Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001756|250 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si »H \ En. BANKA KOPER AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group as ,......................^ Ilirska Bistrica ^ Letnik XIX, št.: 250 Jg julij 2011 m co Cena 1,80 € « TISKOVINA z POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI ~ 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO Kraške lekarne Ilirska Bistrica razpadajo stran? Dobiček za občine soustanoviteljice pomembnejši od občanov. Ali so naše lekarne res kot zgodba o kokoši, ki je nesla zlata jajca, pa so jo vseeno ubili? S tridnevno slovesnostjo na Baču proslavili 20 iet države STRAN 2 TIB Transport se prodaja na dražbi! stran 2 Na cesto tudi 45 Bistričanov Z uvedbo stečajnega postopka nad družbo Javor Pohištvo bo delo izgubilo 194 delavcev, med njimi je tudi 45 Bistričanov. Delavci so na mestu zastave Javor Pohištvo izobesili črno zastavo. STRAN 3 Kje bo potekala aVtOCeSta? STRANI 4 in S Naši kraji skozi čas: Nogometni turnir in Vijola noč za zaključek uspešne sezone STRAN 21 ILIRSKA BISTRICA ankarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041 633 593 O' STAVBA POŠTE „„„„ URNIK 0 0 06— 0 0 22 NEDELJA ZAPRTO Bar caffe Prestige '7 7 1 3 1 8 "3 65 006 NA KRATKO .m TIB Transport naprodaj Nova Ljubljanska banka je 19. julija na javni dražbi neuspešno prodajala 215.084 delnic bistriške družbe TIB Transport za izklicno ceno 7,66 milijona evrov. Predmet prodaje je bil celoten paket delnic, ki so se kupovale po načelu videno-kupljeno. Delnice je pri tej banki zastavilo podjetje Bubnič Transport iz Ob rova, ki banki ni uspelo povrniti obveznosti, le ta pa je delnice zasegla. Za nakup delnic ni bilo zainteresiranih kupcev, v banki pa so dodali, da bodo prodajo delnic te nekdaj uspešne ilirskobistriške družbe nadaljevali. Kupec, ki bi ali pa v prihodnje bo kupil ponujene delnice bo postal večinski lastnik TIB Transporta d.d„ saj zastavljene delnice predstavljajo slabih 80 odstotkov vsehTransporto-vih delnic. p-r. jr X NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com \> : O PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ momw.LUd)Mjktft 'SSHše »©©»is I VEZAVA ZA GSM APARATE ------------- SAMO 12 MESECEV NOVI UM i'0 APAHAlj Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1.80 EUR Glavni In odgovorni urednik: Bojan Oblak Tehnično urejanje In tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Naklada: 1.500 izvodov v Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@siol.com sport@e-sneznik.net oglasi@e-sneznik.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Maistrova ulica 2,6250 Ilirska Bistrica X Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.^, S tridnevno slovesnostjo proslavili 20 let države Rok Batista, foto Stojan Spetič Kulturne prireditve se je udeležil tudi predsednik Desusa KAREL ERJAVC Že tretje leto zapored smo člani kulturnega društva Tuščak iz Bača proslavili dan državnosti. Vendar je bilo letošnje slavje nekaj posebnega, saj smo 20 let naše države Slovenije praznovali kar tri dni. V petek, 24.junija 2011, ob 18.00 smo pred cerkvijo Sv. Ane na Baču obudili star običaj kresovanja. Ta pa bi kmalu izvisel saj nas je presenetila nevihta, ki pa na srečo ni trajala dolgo, tako sta se druženje otrok in peka krompirja lahko nadaljevala. Otroke pa je čakalo tudi presenečenje, saj jih je obiskal prijazni gospod medved, doma iz Bubn dula ter jih obdaril s slaščicami in sadjem. Zadovoljstvo in sreča otrok je bila ob tem nepopisna. Na žalost pa se je medved moral kmalu posloviti ter se vrniti v svoj brlog. Dan po bačkem kresovanju, 25. junija 2011, smo čakali vsi ponosni Slovenci. Dan, ko je naša država Slovenija praznovala svojih dvajset let. Ta dan pa je bil za člane kulturnega društva Tuščak še kako velik izziv saj se je na balincu začela osrednja in glavna prireditev ob 20-tem rojstnem dnevu naše Slovenije. Praznovanje smo začeli s turnirjem v balinanju, v katerem so se poleg treh ekip domačega balinarskega kluba Beu kamn pomerile še ekipe Osminka, Društvo invalidov Ilirska Bistrica, Jurišče, Ajdovščina in Podnanos. Poleg zmagovalcev v trojkah smo dobili tudi najboljšega zbijalca in približevalca. Ob 16.00 uri je bil v cerkvi Sv.lvana blagoslov z mašo, ki jo je vodil župnik Ciril Sorč. Po maši pa je sledila osrednja prireditev, katero smo z veseljem vsi pričakovali, saj je v našo družbo prišel tudi predsednik Desusa Karl Erjavec. Njegov prihod smo pospremili z bučnim aplavzom in z veliko pozitivizma na obrazih. Prireditev se je začela s himno, ki jo je zapela Maja Porta. V nadaljevanje zgodbe o uspehu nas je popeljala Dolores Keš, kije s pomočjo gostov obudila spomine na pretekla leta, odkar se veselimo svoje države. S konkretnimi primeri o dogajanju izpred 20ih let, predvsem z dogajanjem v naših krajih, nas je seznanil Anton Žele - Novček, ki je bil takrat eden med vodilnimi na poti do osamosvajanja Slovenije, zaposlen kot direktor Uprave za obrambo v Postojni, 26. majal 991 pa je postal član in vodja operativne podskupine v vojni za Slovenijo. Predsednik stranke De-sus gospod Karl Erjavec, nekdanji minister in poslanec v državnem zboru, pa se je v svojem govoru dotaknil trenutne situacije v drža- vi, predvsem na gospodarskem, socialnem in družbenem področju ter se spomnil vzponov in padcev Slovenije v dveh desetletjih. Karl Erjavec si je ob koncu vzel tudi čas za obisk bačke tržnice, ljudem je namenil čas, da so se z njim pogovorili, fotografirali in rokovali. Marsikomu je polepšal dan z nasmehom in dobro voljo, ki jo vsem primanjkuje v teh težkih