določiti, ali se ob č«»a sme izvzeti od dolžnosti, da im% katoliško šolo in ali smejo v takerS' slučaju starši pošiljati svoje otroke v »«katoliško šolo. Vsak slučaj se nam »»»ra predložiti, izimši kjer stanujejo •troci tri ali več milj oddaljeni od šele.
3.	Ker veže starše pod smrtnim grehom dolžnost, pošiljati svojo deco v katoliško šolo, zato sledi iz tega, da se *cwa zanemarjenje te dolžnosti na-z»a«iti pri spovedi. Razumeti ne moremo, kako morejo očetje in matere, la se tega prestopka ne obtožijo, mislit», da so opravili popolno spoved.
4.	Spovednikom ni dovoljeno, dati • dvczo staršem, ki pošiljajo svoje o-trske brez dovoljenja v kako nekato-liflko šolo, izimši če taki starši oblju ktjo, ali poslati otroke v katoliško šolo v času, določenem po spovedniku, ali vsaj dovolijo, v dveh tednih izza spo vedi predložiti slučaj nadškofu in se »iegovi odloki podvreči. Če se upira-j*, storiti eno ali drugo, potem spovednik ne more dati odveze, in ko bi jo vendarle dal, pa je neveljavna.
* * *
Iz besed pokojnega nadškofa Elder-ja j»ač lahko katoliški starši presodijo svojo sveto dolžnost do krščansko katoliške vzgoje svojih otrok.
Stalno češko gledališče nameravajo Čehi ustanoviti na Dunaju.
se gleda tudi na gmotno oskrbovanje I P>!° P°moc m na grobeh stoji kot ne samo v besedah, kakor dostikrat častna straža, ki ostalim tolažilno pr-delajo protikatoliški osrečeval« ljtid- poveduje, da so umrli v svetem križu stva. Številke govore in dokazujejo! našli svoj mir.
Okoli 160,000 delavcev je v Belgiji Tudi v sobi, kjer krščanska mati lahko izkoristilo priložnost, katero jim svoje otroke vzgaja, ne sme križa je nudila postava o cenenih delavskih manjkati. Križ je otrokom tista šola, stanovanjih, da so si pridobili svojo ki se v nji nauče Jezusa ljubiti, in sa hišo. Delavske pokojnine (65 fran- mega sebe premagovati, kov) dosegajo danes višino 13,500,000 Pa krščanski materi ni dovolj, da frankov. Za delavska društva, ki se njeni otroci križ samo gledajo, ne, tu-ustanavljajo po načelu mejsebojne di na njihovo čelo jim ga pogostokrat podpore, se je v zadnjem letu dovo- naredi, da ga nosijo s seboj po vseh
lilo 5,115,000 frankov priklad. Prihran- potih življenja. In tudi k temu jih
ki belgijskega delavstva so presegli le- j navaja, da se prekrižajo pred vsakim po svotico ene milijarde frankov. Mi- važnim delom in od svetega križa pri-lijarda je pristna in pridobljena po de- čakujejo božjega blagoslova, lavcih v poštenem delu vsled skrbi vr- Neka mati je imela navado, da je le vlade. Če proti tej postavimo gla- vsakega otroka prekrižala, predno je sovito kongregacijsko milijardo, ka- šel zdoma. Otroci so bili tega tako tero so francoski socialisti obljubljali vajeni, da so jo vselej prosili za križ, delavstvu in ki je vzela konec v žepih predno so šli v cerkev, v šolo ali na nekaterih ljudskih osrečevalcev, po- izprehod. Mati sama je včasih vsa tem katoliški Belgiji pač lahko cesti- srečna pripovedovala, kako so jo celo tamo k takemu uspehu. V kateri pro- odrasli sinovi prosili, naj jih prekriža, testantski deželi pa se godi delavcu predno so odšli na vseučilišče. “Vec-
Zastrupljenje z gobami. V Rams-dorfu na Holštanjskem je zbolelo 200 oseb, ker so jedle strupene gobe. 8 jih je umrlo.
Elektriški promet nameravajo uvesti na ruskih progah Peterburg-Moskva, Harkov-Sevastopolj, Peterburg-Varša-va in Peterburg-Vilna-Kijev-Odesa.
Pesem slovenskih rudarjev v Montani.*)
Luccheni prosi za pomiloščenje. Morilec cesarice Elizabete je sklenit po svojem zastopniku naprositi avstr, cesarja, da bi se ga z njegovim posredovanjem pomilostilo pri ženevskih sodnih oblastih.
stotako dobro?
KAKO KANADA PORAVNAVA ŠTRAJKE.
Nad leto dni je Kanada izdelovala postavo, po kateri bi se prepredali — ne zabranjevali — štrajki po občeko-ristnih tovarnah in v rudnikih.
Postavi je dal povod veliki premo-garski štrajk v Lethbridgu in glad v Alberti predlansko jesen. Po tej postavi je skrbijeno za preiskovalen odbor, obstoječ iz trojih članov: enega izberejo delojemalci, druzega deloda jalec in tretjega prva dva ali, v slučaju njunega nesporazumljenja, vlada.
Ti odbori nimajo nikake oblasti, izimši preiskovalno. V vseh slučajih prepovedujejo nehati s poslovanjem
krat,” tako je pravila, “sem bila v kuhinji z močnatimi rokami, ko je pritekel najstareji sin, ki je sedaj že profesor: “Mati, že povsod sem vas iskal; vso hišo moram obletati, predno vas najdem.” “To bi pa vendar lahko vedel, da sem v kuhinji, saj moram kuhati. Kaj pa hočeš?” “Mati, sveti križ.” — “E pojdi, saj vidiš da imam umazane roke.” “O, to nič ne de; mati pokrižajte me, ob osmih moram v šolo.” In spoštljivo je pokleknil mladenič pred svojo materjo, ki ga je pokrižala.
Tako naj bi storila vsaka mati. Čim bolj se groze sovražniki sv. cerkve nad križem, tem častneje mesto naj zavzema v vsaki družini.
V zrakoplovu iz Londona v Sibirijo. Zrakoplovec Auguste Gandron je izjavil, da bo z zrakoplovom Mammuth plul iz Londona v Sibirijo. Gandron pravi, da bo 3200 kilometrov dolgo pot prevozil v 48 urah.
Bolgarsko narodno gledališče v Ma-cedoniji. Štirideset bolgarskih dramatičnih umetnikov in umetnic, katerim na čelu stojita gg. P. Slavejkov in Josip Šmaha, potuje sedaj po svobodni Macedoniji ter predstavlja razne igre z velikim uspehom.
Kako obogateti.
“Sveta” železnica. Po dolgoletnem delu je sedaj zgotovljena železnica, ki veže Sirijo s svetima mohamedanskima mestoma Meko in Medino. Za to železnico so se nabirali darovi med vsemi mohamedanci in je bila otvorjena začetkom min. meseca z veliko slovesnostjo.
. Vkratkem izide knjiga, v kateri bo pod primernimi globami, dokler se ob- slayni milijarder Rockefeller opisoval,
činstvo uradno ne obvesti o vzroku razpora, in potem prepuščajo sili javnega mnenja, da prepreči ali skrajša nepriliko.
V prvih devetih mesecih pod novo postavo je bilo preiskanih tridesetero slučajev in samo dva štrajka sta sle-
kako je postal najbogatejši mož na svetu. Mnogi veliki finančniki so v svojih spominih doslej svarili mladino, naj ne dela dolgov in naj prične delo z lastnim malim kapitalom. Rockefeller zastopa nasprotno stališče. Rockefeller trdi, da so vspehi
dila. Dva umjska uradnika sta bila odvisni od tega> da se ima denarja> kaznovana radi spodbude k štrajku in mnogo denarja( s katerim je mogoče en delodajalec radi zaustave dela.	poslovati. Pridobiti se mora zaupa-
Preiskovalm odbori lahko prisilijo . nje onih; ki imajo mnogo denarja in ki vsako stranko k udeležbi na razgovor denar posodija izp0soditi si, kolikor pod globo $100, in priče dobrvajo pot-1 si je mogoče izpoSoditi, — to je pot
Goljufije bivšega danskega pravosodnega ministra Albertija. Bivši danski pravosodni minister Alberti je tekom 14 let poneveril 9 milijonov kron. Nekatera poročila pravijo, da celo 12 milijonov. Najhuje je zadeta “See-landska kmečka banka”, zavod s 63 milijoni kapitala. Ta banka je ustavila svoja plačila, pravijo, da samo dotlej, da bo končana preiskava. Alberti je bil predsednik banke. Kot pravosodni minister si je napravil ime s tem, da je zopet upeljal za gotove prestopke kazen s palicami.
ne stroške in isto nagrado, kakor pri višjih državljanskih sodiščih. Noben odvetnik ne sme priti zraven, če mu ne privolijo vse stranke in odbor. Pred sednik odbora dobiva $20 na dan in ostali člani $15 in stroške med svojo odsotnostjo zdoma in, če treba, odbor lahko zaposluje veščake.
Če delodajalec proglasi “lockout” med zaslišavanjem, je podvržen globi od $100 do $1,000 za vsak dan; če za
do bogastva, ker samo z denarjem se more delati denar. Najdragocenejše, kar ima mož, pravi Rockefeller, je poštenost in če je mož pošten, tedaj se mu bo zaupalo in posodilo denar. Knjiga izide v dvanajstih jezikih.
Moč dobrega zgleda.
Francoski pisatelj Gaume pripoveduje sledeče: Škof Mermillod je spre-
poslenec zaštrajka med zaslišavanjem, obrnil kot vikar neko protestantovsko je podvržen globi od $10 do $50 na gospo tako, da sam ni vedel kedaj. dan, in kdor pod temi okoliščinami Imel je navado, da je šel vsak večer vzpodbudi štrajk, je podvržen globi od pred Najsvetejše. Po opravljeni ve-$50 do $1,000. Vse te globe se dajo černi molitvi se.je globoko priklonil, izsiliti pod navadnimi odredbami ka- poljubil tla in odšel. Nekega večera zenskega zakonika.	je storil prav tako. Bil je že pri vra-
Čuden pojav je, da ne more nobeno tih, kar začuje za sabo stopinje. Iz kanadsko sodišče prejeti na ogled po- bližnje spovednice je stopila gospa, ročila tacega odbora, izimši slučaje “Kaj delate tukaj ob taki pozni uri?” pod obtožbo krive prisege.	| jo nagovori duhoven. Gospa odgovo-
ri: “Jaz sem protestantske vere. Po slušala sem vaše pridige o Najsvetejšem in sem morala ukloniti svoj razum vašim dokazom. Le en dvom me je vedno mučil: Ali pa gospod vikar . res vse to veruje, kar je povedal? Za-vVabash-železnica je izdala odredbo, to sem prišla skrivoma v cerkev, da bi ki določa skrajno hitrost šestdesetih | se 0 tem prepričala in sedaj vem dovolj.”
Senzacionelna odkritja o električnih usmrtitvah priobčuje newyorški zdravnik dr. Gibbons, ki izjavlja, da v večini takih slučajev ne nastopi takoj smrt, ampak da zločinci umro šele pod nožem, ko jih secirajo ali pa v živem apnu. Električni tok da jih samo o-mami. Gibbons navaja slučaj, katerega je vlada dolgo časa prikrivala. Nekega črnca, katerega so “električno u-smrtili”, so morali pozneje usmrtiti s kloroformom in strihninom. Zdravnik hoče svoje trditve še temeljitejše dokazati in izvršiti še poizkuse oživlje-nja.
SKRAJNA HITROST ŽELEZNIŠKIH VLAKOV.
DELAVCI V KATOLIŠKI BELGIJI.
