->. 191 *6- ¦ . : V šolo. Zmerno veselo. . Besede zložil E. Gaiigl. Uglasbil Iv. Kiferle. Kaj me bri - ga str - ma ce - sta, kaj mi ho - če dol-ga Ves ne - uk na - me - ril všo - lo pr - vi pla - hi sem ko- Gle - da - jo o - či ve - se - lo, vži - ga mi po - gum sr- Ce je v šo - lo str - ma ce - sta, bo poz - ne - je le - pa pot! Če sem zdaj u - če - nec maj-hen, pa poz- rak, poln sem da - nes u - če no - sti, od gla- ce, saj po - gum je in ve - se - lje, kar u- pot, ko - der ho - dil bom po sve - tu ve - lik ne - je bom go - spod. I ve do pet ju - nak! l , , , , , ¦ ¦ stvar - ja nas mo - že! [ Ju - hu - hu, ju - he! in u - čen go - spod! | Kfalj in berač. 'n čisti kri. Kot špinača ima posebno pri- jeten okus. Posebno jo priporočajo ljudem, Pred nedavnitn časom je umrl danski ki so prebili kako hudo bolezen, da se kralj Kristijan. Bil je vljuden in prijazen hitreje opomorejo. Cvetoče koprive se lepo vladar. Razgovarjal se je z najpreprostejšim posuše ter služijo potem za prav dober čaj. človekom, ki ga je srečal na izprehodu. Nekoč mu pride naproti berač ter mu po- Miliion kron nudi klobuk, da bi mu kralj kaj daroval. * Kralj ga je vprašal: ,,Kaj je dobrega, pri- Kako visokje steber milijona papirnatih jatelj?" Berac mu je odgovonl, da bi rad bankovcev po 10 kron, si je težko pred- dobil kraljevo podobo v spomtn. Kralj stavljati. Nedavno je to poizkusil neki pravi, da bi mu rad izpolnil prošnjo, toda stavbenik. Zvežčič lOOkomadov bankovcev svojih podob ne nosi s seboj. Ponižno se po io kron, ki ie dobro stisnien, je visok je priklonil berač ter dejal: ,,Oprostite, 2 cm. Milijon kron bi bil torei visok veličanstvo! Toda, ako bi hoteli poseči v 40 metrov. svoj žep, bi morda vendarle dobili svojo ' ^aj =e biliion ? podobo." — Sedaj je kralj vedel, kaj hoče * ' sesvoioSpgodobeoV Ž6P ln mU dar°Val Ceki" V navadnem živ'ie"iu sIišimo vsak dan s svojo poaooo. besedo milijon in si to številko lahko pred- stavljamo: saj je dandanes toliko ,,milijo- Kopriva — hranilo in zdfavilo. narjev" na svetu. Koliko jih je, ki bi bili pa že resno premišljali, kaj je bilijon? Od Na Francoskem jedo zadnje čase stvarjenja sveta do danes še ni minilo splošno koprive, pripravljene za raznc bilijon sekund; bilijon sekund tvori namreč prikuhe in solato, a to ne samo siromaki, 31.(378 let, neštevši nekoliko dni, ur, minut temveč tudi gospoda. Zdravniki so liamreč in sekund! Bilijon pol tankega papirja bi dokazali, da so koprive ne samo redilna, tvorilo, ako bi jih postavili drugo na drugo, atnpak tudi zdrava hrana. Kopriva popravlja stebcr, ki bi bil visok 37.348 kilometrov. ¦¦ 192 <- ' \ Največja nemška mesta. 95 milijonov, Argentiniji 92, Rusiji 70, Se- verni Ameriki 40, Angleški 30, Franciii 20, Po zadnjem Ijudskem štetju z dne Avstro-Ogrski 12, Nemčiji 11, Italiji 7, 1. decembra 1905. 1. je v Nemčiji 41 mest, Rumuniji 7, Srbiji 3, Skandinaviji 27 in na ki štejejo nad 100.000 prebivalcev, in 57 Danskem 1 milijon. - Svinj ie v Severni mestin občin, ki itnajo nad 20.000 prebi- Amenki 44 milijonov, Nemčiji 14, Avstro- valcev. Tako šteje Berlin 2,040.222, Ham- Ogrski 105, Rusiji 10, Franciii 75, An- burg 808.090, Monakovo 538.393, Draždani g|eški 4 španiji 2, Italiji 18, Danski 1-2, 514.288, Lipsko 502.570, Vratislava 470.000, Belgiji 12, Rumunski 1, Srbiji 0-9, Škandi- Kolin 428.523, Frankobrod na Menu 334.951, navijj 0-9 in v Avstraliji 05 milijona. — Norimberk 294.344 prebivalcev. Konj pa je v Rusiji 20 milijonov, Severni Ameriki 15, Avstraliji 15, La Plati 6, Avstro- Koliko domače živine je na svetu. Ogrski 4, Nemčiji 4, Franciji 29, Angleški 2, tiniji in Laplati 30, Rusiji 30, v Nemčiji 18, v Franciji 14-5, v Avstro-Ogrski 14, v Dokdaj bo še stfet? tvstraliji 12, v Angliji 8, v Italiji 5, v kandinaviji 35, v Španiji 2-2, v Nizo- Dr. Chamberlain, profesor na vseuči- zemski 1*6, v Belgiji l-5, v Danski 15 in lišču v Čikagi, trdi, da bo naš svet obstal Švici 13 milijonov. — Ovac je v Avstraliji še najmanj sto milijonov let.