časih. Ob koncu prireditve smo mu pripravili skromno presenečene. Nekaj dni pred prireditvijo je Karl Erjavec praznoval svoj osebni praznik, zato smo mu ob pomoči ansambla Snežnik in Maje vsi skupaj zapeli Vse najboljše. Kulturni program so oblikovali še mlajši in starejši plesalci otroške folklorne skupine Tuščak in Vaške Klepetulje. V veselje nam je bilo, da so se našemu povabilu odzvali člani folklorne skupine Luka Kramolc iz Šentanela in nam skozi ples in pesem predstavili življenje in običaje na drugem koncu Slovenije. Preko celega popoldneva so vzporedno potekale otroške delavnice, ki so jih vodile Helena Brožič, Alitea in Sanja ter bačka tržnica, ki je ne bi bilo brez prijateljev, ki si želijo sodelovanja z nami, da lahko skupaj pletemo niti kulture in s tem bogatimo in širimo kulturno turistično dogajanje. Obiskovalcev so se predstavili s čim se ukvarjajo in koliko truda vložijo v promocijo svojih izdelkov in kraja. Našemu vabili so se odzvali KD Grad Dolnji Zemon, KETŠD Alojz Mihelčič Harije, KD Luka Kramolc Šentanel, Mateja Tomšič in Franko Fatur iz Bača, Društvo vezi iz Ilirske Bistrice, Društvo diabetikov Ilirska Bistrica, Društvo invalidov Ilirska Bistrica, Aleš Babuder - Slivje, Kaluža Marica- Narin, Mohorčič Jože - Hru-ševje in Lakota Katarina in Rudi iz Podgrada. Po končanem uradnem delu je za zabavo poskrbel ansambel Snežnik, ki je zbrane zabaval do poznih večernih ur. Ta dan jez nami praznovala tudi FS Gradina, ki nam je bila preko celega dne v veliko pomoč. V nedeljo, 26. junija 2011, ob 18 uri pa so tridnevno praznovanje ob dnevu državnosti zaključile pevke ženskega pevskega zbora Tuščak s prvim samostojnim koncertom, ki je potekal v cerkvi Sv. Ane na Baču. Pevke so v goste povabile moško vokalno skupino Fantje s'pod Karlovce. Ob tej priložnosti je koordinator območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica Igor Štemberger podelil bronaste in srebrne Gallusove značke. Bronasto Gallusovo značko za pet let petja so prejele Valentina Tomažinčič, Maja Porta, Antonija Porta, Nataša Volk, Petra Rebec, Marica Batista, Marija Sedmak, Erika Šenkinc, Majda Turk in Tanja Blažek. Srebrno Gallusovo značko za petnajst letno prepevanje pa je prejela naša zborovodkinja Morena Hostinger. Vsem dobitnicam iskrene čestitke. Da je vse potekalo po načrtih se moramo zahvaliti članom KD Tuščak Bač, balinarjem Beuga kamna, vaščanom Bača, PGD Knežak, FS Gradina, sponzorjem in donatorjem, ki so nam na različne načine priskočili na pomoč, sooblikovalcem tridnevnega praznovanje in vsem vam obiskovalci, ki cenite naš trud in naše prireditve vedno številčno obiščete. Po uspešnem praznovanju in vseh aktivnostih, nastopih do sedaj, smo člani KD Tuščak Bač zakorakali v počitnice, da si naberemo novih idej, moči in energije za aktivnosti v jesenskem času. AKTUALNO GOSPODARSTVO Javor Pohištvo v stečaj, na cesto tudi 45 Bistričanov pa so presodili da je okrožno sodišče v Kopru ravnalo v skladu z zakonom. Vodstvo je v PN izjavilo, da so presenečeni: »Še posebej zato, ker je bilo v pritožbi izpostavljeno in dokazovano, da je bilo vodenje postopka prisilne poravnave s strani sodišča do te mere nejasno, da so ga naroberazumeli številni upniki.« Bojan Kramar, območni se- PrimožRojc..... Ta hčerinska družba nekdanjega pivškega giganta je v stečaju. Višje sodišče je odločilo, da je koprsko okrajno sodišče ravnalo pravilno. Kuverta o konverziji s podpisano izjavo matične družbe seje na poti iz Pivke v Koper izgubila!? Na cesto 194 delavcev. Spomnimo. Odvisna hčerinska družba Javor pohištvo d.o.o. pivške družbe Javor d.d. se je zadnje leto spopadala s finančnimi problemi. Še nekaj let nazaj je bilo govora, da bodo enoto stolarne na Baču posodobili in v njej združili vse proizvajalce stolov iz Primorsko-Notranjske regije (KLI, Lipa, Brest Martinjak in Javor), Bistriški občinski svet je podjetje celo oprostil komunalnega prispevka za novo proizvodno halo na Baču. A je v prejšnjem letu prišlo do preobrata, saj je avgusta Javor d.d. enoto Bač zaprl, proizvodnjo in zaposlene pa prenesel v Pivko. Takrat je bilo obljubljeno, da bodo z racionalnejšo proizvodnjo in manjšimi stroški težave uspešno prebrodili. 27. decembra 2010 v prisilno poravnavo A temu ni bilo tako. Decembra lani je podjetje prešlo v prisilno poravnavo. Javor Pohištvo je v načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom dal alternativno ponudbo, da svoje terjatve na družbo prenesejo kot stvarni vložek na podlagi povečanega osnovnega kapitala. Matična družba, kije tudi največji upnik, je zagotovila, da bo svoj delež v višini 2,6 milijona evra zahtevala s konverzijo. Da bi bilo finančno prestrukturiranje uspešno, bi morali upniki konvertirani za dva milijona evrov terjatev,... Kuverta z izjavo se je izgubila ...a so prenesli le za nekaj več kot 160.700 evrov. »Ker je skupni znesek prenesenih terjatev manjši od nižjega zneska, je postopek vpisa in vplačila poslovnih deležev neuspešen,« je v sklepu zapisalo sodišče v Kopru, ki je zato ustavilo postopek prisilne poravnave in oklicalo stečajni postopek. Vodstvo podjetja je odločitev o stečaju presenetila, prav tako upnike, saj so v vodstvu večkrat poudarjali, da podpirajo konverzijo, upnikom pa so zatrdili, da so kuverto z izjavo o konverziji pravočasno poslali na sodišče. Predsednik upniškega odbora Slobodan Klasič pravi, da so predstavniki Javorja upniškem odboru v sredo zagotovili, da so kuverto, v kateri je bila tudi izjava o konverziji terjatev, poslali na koprsko sodišče. "Na izrecno vprašanje o tem so odgovorili, da so izjavo poslali. A v edini kuverti, ki jo je koprsko sodišče