Katoliška Belgija stoji glede oskr kovanja delavcev in časuprimernih 4»'«žabnih naprav na čelu vseh omika-■Ik držav. Od liberalne (svobodomiselne) in sociališke strani se katoliča-*•** rado očita, da hočejo delavca nasititi čisto navadno z upanjem na posmrtno, srečno življenje. Pač se o d
milj na uro in strogo prepoveduje vsak prestop tega pravila. Daši ni doslej nobena železniška družba dovoljevala večje hitrosti nego petdeset milj, pa vendar ni bilo uradne prepovedi proti temu, da se je zamujeni čas zopet dohiteval s hitrostjo po šestdeset in celo sedemdeset milj na uro. Nova odredba dovoljuje hitrejše vožnje do šestdeset milj v takih slučajih, ampak nič več.
Velika hitrost železniških vlakov v dohitevanje izgubljenega časa povzroča prav mnogo nesreč. Tudi šestdeset milj na uro po najpopolnejši železniški progi v deželi je taka hitrost, da bi morala zadovoljiti vsacega potnika. To pomenja skoro 1,500 milj na dan, ako se ta naglost vzdržuje. Večina potujočega občinstva ima rajši pametno stopnjo varnosti, nego takele nagle vožnje, in zato bodo ljudje odobravali odredbo Wabash-železnice.
Chicago & Northwestern-železnica je izdala pred dobrim letom zapoved, po kateri je prepovedano dohitevanje izgubljenega časa z vsako večjo nego predpisano hitrostjo. Druge velike že leznice so sprejele slično pravilo. Če na takih železnicah kak vlak zamudi kaj časa, ga pač zamudi, a svojo vožnjo mora nadaljevati z redno hitrostjo. Družba nadzira vlake potom vožnjih poročil, ki morajo kazati, da se zamujeni čas ni zmanjšal na preostanku vožnje.
V tej deželi se godi sploh vse prenaglo. Če ljudje potujejo, hočejo naglo doseči cilj, ampak šestdeset milj na uro po železniškem vlaku je dovolj za vse, ki niso ob pamet.
Gospa je postala verna katoličanka
Res je: Besede mičejo, zgledi vlečejo.
Modre besede modrih mož.
“Ali ni človek, ki mu je jezik daljši, nego roke, res pravi izrodek” je o njih, ki podučno govore, pa delajo nasprotno dejal sv. Frančišek Sal.
Ne daj gospodovati samoljublju srcu otrokovem. “Samoljubje naredi v človeški duši, kakor črv, ki odgloje drevesu korenino, tako da ga ne oropa samo sadov, ampak mu vzame tudi življenje,” pravi sv. Gregorij Veliki.
Marsikateri, ki ni znal plavati, je šel v vodo, da pomaga potapljajočemu in ga reši — a oba sta vtonila. Ako ne skrbiš dobro za zveličanje svoje lastne duše, kako boš mogel prav skrbeti za zveličanje drugih duš? Sv. Frančišek Asiški.
Oranža utrja živce.
Kanada obsega skoro 3,746,000 šti rijaških milj.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. A. Horwat, Joliet, III.
Več nego polovico tobaka uvaža Francija iz Združ. držav.
Pripravljen govornik izgovori kacih 7,500 besed na uro v nagovoru.
Velika baptiška cerkev v mestu Santa Rosa, Cal., je bila zgrajena iz lesa ene edine smreke kalifornske.
William Shenstone, pesnik, Anglija. 1714, je rekel: “Pokaži mi rokopis ka-cega človeka in povem ti njegov značaj.”
Beseda “Yankee” je nastala iz prizadevanja Indijancev izgovoriti besedo “English”, ki so jo izgovarjali “Yeng-hees”.
Le naj si človek premisli,
Kaj fantič v Amerki trpi.
On koplje svinc, kufer in srebro In časih tud’ čisto zlato.
Kadar se zjutraj on vstane,
Toprvo se zmisli Boga;
Potem se na delo on spravlja Tam doli globoko v zemljo.
Noter globoko pod zemljo Življenje si služi težko;
Ne vidi ne dneva ne solnca,
Ne sliši kak tički pojo.
Druz’ga on noter ne sliši Kakor le strašen ta glas,
Kadar se ruda razstrelja,
Podira zakladov se plaz.
Nevarnost ga noter obdaja,
Smrt zraven mu zmiraj stoji;
Al’ misel ga ena navdaja,
Da večni zmir zanj ga skrbi.
Kadar on z delom preneha,
Zahvali se lepo Bogu,
Ker ga nesreče je varval;
Potem gre veselo domu.
Kadar pa domu on pride,
S prijatli se razveseli;
Natoči si čašico pive,
In zvečer prav sladko zaspi.
Pa to nas naj nič ne ustraši,
Če gremo globoko v zemljo:
Saj kmalu bo tudi to prišlo,
Da bomo za zmiraj pod njo.
*) To cvetko narodnega pesništva slovenskega v Ameriki nam je poslal g. Jos. J. Pešel z opomnjo: “To pesem sem prejel od montanskik Slovencev, in naši fantje jo že pojejo tu V Ely, Minn.”
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 6U So. Center Ave., Chicago, I1L On je
v zvezi z g. Sakserjem v New York«.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, IH.
STENSKI PAPIR
sa prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/olika zaloga vsakovrstnih barv, oijev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2784	telet.N o2 7..
Fili-p Hiloler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri rokk
Slovencem naznanje.
Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical nstituta; —
Jaz se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ker ste mi zares dobra posijali, da se sedaj čisto zdravega počutim, če prav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sem prepričan, da Vi lahko vsakega bolnika ozdravite. Zatoraj rojaki, ako ste bolni, obračajte se le na Collins Medical Institute, ker tam bodete gotovo popolno zdravje zadobili.
Še enkrat se Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim ostajajoč Vam vedno hvaležni.	Johan Bajt,
Box 160, Oregon City, Ore.
i Citajte rojaki!
O nemirih v Bergreichensteinu na Češkem med Nemci in Čehi piše dunajska klerikalna “Information”: “Dru go junaštvo (nekaj dni poprej so se namreč tepli nemški ‘svobodomisleci’ in klerikalci v Rumburgu na severnem Češkem), katero se mora očividno vpisati v zlato knjigo “nadvladujoče nemške kulture”, se je zgodilo v nedeljo in te dni v Bergreichensteinu, kjer so nositelji “prvega kulturnega naroda na svetu” tako razgrajali proti Čehom in razbijali, da ni orožništvo zadostovalo, da bi napravilo red in mir, ampak sta morala dva eskadrona dragoncev razgnati tevtonsko druhal”. Lepo spričevalo za Nemce, katere seveda Čehi in Slovenci zmiraj po nedolžnem napadajo.
Ozdravljenje zabasanosti.
“Moja žena,” piše g. Jos. Langner, 8240 Buffalo Ave., So. Chicago, lil., “je trpela na zabasanosti in glavobolu. Rabila je Severove krogljice za jetra in je bila ozdravljena. Ona priporoča te krogljice vsakomur, ki trpi na enaki bolezni.” Prodajejo se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Gospodarski razvoj Danskega. Zastopnik francoske vlade na Danskem g. Tisserand primerja v svojem poročilu o stanju poljedelstva danski izvoz s francoskim. Dansko, katero šteje samo 2 in pol milijona prebivalcev, je eksportiralo 1905. leta 29,000 konj, 122, 000 rogate drobnice (trikrat toliko kot Francija), 100 milijonov kilogramov svežega soljenega mesa (18krat toliko kot Francija) in povprek po en milijon jajc na dan, 80 milijonov kg masla (4krat toliko kot Francija.) Razume se, da imajo največjo zaslugo za ta prekrasen uspeh zadruge. Sedaj je na Danskem nad 1000 zadružnih mlekarn, v katere se oddaje vsak dan mleko od 900,000 krav, to je od 80 odstot. vseh danskih krav.
Grozna iznajdba. Švedski polkovnik Unge je iznašel zračni torpedo, katerega se lahko brez šuma izstreli. Še ni pričela tvrdka Krupp, ki je patentno pravico odkupila za več milijonov, izdelovati te zračne torpede, že prihaja iz Rusije poročilo, da je profesor Filipov Ungeja znatno prekosil. Filipov je s pomočjo elektrike iznašel eksplozivne valove, ki povzročajo eksplozije v daljavi tisoč kilometrov. Za to potrebni stroji so jako priprosti in poceni. S pomočjo te iznajdbe lahko v Peterburgu pripravljena eksplozija iz-premeni Carigrad v prah in pepel. Filipov pravi, da mora s svojo iznajdbo, pri kateri so jako hitro eksplozivne snovi, jako previdno postopati. Če bi se v njegovem laboratoriju, ki je na južnoruski stepi, prigodila eksplozija, bi bilo na 50 vrst okolu uničeno vsako živo bitje. Iznajditelj upa, da bodo vsled te grozne iznajdbe vojske postale vedno bolj redke.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
Znano je, da se z amerikanskun kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbin« — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovenc«, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo !i vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svat za naselbine, kjer je zdravo podnebja dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot M jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. lOth St., Minneapolis, Min*.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih pc $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko šiček, i7ri N. Broadway, Joliet, 111
KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku mu bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box 252.	38—8t.
ZA NASLOV ANE OBLAK IZ Vranešič pri Črnomlju, bi rada zvedela nje sestra Mrs. Barbara Markovič, preje Svajgar, Box 313, Ely, Minn.	It.
POTREBUJEMO — GOSPODINJE da kupujejo “Honest John” Horse Radish, dobite ga pri grocerjih in mesarjih. Poskusite in prepričajte se, da je najboljši.
NA PRODAJ HIŠA Z 11 SOBAMI Prostor za 3 družine ali za boarding house. Mehka in trda voda pri roki; plin in elektrika. Med Ruby ia Marble Sts., 905 N. Hickory St., Joliet. Vprašajte za pogoje v hiši, ali pa pri Dr. L. Munch, nad First Nai’1 Bank, Joliet, 111.
KJE JE JOŽE KOZINA IN JOHN Ambrožič, doma oba iz Sušja pri Ribnici na Kranjskem. Lansko poletje sta bila oba v Mountain Iron v Minnesoti. Ako kateri naših rojakov ve za sedanje njih bivanje in na slov je prošen, da bi s pismom ali z dopisnico to naznanil na Frank KO' zina, 240 Peckham St., Buffalo, N. Y
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj m ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite tormj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone *113
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo < iej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predncf kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Občinstvu naznanjam, da se sem preselila na
510 N- Bluff St.
Ana Vogrin,
Izkušena babica N. W. telefon 1727.
BIO N. Bluff St. Joliet, 111.
Grganizovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Pnri podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
n. podpredsednik:..........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ..............Jori~ Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewmg ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave. So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St, Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st, Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St, Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
ne oslabi in ne zamrje, ampak da postane zarodek nove praktične, gospodarske slovanske vzajemnosti, katera bode imela tudi na političnem polju svoje blagodejne posledice. Shoda so se udeležili tudi zastopniki vseh političnih strank.
9040S0400404I
kratek
Propadanje Madžarov.
o oglasovi ponudbi že pogovarja z rodovino ali prijateljem, pri 7. oglasu se že odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripoveduje o svojem nakupu in pri 10. o-glasu pa že kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval.”
Nedavno je grof Varga, rodom Madžar, izdal študijo o madžarskem prebivalstvu, v kateri na temelju uradnih šatistiških podatkov dokazuje, da Madžari propadajo. Po uradni statistiki je dokazano, da gre izguba vsled izseljevanja največ na račun Madžarov, ker vsi ostali narodi Ogrske, dasi imajo tudi oni izgub vsled izseljevanja, iste nadomeščajo s številnejšimi porodi. Grof Varga prihaja do zaključka, da se more vsakoletna izguba Madžarov na leto računiti najmanje na 100 tisoč duš. Skupno prebivalstvo Ogrske je v zadnjih dveh letih padlo za «0 tisoč duš. Iz občin, v katerih število prebivalstva vsled porodov raste, izseljuje se največ Madžarov; le iz o-*»h občin se ne selijo Madžari, kjer imajo rodbine le po dva in celo samo gpega otroka. Varga našteva 96 ob-jš>, v katerih nimajo več kot po enega samega otroka v vseh slojih, vsled česar je palo v zadnjih desetih letih število prebivalstva za 10 odstot. V nekaterih občinah se kako leto ne rodi siti en otrok. Leta 1907. je bilo odkritje Košutovega spomenika v Nagy-barsony, ki se ga je udeležila tudi de-futacija iz Budimpešte. Ti gospodje s« se zelo začudili, da šolski otroci niso napravili špalirja, kakor je naznanjal spored. To jim je pojasnil ravnatelj šole rekoč, da je v celi občini, ki šteje 1800 duš, le osemnajst šolskih strok.
Vesten hlapec.
Nek čudak si je vedno zbiral služabnike. Nobeden mu ni bil po volji Ko vzame zopet novega hlapca v služ bo, ga pozove k sebi in mu reče: ‘‘Po slušaj, jaz nisem slab človek, samo na kratko ukazujem, zato je treba le, da razumeš moje misli. Tako na primer, ako rečem: “Prinesi mi britev, da se bom obril, mi moraš prinesti gorke vode, milo, brisalko, kratko rečeno vse, kar je potrebno. Enako mora biti pri vsaki stvari.” Vse je šlo glad ko nekaj časa. Kar pa zboli gospod in pošlje po zdravnika. Hlapec odide Še-le črez par ur se vrne domov “Hvala Bogu, da si že vendar enkrat tu”, mu reče gospodar. “Oprostite, milostivi gospod. Šel sem po zdrav nika, po notarja za oporoko, po du hovnika, ako se želite izpovedati in k mizarju po krsto, če umrete.” Hlapec se je ravnal natanko po gospodarjevem navodilu.

Oprezen mož.
Mož se je spravljal zvečer s težkimi škornji na nogah v posteljo.
Žena ga vpraša: “Kaj za Boga, ali si se s pametjo skregal? Mož, tebi se blode!”
‘O ne,” reče mož, “že dve noči se mi je sanjalo, da hodim po steklovini, in to je bilo strašno — nocoj pa vem, da se mi ni bati ničesar!”
Kakeršno vprašanje, takšen odgovor.
Nekdo vpraša prijatelja, kaj misli takrat, kadar ničesar ne misli.
Prijtelj mu odgovori, da misli, kako bi odgovoril tistemu, ki ga ničesar ne vpraša.
Prevejan hlapec.
Dva gospodarja sta vsak s svojim hlapcem kosila travo drug blizo drugega. Opoldne sede prvi gospodar s svojim hlapcem ter je in pije, kar si je prinesel z doma.
Drugi gospodar reče svojemu hlapcu: “Sediva tudi midva; naj ona tam mislita, da jeva tudi midva. “Dobro,” pravi sluga. Oba sedita tako dolgo, dokler ona dva jesta. Ko se ona dva okrepčata in vstaneta, vzdigneta se tudi ta dva. Gospodar začne zopet kositi, a hlapec vrže koso od kosišča (držala) pa maha po travi s samim kosi-ščem, kakor da res kosi. Na vprašanje gospodarjevo, kaj dela, odgovori: “Onadva naj si mislita, da kosim travo.”
Napredek.
Nevarna muha.
Mnenje o vlogi, ki jo igra navadna muha kakor prenašalka nalezljivih bolezni, so kaj različna. Še-le pred kratkim je trdil neki medicinski pisatelj, da velik del slučajev tuLerkuloze pov-aroča muha, dočim je neki drugi strokovnjak zagovarjal ravno nasprotno mnenje. Ali da zamore hišna muha res prenesti tuberkulozni bacil, to se je «a zadnji razstavi tuberkuloze v New Yorku jasno dokazalo. Seveda naleze človek jetiko tudi na razne druge načine. Da pa napravlja muha dosti zla, o tem ni dvoma. Velika umrljivost otrok in močno širjenje tifoz-aik bolezni gre na njen rovaš. Mleko ji je najljubša jed in s tem se ravno jri sirqmašnih ljudeh rade širijo nalezljive bolezni. Da raznaša muha kolero, to je dokazal Chantemesse. Sreča le, da izgubi bacil kolere, kakor je dokazal ta učenjak, v muhi tekom 48 ar svojo moč.
Srečni Norvežani.
Zemljiška posest na Norveškem je boljše in pravičnejše razdeljena, kakor kjerkoli drugod na svetu. Norvežani so demokratičen narod, ki nima ne plemstva na veleposestva. Ne celem Norveškem so le komaj tri posestva, ki bi zaslužila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč; od teh jih obdelujejo kmetje s svojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč je pa oddanih v najem. Tudi na Danskem, kjer živi po krvi in jeziku Norvežanom najsorod-■ejši narod, bodo veleposestva kmalu zginila. Neprestano se parcelirajo in prodajajo kmetom. Norveški in danski kmetje so v nekaterih strokah kme iijstva prekosili vse narode na svetu. To je plod izvrstnega šolstva v teh deželah. V obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal citati in pisati; takih srednjih in visokih kmetijskih šol nima noben drug narod na svetu, kakor Danci in Norvežani.
Iz kraljestva “velikih” zločincev.
Beg znamenitega tatu dijamantov, Lemaine, je takoj vzbudil veliko zanimanje Parižanov. Povsod, kjer je večje število ljudi, se govori gotovo o posrečenem begu “kralja” dijamantov. Seveda ne pozabijo pri tem njegovih prednikov. S posebnim zanimanjem pa govorijo o takih zločincih, ki so od nesli pete šele takrat, ko so bili že v zanjki. Pred vsem se razgovarjajo o mojstrskem begu goljufa Boulaines. Ta je bil 2. oktobra 1902 obsojen radi poneverjenja, goljufije in druzih v to vrsto spadajočih zločinov. 21. oktobra je bil pripeljan k preiskovalnemu sodniku Cosnacu. Ko je zapustil pre iskovalno sobo, je rekel svojima, stražnikoma, da hoče obedovati v hotelu. Seveda sta mu oba agenta takoj dovolila, ker jima je sodnik naročil, da naj ujetnik obeduje, kjer mu ljubo. Ta je šel obedovat v najbolj eleganten hotel, kjer ga je stal obed 40 frankov. Po obedu se je pustil od nadzornikov peljati k svoji znanki. Ker sta bila agenta uljudna, sta ostala pred sobo in pustila Boulainesa samega. Ker je imela soba dva izhoda, je Boulaines to priliko porabil in pustil uljudna a-genta sama oditi, on je pa tudi sam odšel pri drugem izhodu. — “Znameniti” goljuf Altmayer je bil vkljub več kratnim spremembam vendarle prijet. V zaporu je napravil načrt za beg, katerega je tudi mojstrsko izvršil. Pri razpravi preiskovalnega sodnika Vil-lersa je izmaknil neopaženo polo papirja, ki je nosila pečat sodnije. Na to je napisal jetniškemu ravnatelju sledeče:.“Odpustite takoj brez nadalj-ne preiskave Altmayerja, ki se nahaja v zaporu od 23. oktobra”. — Pri drugi preiskavi je simuliral nerodnost in s komolcem prevrnil akte. Pri pobiranju se mu je posrečilo, da je neopaženo pritisnil pečat preiskovalnega sodnika. Ko je odšel iz dvorane, je izročil orožniku, ki ga je zunaj čakal, pismo, da naj ga izroči jetniškemu ravnatelju. Ko je ta prečital ukaz, je dal Altmayerjeve stvari pospraviti in ga je črez eno uro izpustil.
Ni še dolgo temu, kar so se kmetje pogovarjali o sedanjem čudnem napredku, kar se tiče strojev, sosebno poljedelskih. Na obče začudenje pripoveduje nekdo o novem stroju za mlatvo, mlenje in peko, češ, na jedni strani se meče neomlačena pšenica v stroj, na drugi strani pa že pridejo pečeni hlebi in žemlje iz njega.
“No,” pravi drugi, “to vse ni nič. To sem jaz tedaj na dunajski svetovni razstavi videl stroj, v katerega so de-vali na jedni strani grozdje, na drugi strani pa sta že krčmar in hlapec metala pijance iz stroja!”
zdignjenim glasom: “Ali imajo že vsi gospodje glavo pod mizo?”
“Da,” odgovore vsi jednoglasno.
“Tudi oni, ki je ukradel žlico?” vpraša krčmar dalje.
“Tudi” oglasi se jeden izmed gostov.
“No, če imate vi žlico,” pravi na to krčmar dotičnemu gostu, “pa mi jo lepo vrnite.”
Gostje so se vzravnali, krčmar pa je zopet dobil ukradeno žlico.
V.
V krčmo pride gost ter zahteva vrček piva in golaš. Pivo je bilo dobro, ali v golašu najde košček cunje. Hitro jo natakne na vilice, jezno pokliče krčmarja, pokaže mu cunjo in reče: “Krčmar, kaj ste mi to prinesli?”
Krčmar pa odgovori prav hladno: “I no, cunja je, cunja, saj vender ne bodete zahtevali, da vam prinesem v golašu za borih dvanajst krajcerjev celo suknjo!
VI.
Gost: “Krčmar, v tem vinu je pa vender nekoliko preveč vode.”
Krčmar: “Baš nasprotno, dragi prijatelj, v tej vodi je le premalo vina!”
VII.
Gospod: “Natakar, koliko pa stane kos zajčje pečenke?”
Natakar: “Šestintrideset krajcarjev!’ Gost: “Kaj pa omaka?”
Natakar: “Omaka ne stane nič!” Gost: “No, pa mi dajte porcijo o-make, kruh sem s seboj prinesel!”
VIII.
Gost: “Natakar, natakar! Ali nimate ušes?”
Natakar: “Da, prešičeve s kislim zeljem.”
IX.
Anton gostilničarju: “Imate li kaj mastnega?”
Gostilničar: “Imam telečjo glavo.” Anton: “Tako, pa res še nisem opazil.”
X
Truden potnik pride v krčmo in si da prinesti mleka in kruha. Oboje dobi kmalu. Toda ko začne jesti, vidi, da je mleko posuto z muhami, kakor da je z ocvirki zabeljeno. Brž pokliče krčmarico in ji reče: “Veste kaj, mati! Drugič prinesite mleko posebej in muhe posebej!”
Pravi osel.
Bila je krčma “pri zelenem oslu”. Koj zraven je imel tudi sosed svojo krčmo, a tej se je reklo “pri vinski trti”. Krčmar “pri zelenem oslu” je imel vedno mnogo gostov in je prav dobro točil. “Pri zeleni trti” pa je bilo vse prazno. Toda bogati krčmar “pri zelenem oslu” si je dal zaradi časti narediti drugo znamenje nad vrati, in reklo se je odslej “pri zeleni raci”, ker se mu je prejšnji napis “pri zelenem oslu” zdel preneumen. Sosed krčmar pobere zavrženo znamenje in ga obesi nad svojo krčmo namesto prejšnjega napisa “pri vinski trti”.
Odsihdob je hodilo vse k sosedu v krčmo, a “pri zeleni raci” je bilo vse prazno.