dobilo od Javorja, te izjave ni bilo. Kaj je zgodilo, ne vemo; niti dokazil ni," pravi Klasič za PN. Ker izjava do sodišča ni prispela je poravnava je propadla, saj brez zneska matične družne prag za uspešno prestrukturiranje ni bil dosežen. V Javorju so se tudi pritožili na odločitev Koprskega sodišča. Z višjega sodišča kretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je ocenil, da bi matična družba s konverzijo svojih terjatev v postopku prisilne poravnave lahko pomagala rešiti hčerinsko družbo, so pa z ravnanjem matične družbe v sindikatu presenečeni, prav tako so presenečeni nekateri upniki. Na cesto 7 94 delavcev, od tega 45 Bistričanov Tudi zaradi pozabljene kuverte bo na cesti ostalo 194 delavcev, od tega 45 delavcev, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno na območju Občine Ilirska Bistrica, so nam povedali na Zavodu za zaposlovanje Koper in dodali, da gre povečini za starejše delavce brez izobrazbe, kateri so tudi težje zaposljivi. »Tak razplet nas zelo žalosti, nismo ga pričakovali,« je novico o stečaju podjetja za Zurnal24 komentiral Vasilij Križaj, predsednik sindikata Sinles v Javorju. Ker nova naročila so, se sprašuje ali bo vodstvo zdravo jedro kam preneslo. V matični družbi so potrdili, da bodo spričo velikega obsega naročil za njihove programe, tudi pohištvenega, skušali najti najprimernejšo rešitev. In še obljube Na novinarski konferenci 20.7. je direktor družbe Bruno Komac predstavil rešitve za pohištvo: »V Javor d.d. smo našli rešitev za zaposlene, tako da bomo po kolektivnih dopustih zaposlene prezaposlili na matično firmo Javor Pivka d.d.« Dosedanja naročila bodo zaključili, proizvodnjo pohištva bodo nadaljevali v okviru nove poslovne enote, a v manjšem obsegu kot dosedaj. Zaposlene bodo povabili k prezaposlitvi z novi pogodbami o delu in kasneje, glede na okoliščine za nedoločen čas. O izgubljeni kuverti oziroma nepopolni vlogi za konverzijo pa Komac pravi: »Gre za splet nekih procesnih napak in pa tudi da ena glasovnica ni bila poslana pravočasno, in smo tudi v zvezi tega ukrepali pri odgovorni osebi in začeli postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ta zadeva za Javor ni bila ključna, ker bi lahko sodišče na prvi stopnji drugače odločilo, ker je bilo v samem procesu toliko procesnih napak, da bi lahko bila odločitev bolj ugodna. Ampak dejstva so taka, rešitve so na dlani, tako da mi rešitve za zaposlene imamo in lahko nadaljujemo z naročili, ki jih je v tem momentu dovolj.« Papir pač vse prenese, a kaj, ko so bile zgodbe in obljube o zdravih jedrih in množici naročil pri pokojnih primorskih bratrancih in sestričnah Javorja, kot so KLI, Lipa pohištvo, MEBLO, Brest Martinjak,... pisane na povoskanem papirju a žal s črnim scenarijem. Če bo Javorški scenarij tak, pa bomo še videli. KOMENTAR... ... na članek »Zakaj v Ilirski Bistrici ni nikoli nič?« Dejan Baša, predsednik 00 SDS Ilirska Bistrica Dušan Grbec, vodja svetniške skupine SDS Ilirska Bistrica ..... \ /omenjenem članku v zadnji šte-V vilki Bistriških odmevov se naš župan Emil Rojc primerja s Stalinom. Z obžalovanjem ugotavljamo, da je res prevzel metode delovanja stalinizma v naši občini. Začel je z montiranimi procesi, neutemeljenimi kazenskimi ovadbami, ignoriral svetniške skupine SDS in Mladega foruma Šajeta pri obravnavi predstavnikov v javne zavode ter razdira posamezne svetniške skupine. Zato sta posamezna občinska svetnika zaradi osebnih in finančnih interesov zapustila svoji svetniški skupini ter zdaj delujeta za svoj osebni in finančni interes. Na lažna obtoževanja v članku Oskrba s pitno vodo obale in Krasa, češ da občinski svetniki SDS niso želeli potrditi DllP-a Oskrba s pitno vodo obale in Krasa, odgovarjamo, da smo na 1. izredni seji, ki je bila sklicana s to točko na dnevnem redu že v samem uvodu povedali, da svetniška skupina SDS pozdravlja prihod DlIP-a na sejo Občinskega sveta in da ga bo podprla. Šele nato smo dodali štiri dodatne točke, ki smo ji želeli na dnevnem redu. Te so bile: 1. Podelitev občinskih priznanj Postopki za podelitev priznanj so že bili sprejeti na KVIAZ-u 11.5.20-11, vendar župan ni želel, da se občinska priznanja podelijo, ker izborni bil po njegovi volji. Zato si je polastil nezakonito odločanje o podelitvi občinskih priznanj, saj o izboru podelitve občinskih priznanj po statutu odloča občinski svet in ne župan. 2. Popolnitev članov v svete in upravne in nadzorne odbore s predstavniki občine Zupan je v Bistriških odmevih konstantno ponavljal, da vodja svetniške skupine SDS g. Grbec ni obrazložil nujnosti točk. Dejstvo je, da nadzorni odbor Občine po skoraj letu dni še ni imel seje ter ni popoln in ni še obravnaval zaključnega računa ter proračuna Občine Ilirska Bistrica. Očitno se župan boji nadzora nadzornega odbora nad svojim delovanjem. Predstavnikov v Vrtcu, kije bil ustanovljen leta 2010, še nimamo. Župan ima očitno mačehovski odnos do občinske lastnine. Svetniška skupina SDS je že v preteklosti in bo tudi v bodoče zagovarjala zakonitosti v Občinskem svetu. Glede na objavljeni razpis ureditve sejne sobe v prvem nadstropju občinske stavbe, za katerega je predvideno 100.000 €, sejna soba ne bo dobila uporabnega dovoljenja oziroma ga bo dobila, če bomo vložili še najmanj dodatnih 200.000 € za postavitev dvigala. Namreč v skladu z zakonom je sejna soba javni prostor, ki mora biti dostopen vsem ljudem. Alternativni predlog svetniške skupine SDS je, da bi se sejna soba zgradila na sedanji lokaciji poročne dvorane in matičnega urada v pritličju in bi istočasno služila kot večnamenski prostor drugim interesnim združenjem (seminarjem, posvetom,...). Sredstva, ki bi jih s tem predlogom prihranili, bi lahko koristneje uporabili. V odstavku, kjer se župan sprašuje, kaj pomeni sprejetje predlaganih točk poudarjamo, da je župan le izvršilna veja oblasti in izvršuje sklepe občinskega sveta ter nima pristojnosti odločanja, ki se nanašajo na proračun občine Ilirska Bistrica. Odločanje enega predstavnika temelji na diktaturi prejšnjega sistema in ne na demokraciji, v kateri naj bi v samostojni Sloveniji in posledično v naši občini živeli. Delovanje z ustrahovanjem in blatenjem predstavnikov krajevnih skupnosti, društev, direktorjev javnih zavodov ter občinskih svetnikov, je za našo družbo strašljivo. ^ostoyci°- načrta za Priprava državnega prostorskega avtocesto Al Ljubljana - Koper Namen priprave državnega prostorskega načrta Priprava državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: DPN) za avtocesto med mejnim prehodom Jelšane in avtocesto A 7 Ljubljana -Koper predstavlja eno od izhodišč za doseganje ciljev Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Glavni cilj načrtovane avtoceste je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju jugovzhodne Slovenije ter njihovo povezanost z mednarodnimi povezavami ustreznega pomena. Načrtovana avtocesta bo podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij v Sloveniji, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko - razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje vlog podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Načrtovana avtocesta je opredeljena tudi kot del omrežja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena v okviru Jadransko-Jonske pobude. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT ZA PROSTOR Na podlagi sodmoga odstavka 19. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS. št. 80/10 in 106/10 - popr.) Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorat za prostor s tem JAVNIM N AZN AMILOM obvešča javnost o objavi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Postojna / Divača - Jelšane Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, kol koordinator priprave državnih prostorskih načrtov (v nadaljnjem hesodilu: koordinator), objavlja dopojpjono pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Postojna l Divača - Jelšane (v nadaljnjem besedilu: dopolnjena pobuda), ki jo jo dne 14. 4. 2011 in 31. 5. 2011 podalo Ministrstvo za promet Direktorat za ceste (v nadaljnjem besedilu: pobudnik). Pobudo je pod številko 7080 marca 2011 izdelal LUZ d.d.. Pobuda bo od 27. junija 2011 do 29. Julija 2011 objavljena v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: htt.')'7/wvAvrnoo.ciov.si'si/dclovna podrodafoustorski nacrtfdrzavni prostorski naerti/javne razgrnitve h so znanitve/ Javnost Ima možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor nanjo dali predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude. To lahko javnost do 29. julija 2011 pošlje na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48. Ljubljana, oziroma na elektronski naslov gp.mop@nov.sl. pri čemer naj v rubriki »zariova« navede ključne besede »Pobuda za DPN AC Postojna / Divača - Jelšano«. Koordinator in pobudnik bosta skupaj z Investitorjem, DARS d.d. in izdelovalcem, LUZ d.d. analizirala prispele predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude javnosti. Na podiugi analize bo koordinator pripravil osnutek sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta, in ga poslal v obravnavo prostorski konferenci. Šteje sc. da jc pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo Imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v analizi. Osebe, ki ne želijo, da so v analizi objavijo njihova imena In priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Št. 350-00-63/2005 - MM Ljubljana, dne 22. junija 2011. Mitja pavi: HA X\ GENERALNI D REKTOR' L [REKTORAT A-7.A PROSTOR Obstoječe avtocestno omrežje širšega območja obdelave predstavljata zgrajeni avtocesti A1 Ljubljana - Koper in A3 Divača - MMP Fernetiči. Glavna cesta G6, ki se v Postojni odcepi proti Jelšanam in poteka čez Ilirsko Bistrico, poleg regionalnega prometa prevzema tudi večino daljinskega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki. Zaradi elementov obstoječe ceste so na njej omejitve za tovorni promet, ki zato poteka po glavni cesti G7 čez Kozino. Cesta G7 trenutno prevzema tudi večino daljinskega cestnega prometa v okviru Jadransko-Jonskega koridorja. Načrtovana avtocesta bo omogočala preusmeritev daljinskega cestnega prometa na obravnavanem območju na sodobno, varno in zmogljivo prometnico. Bistveno se bodo izboljšale prometne razmere na obstoječem omrežju državnih cest na obravnavanem območju, razbremenjene bodo obstoječe prometnice, izboljšana bo prometna varnost in kvaliteta bivanja v naseljih, skozi katere poteka daljinski promet. Nova cestna povezava bo prevzela tudi vlogo obvoznic Pivke, Ilirske Bistrice in drugih naselij na tem območju. Izbor posameznih koridorjev in tras avtoceste bo omogočal uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme, prednost pa bodo imele gospodarsko, družbeno, okoljsko in prostorsko najsmotrnejše in najučinkovitejše oblike prometa ter poteki koridorjev in tras. Vloga načrtovane avtoceste je predvsem: - zagotovitev medsebojne povezanosti središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena na širšem območju jugozahodne Slovenije ter njihove povezanosti z mednarodnimi središči in povezavami ustreznega pomena; - zagotovitev daljinske cestne povezave v Jadransko-Jonskem koridorju in povezanosti tujih središč mednarodnega pomena čez ozemlje