To je krčmarja “pri zeleni raci” zelo jezilo, da hodi vsakdo le k sosedu, ko je prej zahajalo vendar vse k njemu.
Da bi ljudi zopet privabil nazaj, dal si je narediti nad vrata zopet drugo znamenje, in sicer z napisom: “Tukaj le je pravi osel!”
Pomagajmo tudi vam.
Ako hočete resnično dobro milo, na katero se smete zanesti, da bode dobro, morate kupiti in rabiti Severo zdravilno milo. Posebno je dobro pri umivanju in kopanju. Zapomnite si ime “Severa”. Prodaje se v vseh lekarnah, cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Nalezljivost.
Inseriranje.
Na Angleškem je smisel za praktič-ao ia koristno oglašanje, kot je sploš-■o znano, najbolj razvit, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovlada-1« angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način, kako Angleži oglašajo, popisuje nek angleški list takole: “Angleški trgovec ponovi oglas vsaj desetkrat ter smatra manjše število •bjav za brez pomena. On računa takole: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, t. oglas vidi, toda ga ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oglasu se vstavi in pogleda po cenah, pri 5. si zapomni •glaževateljev naslov, pri 6. oglasu se
Slovansko trgovstvo.
Shod slovanskega trgovstva v Pragi, ki se je pred kratkim vršil je bil lep in nadepoln pojav slovanske gospodarske vzajemnosti v moderni obliki, na praktičnem gospodarskem temelju. Shoda se je udeležilo v posebnem velikem številu češko in polj sko trgovstvo ter posamični zastopniki ostalih slovanskih narodnosti. Koncem zborovanja je bila sprejeta cela vrsta zahtev slovanskega trgovstva in ta le resolucija: “Slovansko trgovstvo, uvažujoč o političnih razmerah slovanskih narodov, smatra za svojo rodoljubno dolžnost dati pri nakupu vedno in povsod prednost slovanski ponudbi ter na tak način vzajemno pospeševati gospodarsko oja-čenje slovanskih narodov”. Izvoljena je bila delavna komisija iz članov zbora in delegatov ostalih slovanskih narodov, kateri se imenujejo iz trgovskih krogov, da delovanje v tej smeri
Iz krčme.
I.
Mestni gospodič stopi v kmetsko krčmo, kjer je vse polno muh.
Nejevoljen reče krčmarju: “dajte vender tudi lačnim muham kaj jesti!” ‘Hitro jim prinesem,” reče krčmar, “le ukažite prej, da sedejo!”
II.
Krčmar: “No, kako ste kaj zadovoljni z mojo postrežbo, gospod baron?”
Baron: “Drago je pri vas vse tako, kakor v kakem velikem mestu. Da je tudi vaša postrežba, hrana in pijača taka, ne bilo bi razlike med vašo krč mo in velikimi mestnimi gostilnami.”
III.
Gost pride v krčmo in si da prinesti skledico juhe. A toliko da mu krčmarica prinese naročefto Jed, že zamrmra in zavpije: “To je pa vender preveč, krčmarica, poglejte, tri muhe ste mi prinesli v juhi!”
“Kaj, samo tri?” odgovori krčmarica; “ko sem nesla juho iz kuhinje, bilo jih je pet, kam li sta prešli drugi dve?”
IV.
V veliki gostilni, kjer je bil skupen obed, zgrešili so srebrno žlico.
Vsak gost je bil pri volji, da mu preiščejo žepe. Krčmar pa, zvita glava, tega ni hotel, nego rekel je: “Potolažite se, dragi gostje, žlica se že najde, samo nekaj bi vas prosil, in to je, da utaknete vsi glavo pod mizo.'
Gostje slušajo. Ko že vsi drže glavo pod mizo, vpraša krčmar v pov-
Mokra oblačila, ako so v sobi obešena, ako so namočena v Antisepsol, bodo čistila zrak ter odstranila in preprečila nalezljivost. Severov Antisepsol je najvrednejši pripravek. Za izpiranje ust in grla ga ne prekosi no bena reč. Dobro je tudi za bolno grlo in dela sapo dišečo. Prodaje se vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Zelo bolna ženska.
Mrs. Balbina Lozorka iz Allenporta, Pa., je bolehala dolgo časa. Pravi namreč: “Tako me je bolel želodec, da nisem mogla ničesar jesti, in polegtega so me napadale hude srčne bolečine, da sem že mislila, zdajpazdaj umrem. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino so mi potem priporočali in izkazalo se je zame kot najboljše zdravilo. Res škoda, da je toliko ljudi, ki ga ne znajo ceniti.” Da, škoda je, ker ne bi ljudje nikoli iskali druzega zdravila v boleznih prebavnih organov. To vin-ce povrača želodcu delavnost, krepi živce in čisti kri. Če potrebujete nasveta v kaki bolezni, pišite pod naslovom: Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Črni bratje, 20c.
Elizabeta, 15c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 25c.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c.
Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, 11 zvez., $1.10. Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, domači zdravnik, 60c.
Krvna osveta, 15c.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 20c.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Materina žrtev, pripovedka, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, lOc. 60 malih povesti za mladino, 15c. Marija hči polkova, lOc.
Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 35c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnji!» dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava,
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c.
Pregovori, prilike in reki, 25c.
Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 60c.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Slov. šaljivec, 3 zvez., 30c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsicy. N. Chicago St.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo rezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L ®*ul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Aladin s čarobno svetilnico, cena lOc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.‘
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40c, broširana 25c.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobož nim dekletom, 15c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lOc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35c.	..
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej 'prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.
SKRIVNOSTEN UMOR V DOLINI BASCOMBE.
Angleški spisal C. Doyle.
(Konec.)	se dejanj, ne da bi se lovil šele za teo-
Zaman sem si ubijal glavo; no in j rije.”
“Imate prav,” dejal je Holmes prezirljivo; “vam seveda je težko lotiti se dognane stvari”.
Za me je dognana in jasna ena
potem ona rjava suknja, katero tidi, j da je videl, mladi McCarthy. Če ni bila to prevara, potem je moral izgu- j ____
biti morilec na begu morda površnik stvarj katere pač vi ne morete pojmi in bil tako predrzen, da se je v onem t; » ¿ejai je Lestrade nekoliko raz-hipu, ko je sin pri očetu klečal in kazal j^m-jen. hrbet v nasprotno smer, vrnil in po-	to je?»
bral oblačilo. Koliko skrivnostnih ne- “I3a je roka, ki je prinesla smrt sta-gotovosti je imel ta dogodek!	remu McCarthyju, roka njegovega la
Nisem se čudil, da je Lestrade vse stnega sina. Vsa druga domnevanja po svoje razlagal tako, kakor je bilo | n;maj0 niti toliko vrednosti kot slabo oeividno, vendar pa sem bil tako pre- ten ¿arek mesečine v temni, megleni pričan o previdnosti in spretnosti svojega prijatelja, da nisem izgubil upanja'. Saj je bila vsaka malenkost zanj nov povod, da je bil vedno bolj prepti-čan o nedolžnosti mladega moža.
Sherlock Holmes se je vrnil stoprav pozno zvečer sam; Lestrade ostal je v mestu.
“Barometer je še jako visoko,” dejal je, ko se je vsedel. “Potrebno je in važno, da pridemo na kraj zločina preje, ko začne deževati. Nič manj pa ni potrebno, da se loti človek tako težavnega posla osvežen in okrepčan. Utrujen od dolgotrajne vožnje se kaj takega ne lotim. Med tem sem pa videl že mladega McCarthyja.”
“In kaj si zvedel od njega?”
“Ničesar.”
“Ali ti ni mogel ničesar pojasniti?”
“Prav ničesar. Početkom sem sicer mislil, da on storilca pozna ter ga — oziroma jih —- iz raznih razlogov noče izdati; .»sedaj pa sem prepričan, da ravno tako ničesar ne ve, kot vsi drugi. Daši nima na sebi kaj posebnega, vendar napravi na človeka prijeten in dober vtis.”
“Posebnega okusa pač nima,” dejal sem Holmesu, “če res ne mara poročiti se s tako dražestno stvarico, kot je gospica Turnerjeva.”
“V tem tiči ravno pomenljiva in obenem usodna stvar. Mladenič jo ima nad vse rad; toda pred dvemi leti, še predno jo je poznal, ker se je. vrnila šele iz zavoda, kjer je bivala pet let, poročil se je takrat še napol otrok civilnim potom z neko natakarico v Bri-stolu, ki ga je vjela v svoje mreže. Noben človek ni vedel za to; sedaj ti je jasno, v kakem položaju je bil mladenič. Bil je le čin obupa, ko je dvignil ob poslednjem sestanku s svojim očetom roke proti nebesom, ker ga je oče silil, naj se poroči s Turnerjevo hčerko. Njegov oče, ki je bil, kakor sem poizvedel, človek trdega srca, bi ga bil brezpogojno zavrgel, če bi bil izvedel resnico. Mladenič je bival poslednje tri dni pri svoji ženi natakarici v Bri-stolu. Oče za to ni vedel. Pomisli na to okolnost, ki je velevažna! No, za mladega McCarthyja se je stvar srečno iztekla. Komaj je namreč ona natakarica iz časniškili poročil izvedela, v kakšnem nevarnem položaju je njen soprog in da ga čakajo morda celo ve-šala, naznanila mu je, da je že omo-žena ter da je njiju zakon neveljaven.
Menim, da je v tem prijetnem poročilu mladi mož dobil dovolj tolažbe za vse prestane bridkosti.”
“Toda če je nedolžen on, kdo pa je potem storilec?”
“Vpraša se seveda: kdo? Opozarjam te le na dve točki. Prva je: oni usodni dan imel je umorjeni oče z nekom
sestanek pri ribniku. Sin to ni mogel biti, ker ga ni bilo doma in oče niti vedel ni, kdaj se vrne. Drugič: klic “Cooee” se je čul poprej, kot je oče vedel, da se je sin vrnil. Okrog teh dveh točk suče se sedaj celo dejanje. Dovolj! Govoriva sedaj o drugih stvareh, vse ostalo pa pustiva za jutri.
Kakor je Holmes pričakoval, naslednji dan ni deževalo; bilo je jasno jutro in nebo brez oblačka. Lestrade prišel je po naju ob devetih z vozom in odpeljali smo se proti posestvu Ha-therly in ribniku Bascombe.
“Danes zjutraj sporočila se je resna vest”, dejal je Lestrade. “Pravijo, da je gospod Turner tako nevarno zbolel, da se dvomi, bo li še kdaj ozdravel.
“Gotovo že star mož?” vprašal je Holmes.
“Morda kakih šestdeset let. Bivanje v prekmorskih deželah izpodkopalo mu je zdravje; bolehal je že dalje ča sa. Zadnji nesrečni dogodek ga je do cela potrl Bil je star prijatelj Mc Carthyja in kakor se meni zdi, tudi njegov dobrotnik. Čul sem, da mu je prepustil Hatherley povsem brez plačno.”
“Resnično! To je vrlo zanimivo” dejal je Holmes.
Da; in tudi sicer mu je v vsakem oziru šel na roko. V okolici ga sploš no hvalijo in pripovedujejo, kaj je vse zanj storil.”
“Ali res? — Ali se vam ne zdi ne kam čudno, da je McCarthy, ki je bil brez premoženja in Turnerju hvale dolžan, mogel tako odločno in zagotovo govoriti o poroki svojega sina s Turnerjevo hčerko, bodočo lastnico vsega premoženja. Kakor bi bila to najnavadnejša stvar na svetu! — To je tembolj čudno, ker je Turner, kakor veste, tej zvezi nasprotoval. Njegova hči sama nam je dovolj jasno to povedala. Ali ničesar ne sklepate iz tega?” Toraj smo zopet srečno prišli do sklepanja in izvajanja”, dejal je Lestrade in mi pomežika! z, očmi.
“Vendar je pa mesečni žarek svetlejši od megle,” pripomnil je Holmes .z. nasmehom. “Če se ne motim je tu na levo že posestvo Hatherley.”
Pred nami razprostiralo se je precej obširno, dokaj lepo poslopje. Dvonad stropna hiša bila je s ploščicami krita. Okna so bila zagrnjena; vse je bilo kot izmrlo in se zdelo, kakor bi ležalo prokletstvo zločina nad hišo. Potrkali smo; odpirat je prišla dekla, ki je na Holmesovo zahtevo pokazala črevlje, katere je nosil gospod na dan umora. Pokazala je tudi črevlje sinove. Holmes je oboje natančno in na vse strani premeril. Nato smo odšli po stezi proti ribniku.
Sherlock Holmes je 'bil kakor izpre-menjen, ko je bil na cilju svojega potovanja. •— Kdor ga je poznal kot mirnega logika na njegovem domu mislil bi, da je popolnoma drug človek. Obraz mu je kar gorel, obrvi so se mu skrčile in izza njih zrlo je dvoje oči s pogledom, ostrim kot blisk in uprtim v tla, sledeč raznim sledovom. Ustnice je imel stisnjene, na vratu se mu je napela vsaka žila kot struna. Odgovoril ni na nobeno vprašanje, k večjemu je nevoljno zamrmral. Hitrih korakov in molče je letal po stezi med travniki, skozi gozd do ribnika. Na močvirnih tleh bilo je dosti sledov, ravno tako na pohojeni travi. Holmes se je hipoma ustavil ter stal kot oka menel, potem pa zopet zdirjal naprej in krenil na travnik. Lestrade in jaz sva mu sledila; detektiv dostojanstve no, a tja v en dan, jaz pa z napeto po zornostjo, opazujoč vsako prijateljevo kretnjo. Vedel sem, da ima vsaka malenkost, ki jo je storil, svoj pomen.
Ribnik Bascombe je krog in krog obraščen z bičjem; vodna površina meri kakih 50 metrov ter se nahaja med posestvom Hatherley ter parkom gospoda Turnerja.
Preko drevja onstran ribnika videli smo rdeče strehe in dimnike njegovih poslopij. Na oni strani, ki se drži po sestva Hatherley, je bil gozd posebno gost; le tik vode rastlo je nekoliko ze lene trave med drevjem in bičjem. Le strade pokazal nam je mesto, kjer j ležal mrtvec; tla so bila vlažna, tako da sem razločno videl sledove, ki so bili posledica padca.
Da je Holmes na pohojeni travi opa, zil še mnogo drugih stvari, to se čitalo na njegovem napetem obrazu Kakor lovski pes, ki voha divjačino, letal je semintja, naposled se je obrnil najinemu tovarišu.
“Čemu pa ste lazili po vodi?” vprašal ga je.
Brodaril sem v čolnu, misleč, da najdem kako orožje ali sploh kako sled. Toda za vraga, kako morete vedeti.. .”
“Ej. neumnost! Sedaj nimam časa. Vaša leva noga in na znotraj obrnjena stopinja se vsepovsod vidi. Vsak krt bi lahko sledil. Tu se izgube vaše stopinje v bičevji. Kako bi bilo vse preprosto, če, bi bil jaz tukaj, predno ste vse pomandrali kot čreda bivolov! Tukaj sem dospel je oskrbnik s svojimi ljudmi, ki so na osem korakov o-krog mliča poteptali vsako sled. Tukaj — evo so trije odtisi enake noge.
Holmes se je vlegel na zemljo raz-grnivši svoj plašč ter jel s povekšalnim steklom natančno opazovati sledove. Govoril je bolj sam zase kot z nami: “Tukaj so stopinje mladega McCar-thyja. Dvakrat šel je polagoma, tretjič pa je stekel tako hitro, da so se vtisnili le podplati, pete pa se komaj razločijo. V tem je zapopadeno vse. Letel je, ko je videl svojega očeta ležati na tleh. Dalje so tu očetove stopinje, ko je hodil gori in doli, — toda kaj je tu?! Na prostoru, kjer je stal sin, puškino kopito. — In to tukaj? — Ha, ha, kaj pa je to? — Sledovi! Sledovi! in sicer čisto drugi. Sledovi črev ljev, in sicer širokih, čisto nenavadnih črevljev! Tu prihaja — odhaja — zopet se vrača —■ zakaj seveda — zaradi plašča! Toda odkod pa prihaja?” Holmes je tekal semintja, zopet našel sled in jo iznova izgubil, toliko časa, da smo prišli do kraj gozda do največjega drevesa, kar jih je bilo v okolici, do košate bukve. Holmes je šel prav pod drevo, pokleknil na tla in jel z obrazom skoro dotikajoč se zemlje nadaljevati raziskovanje. Ni dolgo trajalo, kar je vzkliknil v znamenje zadovoljnosti. Dolgo časa je ostal na tleh ležeč, preiskoval listje in suhe vejice po tleh, potem je pobiral, kakor se mi je zdelo, nekaj prahu ter ga skrbno zavil. S povekšalnim steklom ni natančno preiskal le tla, ampak celo deblo drevesa, kolikor visoko je mogel seči. V mahu na tleh je ležal špičast
Meni je ze težko dovolj oklepati kamen; tudi tega je natančno ogledal
in ga spravil v žep. Nato je šel po stezi skozi gozd do ceste, kjer je izgubil vsako nadaljno sled.
“To je bil nad vse čuden slučaj,” dejal je vrnivši se; sedaj je Holmes pokazal zopet navadno lice kot vsak dan.
Ona-le hiša tam je gotovo stanovanje oskrbnika. Jaz grem sedaj tja; govoriti moram z Moranom in morda pisati kratko pismo. Potem se peljemo skupno k obedu. Peljite se z vozom naprej, jaz pridem takoj za vami.”
Po preteku desetih minut smo bili že vsi skupaj na vozu. Holmes je še vedno držal v roki kamen, ki ga je bil pobral v gozdu.
“To-le bi bilo posebno zanimivo za vas, Lestrade,” dejal je Holmes in mu pokazal kamen; “umor se je izvršil z le-tem kamenom.”
“Jaz ne vidim na njem nikakih znakov.”
“Saj jih tudi ni.”
“Kako morete potem to trditi?’
“Pod kamenom rastla je trava, torej ni mogel dolgo tam ležati. Prostora kjer je bil pobran, nisem mogel najti. Poškodbe se ž njim natančno vjemajo.
O kakem drugem orožju ni ne duha ne sluha.”
‘In morilec?”
‘Je mož velike rasti, ki je levičen, na desni nogi šepav, nosi lovsko obuvalo z močnimi podplati in rujav plašč, kadi smodke z indijskega tobaka, pri tem rabi smodkovnjač; s seboj pa nosi skrhan žepni nož.Sicer imam še nekaj označb, pa naj zadostujejo te, da nas dovedejo na pravo sled.”
Lestrade se je na glas smejal.
“Jaz ostanem še vedno neverjetni Tomaž,” dejal je. “Teorije so sicer lepa in koristna iznajdba, toda upoštevati morate, da imamo sedaj opraviti strogim angleškim porotnim sodiščem.”
“Nous verrons,” odvrnil je mirno Holmes; “vi ravnate po svoji metodi, a jaz — po svoji. Danes popoldne imam še nekaj posla, a z večernim vlakom se vrnem najbrž v London.”
“In opustite tu vso zadevo nerešeno?”
“Ne;-------rešeno!”
• “In skrivnost?”
“Je odkrita!”
“Kdo je torej morilec?”
“Gospod, ki sem ga ravno opisal.” “Toda kdo je to?”
“Menim, da ga ne bo težko izslediti. V okolici ni ravno mnogo prebivalcev.”
Lestrade zmajal je z rameni.
“Jaz kot praktičen človek vendar ne bom dirjal po deželi in iskal hromega gospoda, ki je levičen. Bil bi v posmeh vsej policiji.”
“Že prav,” dejal je Holmes ravnodušno. “Kaj morem jaz zato, če se osmešite. — Tu smo že pri vašem stanovanju. Ostanite zdravi. Predno odpotujem, pišem vam še nekaj vrst.” Zapustivši Lestradeja peljala sva se v hotel, kjer naju je že čakal obed. Holmes je molčal ter sedel v misli zatopljen z žalostnim obrazom, kakor človek, ki se nahaja v resnem polo žaju.
“Sedi k meni, Watson,” dejal je, ko je bila miza pospravljena; “daj, da se nekoliko pogovoriva. Res ne vem, kaj naj sedaj storim. Svetuj mi. Prižgi smodko in čuj me!”
“Prosim, govori.”
“Ce si natančno razmišljal, tako kakor jaz, kar je pripovedoval mladi Mc Carthy, gotovo nisi prezrl dveh posebnih momentov, katere sem razlagal jaz po svoje v korist mladega možawT- ti po svoje nasprotno. Prvo je, da je— kakor je pravil—zaklical oče “Cooee!” predno ga je videl; drugo so oni nerazumljivi zlogi “a rat” iz ust umirajočega. Sicer je mrmral še več, a. to je bilo vse, kar je mogel sin razumeti. Moje nadaljno preiskovanje se opira sedaj le na ti dve točki, kar pa prič nem z zavestjo, da je govoril mladi mož resnico.”
“Kako si razlagaš tajni klic “Cooee’? “Na noben način ni bil namenjen sinu. Oče je vedel, .da je bil ta v Bri stolu; le edino slučaj je nanesel, da je bil takrat v bližini. McCarthy je ho tel s svojim klicem opozoriti dotične ga,,ki je imel ž njim sestanek. “Coo ee” je odločno klic, ki ga poznajo 1 Avstralci med seboj. Opravičena j torej slutnja, da je oseba, s katero j imel McCarthy setanek ob bascom skem ribniku, bivala nekdaj v Avstra liji.”
“Kaj pa naj pomenja beseda “a rat? Holmes je izvlekel iz žepa zemlje vid ter ga razgrnil po mizi.
“Tu je natančen zemljevid naselbi ne v Avstraliji, ki se zove Viktorija. Naročil sem ga sinoči brzojavno Bristola.”
Nato je zakril z dlanjo del zemlje \ ida.
“Kaj je zaznamovano tukaj?” me j vprašal.
Čital sem “arat”.
“In tu?”
Dvignil je roko.
“Ballarat.”
“Tako je. Glej, to je ona beseda, ki jo je izustil umirajoči McCarthy, in od katere je razumel le zadnja dva zlo ga. Oče je hotel imenovati morilce vo ime: ta in ta, ki je bil z menoj Ballarat.”	*
“Več kot čudno,” vzkliknil sem jaz “V resnici! Sedaj smo, kakor vidiš, že jako blizu. Tretja točka, ki se da posneti iz izpovedi obtoženca, je ru javi plašč. Iz prejšnje negotovosti prehajamo v gotovost in lahko skle parno: morilec je bivši prebivalec Av stralije, bil je Ballarat ter nosi rujavo suknjo.”
“Gotovo.”
“Mogoče je pa, da biva tu v obliž
ju, kajti do ribnika se pride le iz parka ali pa posestva Hatherley; tujci pa ondod ne bodo hodili.”
“Tudi res.”
“No, in potem naša ekspedicija danes zjutraj. Preiskava na licu mesta prinesla mi je mnogo podatkov glede zločinčeve osebnosti, kar sem razlagal tudi temu tepcu, Lestradeju.”