Slovenije; - navezava prometnih vozlišč mednarodnega in nacionalnega pomena na daljinsko cestno povezavo v okviru Jadra nsko-Jonskega koridorja; - navezava pomembnejših lokalnih središč obravnavanega območja na daljinske cestne povezave; - razbremenitev obeh sedanjih glavnih cest (G6, Postojna-Jelšane, in G7, Kozina- Starod), ki ne omogoča- ta ustreznih voznih razmer za daljinski promet; - izboljšanje kakovosti in časa potovanj ter prometne varnosti. Predhodno izdelane študije so obravnavale več možnih koridorjev poteka trase avtoceste. Kot primerne točke navezovanja na A1 se kažejo Postojna, Razdrto ali Divača. Končna točka načrtovane avtoceste je znana in sicer na območju mednarodnega mejnega prehoda Jelšane, ki je določen z državnim lokacijskim Načrtom. Od tu se načrtovan avtocesta navezuje na hrvaško avtocesto A7 Rupa-Rijeka-Žuta lokva. Lokacija mejnega prehoda Jelšane je skupaj z osnim in niveletnim potekom trase usklajena z Republiko Hrvaško. Glede na navedeno so, v dopolnjeni pobudi, v severnem delu obravnavane cestne povezave v treh koridorjih (Postojna - Pivka; Razdrto - Pivka; Divača - Pivka), v južnem delu pa venem koridorju (Pivka - Jelšane). Preučevani koridorji potekajo po območjih občin Postojna, Pivka, Divača in Ilirska Bistrica. Dolžina variant cestne povezave je odvisna od posamezne variante in znaša od 34 km do 39 km. Opis variant Na območju se prepletajo apnenčaste in flišne kamenine, v dolinah pa je prisoten aluvij. V tej projektni fazi so upoštevane grobe ocene geoloških razmer na območju ključnih objektov (viaduktov in predorov) na obravnavanih variantnih potekih avtocestnih koridorjev. Ocene izhajajo iz osnovnih geoloških kart, podrobnejše opredelitve geoloških razmer bodo obravnavane v nadaljevanju projekta. Nova prometnica je predvidena kot avtocesta s štiripasovnim smerno ločenim voziščem s srednjim ločilnim pasom in obojestranskima odstavnima pasovoma. Glede na prometno funkcijo cesta spada v skupino daljinskih cest (DC). Avtocesta bo imela tipični prečni profil s štirimi voznimi pasovi širine po 3,75 m, dvema robnima pasovoma širine po 0,50 m, dvema odstavnima pasovoma širine po 2,50 m in srednjim ločilnim pasom širine 4,00 m. Bankini sta 1,5 m. V nadaljevanju je opisanim 9 variant. Opisane so variante, in sicer 7 variant z izhodišči med Postojno in Divačo na avtocesti A1 Šentilj-Srmin (severni del), ter 2 varianti od Mereč naprej, kjer se vse trase srečajo in skupaj nadaljujejo do Jelšan (južni del). Dolžine variant na severnem delu so povprečno 23 km, na južnem pa povprečno 14 km. Varianta POSTOJNA-7 je dolga 20.960 m in ima prevojno točko na višini 477 m (predor Šilentabor). Smer variante je Postojna (vzhod) -Selce - Šilentabor - Mereče. Varianta ima izhodišče v novem razcepu "Postojna" na avtocesti A1 Šentilj-Srmin, ki je predviden vzhodno od obstoječega avtocestnega priključka Postojna pri Stari vasi. Razcep je predviden v obliki trobente. Prečkanje avtoceste je predvideno z nadvozom "Razcep Postojna-vzhod" dolžine 100m. Za zagotovitev ustreznih razdalj med obstoječim priključkom in predvidenim razcepom na avtocesti A1 se južna pentlja polovične deteljice priključka prestavi na zahodno stran državne ceste Postojna-Pivka. Sam razcep in prvih nekaj sto metrov trase je umeščeno približno v sredino med vodovodno črpalko in čistilno napravo, naslednji kilometer pa približno SOOm vzhodno od športnega letališča Postojna. Varianta nadaljnjih pet kilometrov poteka v neposredni bližini železniške proge Ljubljana- Trst/Koper/Reka (pri Matenji vasi se z njo križa v pokritem vkopu "Matenja vas" dolžine lOOm) in vzhodno od naselji Rakitnik, Matenja vas in Prestranka in njihovih območji predvidenih za gradnjo. Pri Prestranku prečka reko Pivko (most dolžine 100m) in nato poteka vzhodno od državne ceste Postojna-Pivka do naselja Selce. Pri Selcah se ta varianta usmeri v široko dolino reke Pivke ter poteka vzhodno od mesta Pivka in zahodno od Trnja in Klenika. Pri naselju Petelinje je predviden priključek Selce v obliki trobente z navezovalno cesto dolžine približno 1000m. Nato dvakrat prečka reko Pivko (mostova v dolžini 50m oziroma 100m) in med naseljema Parje in Drskovče preide v predor "Šilentabor" (2900m). Za predorom poteka varianta po ozki dolini potoka Jermenščica, kjer je predvidenih več viaduktov (viadukti "Jermenščica-1" "Jermenščica-2"in"Jermenščica-3" v dolžinah 200m in dvakrat 150m). Nato s predorom "Kilovče" (dolžina 650m) prečka greben Kačehe v bližini naselja Kilovče ter se nato usmeri po hribovitem območju (prečno na več zaporednih grebenov, kijih prečka z viadukti "Kilovče-1", "Kilovče-2" in "Kilovče-3" v dolžinah 150m, 400m in 300m) proti Ilirski Bistrici približno 300 do SOOm vzhodno od doline reke Reke. Varianta se zaključi na področju skupnega poteka pri Merečah, kjer je, kot rečeno, celotno območje obravnavanih avtocestnih koridorjev razdeljeno na severni in južni del. Varianta POSTOJNA-2 je dolga 24.320 m in ima prevojno točko na višini 583 m (predor Osojnica). Smer variante je Postojna (vzhod) - Selce -Ravne - Ribnica - Mereče. Trasni in niveletni potek variante je od odcepa z avtoceste Šentilj-Srmin pri Postojni enak varianti POSTOJNA-!, v km 4,400 pri Prestranku pa se varianta POSTOJNA-2 usmeri v hribovje zahodno od Pivke. Varianta se pri naselju Selce zaradi izvedbe priključka "Selce" nekoliko odmakne od državne ceste Postojna-Pivka proti vzhodu. Takoj za priključkom pa se usmeri proti zahodu in z dolgim in nizkim viaduktom "Selce" (dolžina SOOm) prečka omenjeni državno cesto in železniško progo. Varianta nato poteka zahodno od naselja Selce in