“Toda kako si» vse tako natančno
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
presodil?”
“Saj poznaš moj načrt, ki temelji izključno v opazovanju malenkosti.”
“Ti sodiš po dolgih korakih velikost života. Pa tudi po stopinjah se dobi sled.”
“Da, imeti mora izvanredne škornje.”
“In šepav je?”
“Odtis leve noge je bil vedno krepkejši, kot desne. Zakaj? Ker je šepal, — ker je hrom.”
“Ti trdiš, da je levičar?”
“Sam si se čudil rani, kakor jo je opisal zdravnik. Udarec se je izvršil od zadaj in vendar je bila zadeta leva stran. To bi drugače ne bilo mogoče, kakor da je morilec levičen. Ko sta se razgovarjala oče in sin, stal je zadaj za drevesom. Tudi kadil je tam. Našel sem na dotičnem prostoru pepel smodke; ker poznam tobakov pepel jako natančno, sem lahko trdil, da je to pepel indijske smodke. Kakor ti je znano, pečal sem se mnogo s tem in spisal kakih 140 razprav o raznem to-bakovem pepelu.Preiskavši pepel, iskal in našel sem v mahu tudi ostanek smodke. Bil je v istini ostanek indijske vrste, kakor jih izdelujejo v Rotterdamu.”
‘In smodkovnjač?”
‘Ker ni imel konca smodke v ustih, rabil je cev. Konec je bil suh in neenakomerno odrezan; nož je bil skoraj skrhan.”
Holmes, tega človeka imaš tako v pasti, da ti ne uide nikdar več. Rešil si gotove smrti nedolžnega, kakor bi prerezal vrv, na kateri je že visel. Mo-, rilec ne more biti nikdo drugi, kot —
JJ
Gospod John Turner”, javil je v tem hipu glasno natakar ter odprl vrata najine sobe, kamor je vstopil tuji gospod.
Tujec je bil človek neobičajnega, nam tujega pojava. Po njegovi počasni, šepajoči hoji s sklonjeno glavo in upognjenim hrbtom soditi, bližal se je že konec njegovih dni; toda poteze nje govega obraza in krepka telesna rast so pričale, da je še nenavadno za njegovo starost čil na duhu in telesu. Dolga brada, osiveli lasje in košate obrvi so delali njegovo celo vnanjost nekako dostojanstveno; toda njegov Nadaljevanje na 7. strani.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
IPijte Elk: Brand” pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a st kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St & Lincoln. CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, hno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,	Joliči, 11L
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni počuti predno ga bolezen bolj napade, di prezro. Taki slučaji so
kar naenkrat, ampak človek se slabo za to se taki znaki nevarnosti kaj ra-
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
m9K?a tïtï»s

Daie zdrav okus, stoi*i prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energiio, okraui zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland A ve.
CHICAGO, ILL.

Nadaljevanje *6' »tram. obraz je bil bled ko zid, ustnice in nosnice skoro temnovijoličaste barve. Na
moje stroške na mojem najboljšem posestvu in zemljišču. Proč je bil moj
duševni in telesni mir, proč pozab-
prvi pogled sem izpoznal, da ima mož Ijenje! Kamorkoli sem se ganil, se
kronično, neozdravljivo bolezen in nosi v sebi že kal smrti.
“Izvolite sesti," dejal je Holmes prijazno. “Ali ste prejeli moje pismo?"
“Da; prinesel mi je oskrbnik. Želeli ste govoriti z menoj tukaj, da bi ne vzbujalo pozornosti?”
“Bal sem se ljudske govorice, če bi prišel jaz k vam.”
“Čemu ste želeli mene videti?”
Ozrl se je s svojimi trudnimi očmi tako obupno na mojega tovariša, kakor bi mu bil že odgovoril na vprašanje.
Holmes je bolj odgovoril Turnerjevemu vprašajočemu pogledu, kot njegovemu vprašanju.
“Da, tako. je. Jaz vem vse o Mc-Carthyju.”
Stari mož zakril je obraz z rokama.
“Bog mi bodi milostljiv!” vzkliknil je obupno. “Toda prepričani bodite, da bi mladeniča ne bil pahnil v nesrečo. Svojo besedo vam dam; če bi ga bilo sodišče obsodilo, priznal bi bil jaz vse.”
“Veseli me, da čujem to iz vaših ust,” dejal je Holmes resno.
“Že sedaj bi bil vse priznal, če bi *ii ne bilo za moje ljubo dete. Počilo bi ji bilo srce, — o da, bridkosti ji poči srce, ko izve, da so mene zaprli kot morilca.”
“Morda se to ne zgodi,” pristavil je Holmes.
“Ali mogoče!”
“Jaz nisem uradnik ali pooblaščenec sodišča. Kolikor vem, je bila vaša hčerka, ki je provzročila, da so mene pozvali semkaj. Jaz sem torej njen zastopnik. Mladi McCarthy pa mora biti na vsak način oproščen.”
“Moje življenje je itak izgubljeno”, dejal je stari Turner. “Že leta in leta boleham za neozdravljivo boleznijo. Moj zdravnik pravi, da bom živel morda komaj še štiri tedne. Zato bi rad umrl pod lastnim krovom — ne v kaznilnici.”
Holmes se je vsedel k mizi, pripravil pero in več pol papirja.
“Povejte vse po pravici”, dejal je Turnerju. “Jaz sestavim zapisnik, vi ga podpišete in Watson, ti boš kot priča. Če bode neobhodno potreba, da rešim mladeniča, potem šele bom prišel na dan z vašo izpovedjo. Obljubim vam pa, da se to zgodi v najskrajnejšem slučaju.”
“Ah, da, tako bi že bilo”, vzdihnil
mi je zdelo, da vidim njegov lokavi obraz. Čim starejša je postajala moja Alice, tem hujše je bilo zame, ker je on le prehitro opazil, da poizkušam svojo preteklost skrivati še bolj pred njo, kakor pred sodišči. Kar je le mogel zahtevati in rabiti, vse je zahteval; kar je hotel, sem mu rade volje dal: posestva, denarja, blaga, hiše. Naposled pa je zahteval nekaj, česar mu nisem mogel dati —- mojo Alice!”
“Njegov sin je dorastel; tako tudi moja hči. Vedel je, da je moje zdravje pri kraju, pa si je mislil, kako bi njegov sin prilastil si celo moje premoženje. Tu pa sem ostal neizprosen. McCarthy mi je pretil. Zaman! Bil sem pripravljen na najskrajnejši odpor. Dogovorila sva se, da se snideva k pogovoru tam ob ribniku, ki je od mojega in njegovega stanovanja enako oddaljen.
“Prišedši tja dobil sem ga v živahnem pogovoru z njegovim sinom. Prižgal sem smodko ter čakal, da ostane sam. Ko sem pa čul, o čem sta govorila, vzkipela mi je kri in vse je vrelo v meni. Oče je hotel prisiliti sina, da se poroči z mojo hčerko, ne da bi jo vprašal, če je zadovoljna, kakor bi bila kaka vlačuga in pritepenka. Zavest, da bi prešlo vse, kar mi je drago in ljubo, v roke temu človeku, tirala me je v blaznost. Ali res nisem v stanu zdrobiti teh okovov? Bil sem itak blizu smrti, blizu obupa. Četudi pri popolni duševni zavesti in razmeroma še krepek, domislil sem se, da je moja usoda zapečačena. Toda spomin na mojo preteklost! In moje dete! Oba bi bila v nevarnosti, če se mi posreči, da njegov zlobni jezik za vedno utihne ------------Storil sem, gospod Hol-
mes; storil bi to tudi v drugo! Brezmejne so bile krivice, ki sem jih storil,
a življenje, kakršno sem živel pozneje,
je bilo pravo mučeništvo in bridko sem se pokoril za vse storjeno. Misli pa, da bi moja hči prišla v take vezi v kakršnih sem ječal jaz, tega nisem mogel prenesti. Pobil sem ga, toda pri tem činu nisem čutil niti toliko kesanja, kakor če bi bil potolkel strupeno, divjo zver. Njegov krik čul je sin in se vrnil; bil sem že v senci gozda, ko sem opazil, da nimam plašča, ki sem ga na begu izgubil. Vrnil sem se ponj. — Tako je bilo in nič dru gače.”
“Ne prihaja mi na misel, da bi vas
je žalostno stari gospod. “Vprašanje zaradi tega obsojal,” rekel je Holmes, je, če bom še doživel porotne sodbe, j ko je podpisal stari gospod pisano iz toraj je z mojo osebo moje priznanje ; poved. “Obvaruj nas Bog sličnih iz-brez pomena. Le svoje dete bi rad ob- ! kušnjav!’
varoval sramote. In sedaj — čujte me!” —
“Vi niste poznali McCarthyja! Bil je pravi pravcati satan, to morate vedeti. Bog vas obvaruj krempljev takega človeka! — Več nego dvajset let j izpoved shranim jaz; če bo McCarthy me je držal kot z železnimi kleščami | obsojen, potem seveda bom prisiljen,
1 “Kaj nameravate tedaj storiti?” vpra šal je" stari mož.
“Z ozirom na vaše zdravje — ničesar:	V kratkem se bodete morali za
govarjati pred Višjim sodnikom. Vašo
ter mi zastrupljal življenje. V prvo vam treba vedeti, kako sem prišel v ■jegovo oblast.”
“Bilo je početkom 60tega leta, ko sem se podal med iskalce zlata. Bil sem takrat mlad, vročekrven, drzen do skrajnosti in vedno za vse priprav
priti z njo na dan; če ne, ne bo je vi dele nobeno človeško oko, pa bodite vi živi ali mrtvi. Vaša tajnost bo pri meni dobro shranjena.”
“Bog vas torej ohrani v svoji milosti,” dejal je slovesno stari mož. “Vidva oba bodeta nekoč mirneje
merkali tudi otroci, kadar so slavili trojni jubilej, cesarjev, papežev in lur-ški, z veliko sušo neizbrisan spomin.
Župna cerkev v Bosiljevu je popolnoma zgrajena in je ena najlepših, kakoršne ni v bližini in tudi novo župnišče. V prelepem Prilinu daroval je novo sv. mašo pod milim nebom pred cerkvijo sv. Magdalene novomaš-nik Josip Hajdinič in potem odpotoval v Lurd k Materi Božji se zahvalit, da ga je čudno podpirala, da je on tako rev.en vendar dosegel svoj namen in poklic.
Sedaj imamo ugodno lepo vreme. Dal Bog, da bi tako toplo zlato solnce sijalo celo jesen!
Rojakom širne Amerike, kojim se tudi slabo po nekaterih krajih godi, želim boljše bodočnosti.
Nikolaj Gerdun.
Pozor, rojaki!
Prečitajte to pozorno, ker je v vašo lastno korist. To je pravi recept ali prepis od prof. H. Taterkam za A. Honvatovo Zdravilno Grenko Vino, ki ima od vlade v Washingtonu dovoljeno Serial No. 19925 Registered label No. 18075.