Gradec in preide v predor "Osojnica" (dolžina 2300m), ki se zaključi izpod železniške proge Ljubljana/Pivka-Trst/Koper. Situativni potek v predoru upošteva območje vodovarstvenega območja 1. reda Osojnica. Za predorom je potrebno zaradi velike višinske razlike med dolino reke Pivke in Košanske doline traso razviti po pobočju Osojnice severo- zahodno od Kala. Severno od Kala je predviden viadukt "Zg o n" v dolžini 300m. Na odseku od predora "Osojnica" do priključka "Košana", ki je predviden pri Neverkah, je upoštevana projektna hitrost 100km/h. Zaradi skromnejših elementov, ki so dovoljeni za to projektno hitrost je potek na tem odseku prilagojen tako, da varianta s svojim potekom ne posega v industrijsko območje severno od Neverk. Trasa nato poteka vzhodno od Nove Su-šice in čez Knežijo, kjer je predviden potek v globokem vkopu, in nato z viaduktom "Sušica" (dolžina 300m) preide na območje Sušiških brd. Nato z viaduktom "Mrzlek" (dolžina 700m) preide na severno pobočje potoka Skrnik in se nadaljuje proti jugovzhodu in prečka potok Jermenščica z viaduktom "Narinski žleb" v dolžini 400m. Južno od "Kilovč" in severno od Dolenje Bitnje je 350m poteka v predoru "Kilovče". Varianta se zaključi na področju skupnega poteka pri Merečah, kjer je, kot rečeno, celotno območje obravnavanih avtocestnih koridorjev razdeljeno na severni in južni del. Varianta POSTOJNA-3 je dolga 24.590 m in ima prevojno točko na višini 618 m (predor Kravje k). Smer variante je Postojna (vzhod) - Selce - Boršt - Ravne - Ribnica - Mereče. POSTOJNA-3 je varianta s skrajnim zahodnim potekom na območju Pivke, ki se v predoru usmeri izpod hriba Kravjek, tako se v primerjavi z varianto POSTOJNA-2 s predorom pod hribom Osojnica oddalji od Pivke še za nadaljnjih 2,5 km. Trasni in niveletni potek variante je namreč od odcepa z avtoceste Šentilj-Srmin pri Postojni enak varianti POSTOJNA-1 oziroma POSTOJNA-2. V km 5,600 neposredno za priključkom "Selce" se loči od variante POSTOJNA-2 ter se usmeri v hribovje zahodno od Pivke. Z 850m dolgim in nizkim viaduktom "Selce" prečka državno cesto Postojna-Pivka in železniško progo Ljubljana- Trst/Koper/Reka. Varianta nato poteka vzhodno od naselja Selce (viadukt "Podvršek"dolžine SOOm) in preide v predor "Kravjek" (dolžina 2000m). Po predoru se varianta usmeri proti jugu tako, daje upoštevano območje kulturne dediščine Gradišče Boršt. V nadaljevanju (po km 11,000) poteka proti dnu Košanske doline je trasni in niveletni potek variante POSTOJNA-3 enak poteku variante RAZDRTO-1, to je varianta, ki se iz smeri Razdrtega preko višje ležečega kraškega ravnika med Vremščico in Razdrtim usmeri po strmih pobočjih Košanske doline zahodno od naselja Kal proti jugu v smeri Nove Sušice in Ribnice. Na skupnem poteku omenjenih variant preko strmih pobo-čijsevernega dela Košanske doline v pokritem vkopu iznad železniške proge Ljubljana-Trst/Koper prečkajo omenjeno prometnico. Nadaljnji potek do Mereč je enak kot pri varianti POSTOJNA-2. Varianta POSTOJNA-4 je dolga 23.890 m in ima prevojno točko na višini 583 m (enako kot varianta PO-STOJNA-2, na katero se naveže). Smer avtocesto med mejnim prehodom Jelšane in Slika 2: Prikaz poteka variant avtoceste na odseku Postojna / Divača - Jelšane variante je Postojna (zahod) - Selce -Ravne - Ribnica - Mereče. Varianta ima izhodišče v novem razcepu "Postojna" na avtocesti Al Šentilj-Srmin, ki je predviden poldrugi kilometer zahodno od obstoječega avtocestnega priključka, kjer se obstoječa avtocesta iz dna doline reke Pivke vzpenja v smeri proti počivališču Studenec. To je torej približno 2 km zahodno od odcepa variant PO-STOJNA-1,2 in 3. Razcep je načrtovan v obliki trobente. V sklopu razcepa je predviden nadvoz "Razcep Postojna-zahod" nad avtocesto, novogradnja mostu čez Pivko ter razširitev obstoječega avtocestnega mostu čez reko Pivko. Varianta naslednjih 5 kilometrov poteka zahodno od Grobišča, vzhodno od Prestranškega gradu, zahodno od Prestranka in naselja Koče. Nato se usmeri nekoliko proti vzhodu in poteka med naseljema Koče in Slavina. Vzhodno od naselja Slavina je priključek"Selce" ki je v obliki trobente s približno 400m dolgo navezovalno cesto, ki v podvozu prečka železniško progo Ljubljana-Pivka ter se priključi na državno cesto Po-stojna-Pivka severozahodno od griča Plavuše. Takoj za priključkom se varianta usmeri proti jugu ter preide na viadukt "Selce" v dolžini 400m, s katerim prečka območje kvalitetnih kmetijskih zemljišč Pomoklice jugovzhodno od Slavin. V km 6,500 zahodno od Selc se naveže na varianto POSTOJNA-2, ki ji nato do Mereče sledi tako trasno kot tudi niveletno. Varianta RAZDRTO-1 je dolga 23.550 m in ima prevojno točko na višini 653 m (km 5,400). Smer variante je Razdrto - Boršt - Ravne - Ribnica - Mereče. Varianta ima izhodišče v novem razcepu "Razdrto" na avtocesti A1 Šentilj-Srmin, ki je predviden 0,8 km vzhodno od obstoječega avtocestnega priključka Razdrto pri na- selju Gabrje in približno 2,5 km bolj vzhodno od obstoječega razcepa avtoceste s hitro cesto proti Vipavski dolini. Razcep je predviden v obliki trobente (nadvoz "Razcep Razdrto" dolžine 100m), vendar je možen tudi triangel. Varianta prečka Nanoščico in nato po zahodnem pobočju doline Biščevci pleza proti kraškem ravniku Slavinski Ravnik. Na odseku od km 1,900 do km 2,300 varianta poteka v visokem nasipu (do približno 20m), ki bo deloma zasipal dolino Biščevci in s čimer se sicer nekoliko uravna masna bilanca. Nato 4 kilometre poteka po južnem robu območja Na-tura2000 Slavinski Ravnik ter severno od Vršičev in Markiževe gore. Na območju Boršta se izogne območju kulturne dediščine Gradišče Boršt in se začne spuščati proti Košanski dolini, pri čemer s pokritim vkopom prečka nižje ležečo železniško progo Ljubljana/Pivka-Trst/Koper, v spodnjem delu poteka pa še obstoječo cesto Pivka-Divača. Po prehodu v dolino poteka približno 350m zahodno od naselja Kal, kjer je priključek "Košana" (v obliki polovične deteljice), in vzhodno od naselja Nova Sušica, kjer je na predlog občine Pivka potek deloma prilagojen območjem, ki so s planskimi akti predvideni za golf igrišče Ravne ter se v km 14,600 ujame z varianto POSTOJNA-2, ki ji nato do Mereče sledi tako trasno kot tudi niveletno. Varianta DIVAČA-1 je dolga 24.230 m in ima prevojno točko na višini 655 m (med predoroma "Žeb-je"in"Črna reber"), pri čemer je višina izhodiščne točke 560m. Smer variante je Čebulovica - Vremščica - Čepno - Ravne - Ribnica - Mereče. Varianta ima izhodišče v novem razcepu "Čebulovica" na avtocesti A1 Šentilj-Srmin, ki je predviden 2,3 km severovzhodno od obstoječega avtocestnega razcepa Gabrk. Razcep je predviden v obliki trobente. Prečkanje avtoceste je predvideno z nadvozom "Razcep Divača" dolžine 100m. Varianta prvih osem kilometrov poteka po južnih pobočjih Vremščice. V šestem kilometru sta načrtovana viadukt "Suhi potok" v dolžini 300m in predor "2ebje" v dolžini 450m. V sedmem kilometru severno od Gornjih Ležeč sta načrtovana viadukt "Drajni potok" v dolžini 450m in predor "Črna reber" v dolžini 850m. Iz geoloških preveritev objektov na osnovi Osnovne geološke karte 100.000 sledi, da v začetnem delu tega predora (km 6.5+00) poteka večji geološki prelom, kjer se lahko pojavlja porušen fliš in pretrt ter zakrasel apnenec. Omeniti pa tudi velja, da je razmeroma neugoden potek s predorom posledica izogibanja vodovarstvenemu območju Črna reber. V nadaljevanju se varianta prevesi v Košansko dolino ter poteka severno od Čepnega, kjer je predviden viadukt "2leb" v dolžini 450m, ter severno od Košanskega hriba in Neverk. Med Neverkami in Kalom v km 13,500 je predviden priključek "Košana", v okviru katerega je potrebno deviirati približno 450m državne ceste Pivka-Divača. Varianta se nato vzhodno od Nove Sušice v km 14,600 priključi na varianto RAZDRTO-1 oziroma na varianto POSTOJNA-2, ki jima nato do Mereč sledi tako trasno kot tudi niveletno. Varianta DIVAČA-2 je dolga 23.210 m in ima prevojno točko na višini 660m (med predoroma "2ebje" in "Črna reber"), pri čemer je višina izhodiščne točke 460 m. Smer variante je Gabrk - Vremščica - Čepno - Ribnica - Mereče. Varianta ima izhodišče v obstoječem razcepu "Gabrk" na avtocesti A1 Šentilj-Srmin, ki se preuredi v asimetrično polovično deteljico, pri čemer bi nova avtocesta predstavljala neposredno nadaljevanje smeri avtoceste A3 Gabrk-Fernetiči. Projektna hitrost za to prometno smer je 100km/h. Pri tem je potrebno preuredi obstoječi nadvoz na obstoječi avtocesti A1. Trasa poteka med železniško progo Ljubljana-Trst/Koper in vrtačo pod Čebulovico (izjemna krajina) in se nato na pobočjih Vremščice ujame z varianto DIVAČA-1 v km 4,500. Nadaljnji trije kilometri poteka so skupni (viadukt "Suhi potok", predor "2ebje"in viaduct "Drajni potok"), za tem pa se zopet ločita najprej niveletno (predor "Črna reber" v dolžini 900m) zatem pa tudi trasno (viadukt "Žleb" v dolžini 450m). V kilometru 10,000 severno od Čepnega se varianta DIVAČA-2 začne strmo spuščati ter se usmeri proti jugu z viaduktom Čepno v dolžini 600m. Vzhodno od Čepnega je predviden priključek"Ko-šana"v obliki trobente z navezovalno cesto dolžine približno 700m. Varianta nato prečka železniško progo, ki je na tem delu v predoru "Križiški". Na tem delu sta predvidena dva krajša predora, in sicer predor "Križiški" v dolžini 320m in predor "Gradišče" v dolžini 350m. Trasa se nadaljuje pre- ko Brda, Velikih vrhov in Sušiških brd (severno od razvodnice) ter se v km 16,200 na območju Sušiških brd naveže na varianto POSTOJNA-2, ki ji nato do Mereč sledi tako trasno kot tudi niveletno. Varianta JELŠANE-i je dolga 14.000 m in ima prevojno točko na višini 520 m (km 11,300). Smer variante je Mereče - ravninsko območje vzhodno od Zarečice - Dolenje - MP Jelšane. Varianta se začenja na področju skupnega poteka pri Merečah, kjer je, kot rečeno, celotno območje obravnavanih avtocestnih koridorjev razdeljeno na severni in južni del. Na odseku od Mereč do Topole poteka varianta v neposredni bližini železniške proge Ljubljana/Pivka- Reka. Pri Topolcu je v bližini državne ceste Rib-nica-llirska Bistrica predviden priključek "Ilirska Bistrica" v obliki trobente. V okviru priključka je predvidena izgradnja krožnega križišča v katerega bi se združili krak ceste avtocestnega priključka, oba obstoječa kraka glavne ceste G1-6 in tudi predvidena obvoznica Ilirske Bistrice, za katero je sicer že sprejet prostorski (lokacijski) načrt. Po prečkanju reke Reke (viadukt "Reka" dolžine 250m) se usmeri preko povsem ravninskega območja kotline Ilirske Bistrice ob obronkih bližnjih gričevij, ki zaključujejo omenjeno kotlino. Varianta poteka zahodno od Rečice, vzhodno od Dobrega Polja, Zarečice in Velike Bukovice ter nato zahodno od Male Bukovice. Na območju vzhodno od Velike Bukovice se izogne hrastovemu gaju, zaradi česar je potrebno regulirati meander potoka Molje v dolžini približno 10Om. Sledi prehod v hribovje, ki omejuje kotlino Ilirske Bistrice na južnem robu. Trasa se dvigne in poteka visoko nad desnim bregom Dolenjskega potoka ter se nato prevesi v dolino pri Jelšanah. Na tem območju sta predvidena viaduct "Bukovica" (dolžina 150m) v km 9,100, s katerim avtocesta prečka železniško progo Ljubljana/Pivka-Reka in Dolenjski