Rojaki! To vino ni ponarejeno ali kakšna goljufija. To je ta pravo zdravilno grenko vino za človeško zdravje. Prodaja se čisto poceni za gotov denar. Poskusite par steklenic vsacega; tako kot Kranjski Brinjevec, Tropinovec, Čista Slivovica, Grenko Vino in najkrepkejši Sporty Gin. Ako niste zadovoljni, pošljite nazaj, ker jamčim, da povrnem 10 odstot. več ko ste meni plačali. Pišite po cenik: A. Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
ROJAKOM
priporofamsvojo
Gostilno ‘Plu)enix
i Buffet
•tjer se toči vedno sveže pivo, žgane ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
N. W. Phone 6o«y.
(137 N. Hickory St.,	Joliet
Ant. Kirinčič
Gor. Columbia in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero ¡zde luje slavnoznana Joliet Citizens Brr wery. Rojakom se toplo priporočan
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam ' naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”

Dr bro vino oo
ljen. Zašel sem v slabe družbe, vdal počivala na mrtvaškem ležišču, v sve-
sem se pijači in pri nabiranju zlata nisem imel sreče. Potepel sem se zato t gozdove ter postal, kar imenujejo pri nas cestni ropar. Nisem bil sam: šest nas je bilo, ki smo živeli prosto ta divje življenje. Napadali smo sedaj bivališča, sedaj zopet toyorne vozove, ki so vozili v rudnike ali iz njih. Jaz sem bil znan pod imenom Black Jack of Ballarat. To ime in naša družba še danes niso pozabljena v tisti naselbini.”
“Nekega dne prežali smo na četo, ki je spremljevala tovore iz Ballarata v Melbourne. Napadli smo spremstvo. Bilo jih je šest oboroženih vodnikov— nas tudi šest. Takoj pri prvem navalu so bili mrtvi štirje. Od naših padli so trije, predno smo se polastili zlatega zaklada.
Načelniku vodnikov — bil je to ravno McCarthy — nastavil sem že samokres na čelo. Da bi bil takrat iz-prožil! — Prizanesel sem mu, dasi sem videl, kako je upiral v me svoje male, zlobnolokave oči, kakor da bi si bil kotel vtisniti v spomin vsako mojih po tez. Posrečilo se nam je pobegniti z bogatim plenom. Bili smo bogati in vrnili smo se na Angleško. Nikdo ni ničesar sumil. V domovini sem se ločil od svojih tovarišev in sklenil, ostali čas svojega življenja preživeti mirno in pošteno. Kupil sem to posestvo in si prizadeval, da storim z krivično pridobljenim denarjem kolikor največ dobrega. Oženil sem se, toda soproga je kmalu po porodu umrla ter mi zapustila ljubko dete, mojo predrago Alice. Že kot malo dete vodilo me je na pravo pot, česar bi ne bil kmalu kdo v stanu, razven nje. Skratka, začel sem novo življenje in storil vse, kar sem mogel, da bi vsaj deloma poravnal storjene krivice in zločine. Posrečilo bi se mi bilo utešiti vest in ostanek življenja preživeti v miru med dobrimi deli . Kar sem prišel v kremplje temu vragu, ki se je zval McCarthy.”
“Nekoč sem se peljal v mesto, da ■aložim v banki denar. Tam sem ga zagledal v raztrgani obleki.”
“Glej naju, Jack,” dejal je ter se oklenil moje roke. “Odslej naju boš imel pri sebi kot svoja. Dva sva: jaz in moj sin, ti boš pa skrbel za naju. Če se bodeš protivil, — no, na Angleškem imajo tudi postave in pravice in policija je vedno pripravljena.”
Tako sta prišla v ta kraj. Iznebiti se jih nisem mogel več. Živela sta na
sti si, da sta pustila mene v miru lo riti se s sveta.”
Tresoč se in potrt odhajal je Turner s počasnimi koraki.
“Usmili se ti, večni Bog!” prekinil je Holmes dolgotrajni molk. “Usoda, usoda, zakaj se igraš tako kruto z u-bogimi zemljani?”
* * *
James McCarthy je bil na podlagi mnogobrojnih protidokazov, ki jih je preskrbel zagovorniku Holmes, oproščen. Stari Turner živel je še sedem mesecev. Sedaj počiva v grobu. Sin in hči toli sovražnih si starišev pa — kakor vse kaže — postaneta srečna zakonska dvojica, ne da bi kdaj slutila, kako temni oblaki zakrivajo njuno preteklost.
(Nadaljevanje s 2. strani, bil zeleno travo in druga zelišča; to so bile velike in vesele nade trudnega in tako z delom obloženega posestnika, ali te nade splavale so po vodi. Takoj prvega majnika začelo je suho postajati in hitro zemlja spremenila seje v trdo skalo, tako da ni moglo nič rasti; trava se je takoj posušila in ko je bilo treba kositi prvo travo, je ni bilo, loznega sena tudi nič. Svet je prosil in občekival potrebnega dežja, ali zastonj. Naoblačilo se je ali zopet zjasnilo in ista huda suša trajala je vedno do 15. avgusta. Letina je slaba, deloma se posušila. Sedaj, ko je treba, da je že zrelo, je pa še zeleno. Da bi dal Bog lepo vreme, da bi dozorelo! Pšenična žetev kljub veliki suši bila je srednja; tudi jesenski pridelki, ako dozore, bojo srednji. Krmila za živino ni popolnoma nič. Nekateri posestniki sekajo veje, da bi vsaj za veliko silo s tem preživih živino. Živina se prodaje za slepo ceno. Deželna vlada posreduje, da bo revnim posestnikom preskrbela sena za nižjo svoto s pomočjo, državne podpore. Za krmo je tako slabo, da posestniki, ki sicer imajo denar, pa nimajo kje seno kupiti. Je grozno pomanjkanje krme. Krompir še cvete in se bode izkopaval, ako ne bo snega v drugi polovici oktobra. Žito so nekateri posestniki sejali v začetku avgusta, bo zrelo komaj oktobra.
Res žalostno; tako slabega leta ne pomnijo niti stari ljudje. Samo vinsko kapljico se ni nič grozni suši predalo; ona je izvrstno in dobro obnesla. Letošnje leto si bojo dobro za-
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ib. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec l likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vceh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana
St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200H Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami" (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska ic kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz delovalec m popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last., 5438 Butler St
■** tj-lTtl	ja*	V1UU U
35c do 45o ga)
***%&$**’'*staro vino pc
»■' .• p .At „ -.
„ .¿(j-• Í?	?aloa« rios-
rKs^1“*' hng vino po 55c
Anton Nemanich & Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniki
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone *16.
I
f
1
I
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR)
I$800
galon. Tudi raz pošiljam prištet drožnik in fin« slivovko. Fino m «škatel vino po 50o galon. Na aahievauja pošjem uzoroe. Vsa naročila p Alji te na
Stephen Jakše,
— Rox 77 —
Crockett, Contra Costa Co.,Ca'
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Stre* JOLIET, ILL,
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa r t^. stro' padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz uovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
obleke Cediti in čistiti
je naše delo. Gladimo obleke vsakt vrste. Prinesite jih k nam; mi jih po pravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal de nar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka Sc Co.
520-622 Cass St JOLIET, ILL Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
Tie Joliet Mimai
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ 1 o - , o o o.os
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadeia, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telephone 123; South Chicago
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER V izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER«
Reja Ji ii o priliki obt&itt
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
133 Pine Street

Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Amerikanski Slovenec $1 na leto.
WAVW.V.VAW.WWAVAVWAVAV/.ViV.V.'.V.V.V.ViW.V■,.WSm'.V.'.'.W.'.W.V.*.*.
Največja i i i a j starejša hranilnica na ranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje p<> 4 odst«.tke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
---------—-—, ;
v". - ’ V.;-::"	-A.	*
A.-m? ¿¿sak*	t,	;
'H*.' ’
Wñ
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji......30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .............. 2,925,746	K
Čisti upravni	dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
1
!
i
■ WAVA'.V.VAV.V.VAV.V.V.V.Vi'.V.V.V.V.V.V.V.Vi’.V.V.V.V.V.V.V.'.V.WAW.'.V.V.S
»
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, lil.
Clovanski tvorničar društvenih o« znakov (badges), regalij, kap, baade in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potreDujet kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahte.anje zastonj.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
r
li
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje tn ka lifornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
▼ katere j bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega V 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.501 Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim redno sveže pivo, fino kah foraijsko vino, dobro žganje in tržit najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612,
iota N. Broadway.___JOLIET, ILL
Ustanovljena 1871.
ioilBank
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
TROST & KRETZ
— izdelovalci
HAVANA IN DOMAČIH SMODk
Posebnost so naše
"Tue ü. S” Ute. ib "Meersctiaflffl” bi
Na d. dno se prodajajo povsod, na debelo pa na
E.WunderlichGraniteCo.
804-806-808 N. Hickory St Joliet, IL
Velikazaloga spomenikov
«
¡3
O
3D
M
O
Ph
O
◄
¡2¡
■H
3D
◄
Sh
SH
</l
Nase prodruzmce so: v Chicag« Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Napervilk 111. Chi. tel. 1872. N W Phone 40*
Pozor rojaki!
naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
aOSTIL.NO
Kjer se toči dobro pivo, whiskey m vino ter prodajajo fine cigare. Obi »čite nasl
DRNULC & BUŠČAJ,
RorWdale, Illinois
KRANJSKA
MESTA.

XIII.
ČRNOMELJ.
Stassen & Heilen
Sobe 201 in 202 Barbar bid* JOLIET, ILLINOIS
JAVIM
3ÍOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko ai.oko spadajoča pisanja.
j Govori nemško in angleško.
POZOR, SLOVENCI
Rojakom priporočam svojo
Edino SLOVENSKO BRIVNICO V JOLIET, 1LL.
Delo jamčim.
1005 N. Chicago St
108 Jefferson Street.
Joliet, 111
Jota Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, iz vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver I Mile*
čistijo jetra zdravijo nered in za-
basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarn
'‘V škatljica.
FLEXE11 & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL.
J. W. Brown, predb JRobt. Pucih p««)! W. G. Wilcox, kasir.
J
¡mal
Kapital *U>0 000.00.
KARBER UILDJMG. OLJET.U.L. )bresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO er se obrestna svota če ne dvignjen, -npiše glavnici na prvi dan mesec anuarja in julija. Za vsako vsoto, k <• hranjena en mesec plačamo odreši n tudi na prvi poslovni dan vsaceg neseca pripišemo obresti k svotan i so bile vložene pred petim .lnei sakega meseca. Certifikati kažejo p odst. obresti od vsake vsote ki i ■ila uložena šest mesecev
a banka ie odprta od	,,
pa do 4. ure pop
Kaki dobri dve uri hoda od Metlike proti jugo-zahodnej strani je sosednje mestice Črnomelj. Okolo mesta se vije Črnomaljšica ali Vlahinja. Po o-kolici se razprostirajo vinogradi, ki dajejo dobro kapljico, in sim ter tja rodovitno polje.
Črnomaljska okolica je bila obljudena vže v starodavnih časih. To nam svedočijo spomeniki iz rimljanske dobe. Kako uro hoda ob cesti, ki drži proti Kočevji, nahaja se votlina, znamenita zaradi rimskih napisov in podob v natorno skalo vdolbljenih. O-menjena votlina je v nižini holmca, samo nekaj korakov od stare cerkve sv. Jurija, sredi košatega kostanja. Narod zove ta kraj Judovje. Podoba ob steni predstavlja daritev na čast frižiškemu, solnčnemu božanstvu Mitru. Napis nad podobo svedoči, da je bil ta kraj odločen za daritev temu božanstvu. Narod, to se zna, pripoveduje o tej votlini razne pravljice ter tolmači podobe po svoje. Ta spomenik pripovedujejo, postavil je nek lovec v starodavnih časih v zahvalo, da se je rešil. Napadla ga je namreč neka huda divja zver. Vže je mislil, da je po njem; ali v tem trenotku se mu posreči z nožem prebosti zver.
Drugi zopet pripovedujejo, da je zakopano na tem kraji zlato tele. Ko so pred leti lehkoverni ljudje res na onem kraji pred podobo kopali, češ, da najdejo zlato tele, izkopali so — same kosti; bile so baje še iz časa daritev.
A nam je ta starodavni spomenik dokaz verskih običajev prebivalcev te okolice v starih časih, in pa, da so bili ljudje naseljeni po okolici za časa Rimljanov.
Zgodovina Metlike je v tako ozkej zvezi s Črnomaljsko, da to, kar smo povedali o Metliki, stoji tudi o Čr-nomlji.
Valvazor pripoveduje, da je Črno-meljski grad sezidal v 12. stoletji Oton Kraški (von Karstberg) ter ga imenoval Črnomelj. Njegovi potomci so se imenovali Črnomljanski gospodje. O-pravljali so večkrat imenitne službe pri deželnih knezih ter bili dedni točaji slovenske meje in Kranjske. Brata Jurij in Kaspar iz te rodovine sta na-meravla 1467. 1. v Gradacu poleg Metlike ustanoviti frančiškanski samostan, ali pogosti napadi Turkov so to zabranili. Pozneje se je rodbina preselila na Avstrijsko, kjer je v 17. stoletji izumrla.
Tekom časa so si ljudje okolo grada pozidali bivališča ter ustanovili mesto. Kdaj so si postavili prve hiše, nam ne povedo sporočila. Leta 1228. je bila fara ali župnija ustanovljena. Višnje-gorska grofinja Sofija, soproga istri-škega mejnega grofa Henrika IV., sezidala je cerkev. Oglejski patrijarh Bertold je onega leta imenoval prvega župnika Janeza. Koroški vojvoda Ulrik III. je župnijo podaril nemškemu redu. Leta 1300. je Oglejski patrijarh to odobril. Prvega župnika iz nemškega reda je imenoval patrijarh Bertrand 1336. leta Henrika Opavske-ga. Ta se je oprostil nadgospodstva Zagrebške škofije, kakor je bilo vže omenjeno. Naslednje leto — v 16. dan oktobra — sprejel je goriški grof Ivan v svoje varstvo imovino in cerkve nemškega reda. Te cerkve so bile: cerkev sv. Petra v Črnomlji s pod-družnicami sv. Marjete na Otoku pri Novemtrgu (poleg Metlike), sv. Martina ob Kolpi, sv. Križa na Vinici in sv. Štefana pod hribom Hijemom.
Črnomelj je imel toraj v političnem in cerkvenem oziru jedne in iste gospode. Tudi je verjetno, da je ob istem času zadobii mestne pravice. Saj tako je sklepati po listini, katero so dali Metliški mestni očetje Črnomljanskim v 27. dan avgusta 1457. 1. V tej listini potrjuje Metliško svetovalstvo, da je mesto Črnomelj imelo od starodavnih časov jednake pravice z Metliko. Te pravice so mestu potrdili vže goriški grofje, kakor pozneje tudi avstrijski vojvode. Dotične listine je pokončal ogenj.
Avstrijski vojvode so grad in svoja imetja zastavljali raznim plemenitim rodbinam. Mesto pa je bilo neposredno podložno deželnim knezom. Po politicnej razdelitvi je pripadalo k No-tranjskej.
V sedemnajstem stoletji je bilo v mestu 7 semnjev, na 4 kvatme nedelje, na god sv. Petra in Pavla, v nedeljo pred vsemi svetniki in cvetno nedeljo.
Večkrat so tudi Turčini oblegali in napadali mesto. Vendar se jim ni posrečilo obvladati ga. Iz tega je sklepati, da je imelo trdnejše obzidje nego Metlika. A toliko več je trpela pred krvoloki okolica. Veliko kvare je napravil mestu ogenj. V 17. stoletji je jednekrati pogorelo. Tudi so bili za ega časa mestno obzidje in stolpi zapuščeni in malo ne v razvalinah. Tudi hiše so bile jako slabe.
Sedanje mesto šteje 1055 prebivalcev, ki se žive največ ob vinoreji in po-jedelstvu; obrtnija je na jako nizkej
stopinji. Po hišah sodri, mesto ne kaže nikacega blagostanja. Za duševni blagor meščanov skrbi župnik iz nemškega reda in dva duhovna pomočnika. V mestu je štirirazredna ljudska šola, ki skrbi za naobraženost meščanov.
XIV.
KOČEVJE.
Sedanji Kočevski svet je bil nekdaj imovina po Kranjskem in Koroškem mogočnih grofov iz rodovine Orten-burške. Imeli so svoj glavni sedež v Ribnici. Oglejski patrijarh Bertold je vže 1247. leta podelil to zemljo Frideriku Ortenburškemu. A dežela je bila oni čas še neobljudena in zaraščena s temnimi gozdi.
V	sredi 14. veka (1358. 1.) je prosil Kranjski stotnik grof Oton Orten-burški svojega brata Friderika, naj posreduje pri cesarji Karolu IV., da mu pošlje naselnikov na svoja posestva v južnej meji. Ker je tudi avstrijski vojvoda Rudolf podpiral prošnjo svojega deželnega stotnika, poslal je cesar tristo družin upornih Frankov in Tiringov na slovensko mejo. V svo-jej novej domovini so si iztrebili gozde in postavili lesene koče. Sosednji Slovenci so jih zvali kočarje; od tod je dobila vsa ta okolica svoje ime, kakor je bilo vže omenjeno.
V	listinah se to ime najde prvič 1363. leta. V 1. dan meseca maja o-nega leta je patrijarh Ljudevit izročil Ortenburškemu grofu Otonu patronat vseh onih cerkev, ki so jih sezidali v Kočevji, Poljanah, Kostelji, Osilnici in Gotenicah v župniji sv. Stepa-na v Ribnici. Omenjena listina tudi jasno poroča, da so se v onih krajih naselili ljudje, posekali gozde in ho-sto ter si postavili bivališča in cerkve.
Naselbina se je hitro množila. Leta 1377. jo zove grof Friderik vže “naš trg v Kočevji,” Ortenburška grofica Neža je dohodke cerkve sv. Jarneje 1386. leta pomnožila. Za onega časa je bila cerkev sv. Jarneja še podružnica Ribniškej fari. V zgoraj ome-njenej listini oporoča Ortenburški grof Friderik svoja obširna imetja, če umrje brez otrok, svojim sorodnikom Celjskim grofom.
Po smrti Friderika Ortenburškega je okolo 1420. leta nastopil obširna posestva Celjski grof Herman II., a Oglejski patrijarh Ljudevit mu je izročil v fevd (1425. 1.) vse nekdanje ortenburške-oglejske fevde, med dru-zimi tudi Ortenek s Kočevjem. Njegov sin Friderik II. je baje sezidal nad trgom grad Friderikštein. Ko se je Friderik po smrti svoje prve žene Elizabete zaročil z zalo Veroniko De-seniško, hčerjo ubozega hrvatskega plemiča, nakopal si je jezo svojega na plemstvo oholega očeta. Vzel mu je vsa posestva ter njega samega zaprl v Celjski grad. Kadar Veronika poizve o žalostnej osodi svojega soproga, jela se je sama bati za svoje življenje. Begala je po Kočevskih gozdih ter se skrivala tu in tam. Naposled jo zaslede Hermanovi ogleduhi ter izroče grofu, kateri jo je ukazal skrivaj utopiti v kopelji. Po njenej smrti se je oče zopet izprijaznil se sinom. Friderik je razrušeni grad Friderikštein zopet sezidal ter tu baje na stara leta prav pohlepno živel. V 17. stoietji so se v gradu Divali; o turških napadih je bil ta grad kristjanom cesto varno zavetje. Ker je stal na strmem skalovji, niso se ga neverniki nikoli polotili. Danes stoji v razvalinah.
Cesar Sigmund je Celjskega grofa Friderika II. poknežil v zboru v Pragi (1436. 1.) Temu je nasprotoval avstrijski vojvoda Friderik, češ, da posestva Celjskih grofov leže v njegovih deželah. To je bil povod vojski, ki je naredila dokaj kvare Kranjskej deželi. Prepir se je končal s pogodbo (1443. L), da avstrijski vojvode podedujejo Celjsko grofijo, ako Celjski rod iz-umrje. Ko je bil 1456. leta poslednji Celjski knez, mogočni in ošabni Ulrik II. v Belemgradu od Hunjadove stranke zavratno umorjen, pripadlo je njegovo imetje Avstrijskim vojvodom. Tako je prišlo Kočevje s okolico v njihovo last. Zastavljali so Kočevje raznim zvestim služabnikom.
Ob meji ležeče Kočevje je prestalo dokaj kvare po krvoločnih Turkih. Leta 1469. so Turki razdjali trg z ognjem in mečem. Kranjski vicedom Jurij Rajnar je poslal prebivalcem 200 centov solitarja, Viljelm Turjaški pa 175 gld. v podporo (1470. L). A cesar Friderik IV. je kočevskemu trgu podelil naslednje leto mestne pravice (v petek po Velikej noči 1471. L). Tudi je dal mestu ličen mestni grb. Na modrem ščitu se vidi s plotom o-grajena trdnjava; pred njo stoji sv. Jarnej, držeč v desnej odprto knjigo, v levej pa širok nož. Grbu podoben je tudi mestni pečat. V ustanovnem pismu je meščanom privolil, da si sme jo voliti mestnega sodnika in svetovalce; tudi štiri sejme jim je dovolil.
Komaj si je mestice nekoliko opo-j moglo in se utrdilo, zadene ga vže druga nezgoda. Leta 1491. je ljuti Turek zopet jako žalostno gospodaril po Kočevskem. Komaj sezidano in za silo utrjeno mestice je zopet raz-djal. Cesar je zaukazal naslednje leto vsem prebivalcem po okolici, naj’ pomagajo mestno obzidje pozidati, tudi je cesar istega leta privolil Kočevarjem, ki so mnogo kvare trpeli, da smejo kupčevati z živino, platnom in drugimi izdelki po Hrvatskem in drugod. To pravico so jim pozneje potrjevali tudi drugi deželni gospodje. Večina Kočevarjev se še danes živi o kupčiji raznih izdelkov po avstrijskih n inostranskih deželah.
(Konec prih.)
VVW/A%VAWAVWJVAW.WA,.V,1WAW.VA,.%\VVV.V;
Í Kje ie najbolj varno naložen denar? :
Hranilnih ulog j«: a2 milijonov kron
Rezervne-
860,000 kron.
’ i'
Mestna hranilnica ljubljanska;
je največji in najmočnejii denarni zaved te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke Rentni davek plačuj-hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denai Za varnost vse» ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsen svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Varnost je torej to lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube To pripoznav> 1 J» država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo ‘i letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po* l* jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
*- Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljulilianska vam daje trdn-varnost za vai denar
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah
N““Ti*“"ČVt “"v‘h FRANK SAKSER:
tog GREENWICH STREET, NEW YORK. IN NJEGOVA BANCNa < PODRUŽNICA 6104 ST CLAIR AVF N E CLEVELAND. CL
WVYWWAWWAWAVAYA NVWAV.V.V.W.WAVWM !
W%WAVWAVAW.,AV.,.V, V.V.V,V.V.,.,.V.V.V.,.,AV7A\
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domi ¿ib veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Cbutcleljeb N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj l.snico. Nadalje izdeluj. tsta druž ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI
sv%v«v.v.v.\v«v.v.\\v.
K S V O J I M !
♦	+❖+*>♦ fr*************1
I
*
?
I

J. J. KUKAR,
536 Belvedere SL, Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
¡vseh parobrodnih družb.
Počiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
JCL.ICT.1LL.
FIUO PIVO V STEKLEITICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS	OBA TEL .•
Amcrifcanski Slovenec
$
je najstareiš' slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.