potok, ter viadukt "Dolenje" v dolžini 300m. Zahodno od Dolenj pri Jelšanah se trasa umika visoko v pobočje naravni vrednoti Dolenjske ponikve ter se nato usmeri proti mejnemu prehodu Jelšane. Južno od Jelšan pred mejnim prehodom je predviden še priključek "Jelšane" v obliki trobente. Zaključek variante je zasnovan ob upoštevanju smeri hrvaške avtoceste A7, in sicer tako, da bo po odpravi mejnih kontrol na meji z Republiko Hrvaško možna vožnja preko meje z nezmanjšano hitrostjo. Varianta JELŠANE-2 je dolga 14.170 m in ima prevojno točko na višini 527 m (km 11,300). Na hribovitem območju zahodno od Ilirske Bistrice ima ta varianta približno 60m izgubljenih višin. Smer variante je Mereče - hribovito območje zahodno od Zarečice - Dolenje - MP Jelšane. Tudi varianta JELŠANE-2 se začenja na področju skupnega poteka pri Merečah, kjer je, kot rečeno, celotno območje obravnavanih avtocestnih koridorjev razdeljeno na severni in južni del. Za razliko od variante JEL-ŠANE-1 se varianta JELŠANE-2 usmeri nekoliko bolj proti zahodu in obide naselje Topole po njegovi zahodni strani. 2e takoj na začetku v km 0,500 je zahodno od Topole predviden priključek "Ilirska Bistrica". Priključek je zasnovan v obliki trobente in se na državno cesto naveže pri Mežnariji v bližini obstoječega križišča za Pod-stenje. V km 1,500 varianta prečka dolino reke Reke z viaduktom "Reka" dolžine 300m. Varianta nadaljnjih pet kilometrov poteka po razgibanem hribovitem terenu zahodno od naselji Zarečje, Dobro Polje, Zarečica in Velika Bukovica. Tu so predvideni visoki nasipi in globoki vkopi, tako da je pričakovati relativno velik obseg zemeljskih del. Sledi približno poldrugi kilometer trase v visokem nasipu po ravninskem terenu zahodno od Male Bukovice. Potem pa se trasa začne vzpenjati zahodno od Debelega hriba, prečka železnico in državno cestoz viaduktom "Bukovica" dolžine 150m v km 9,200 ter se preko Dolgega rta in Velikega vrha v km 11,500 naveže na varianto JEL-ŠANE-1 pri Dolenjah. Nadaljnji potek do mejnega prehoda je enak kot pri varianti JELŠANE-1. Okrogla miza Skupina Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice je v ponedeljek, 18. julija, organizirala okroglo mizo na temo umestitve avtocestnega odseka Jelšane - Postojna/Divača, na kateri so svoja stališča glede predlaganih tras predstavili predstavniki Občine II. Bistrica, skupine Nove ideje, avtoprevoznikov ter civilne iniciative Kras in civilne iniciative Brkini. Napovedani predstavniki ministrstva za promet in okoljskega ministrstva so udeležbo odpovedali. Člani skupine Nove ideje menijo, da bi avtocesta za Ilirsko Bistrico pomenila predvsem nove razvojne priložnosti, izboljšanje prometnih razmer, večjo prometno varnost in boljšo kakovost bivanja v naseljih, saj bi prevzela tudi vlogo obvoznice. Dodaten razlog za avtocesto je tudi podatek, daje v občini delovno aktivnih 6495 prebivalcev, od tega pa se jih na delo v druge občine vozi več kot polovica, največ prav v smeri Postojne in Ljubljane tako, da v skupini podpirajo traso Postojna 1, ki se jim zdi najboljša od ponujenih, najbolj sporna iz okoljevarstvenega vidika pa se jim zdi trasa proti Divači, saj bi bil vpliv na Škocjanske jame in vrtačo v Čebulovici prevelik. Okrogle mize sta se udeležila tudi predstavnik občine Matulji ter postojnski podžupan in poslanec 2vonko Černač, ki je prepričan, da bodo občine našle skupen jezik in določile najprimernejšo varianto. Zaključek iz razprav je bil, da bi tako najprimernejša trasa avtoceste do Jelšan za občane Ilirske Bistrice bila tista, ki bi vodila do Postojne.Tako so na okrogli mizi menili tudi predstavniki bistriške občine, gospodarstva in družbe. Pritegnili so jim tudi predstavniki civilnih iniciativ divaške občine. Bistriški svetniki so obravnavali državni prostorski načrt za avtocesto na 6. seji OS občine, o zaključkih pa več prihodnjič. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Odkupna cena pšenice letos bistveno višja napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Ton jo Janežič KGZ Slovenije meni, da lahko uspešen žitni dogovor oziroma dogovor vseh členov znotraj verige na področju pridelave in odkupa pšenice postavimo kot zgled. V začetku julija so se v Murski Soboti z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom sestali predstavniki kmetov in odkupovale! pšenice na temo dogovora o pridelavi in odkupu pšenice, sklenjenega konec lanskega leta. Pri oblikovanju dogovora je vseskozi sodelovala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. V dogovoru so bili določeni način dogovarjanja, odkupna cena, parametri kakovosti in način sodelovanja. Letošnja odkupna cena pšenice bo za okoli 70 odstotkov višja od lanske. Ob tem KGZS poudarja, da so bile prejšnja leta odkupne cene pšenice izredno nizke in niso pokrile stroškov pridelave. Kmetje bodo letos za najvišjo kakovost (A) prejeli 225 evrov za tono, za kakovost BI 207,5 evra in za kakovost B2 195 evrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je povedal, »da dogovor, ki so ga v petek sklenili kmetje ter mlinarji in peki, kaže, da dogovori, ki se v Sloveniji sklenejo, lahko tudi držijo«. Kot je povedal direktor KGZS-Zavoda Murska Sobota Franc Režonja, so strokovne službe opravile pozitivno vlogo, saj so kmalu po kmetijsko-živilskem sejmu pripravile vsa navodila za pridelavo pšenice. Strokovne službe so prav tako sodelovale v vseh aktivnostih pri dogovoru o pridelavi in odkupni ceni pšenice. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije meni, da lahko uspešen žitni dogovor oziroma dogovor vseh členov znotraj verige na področju pridelave in odkupa pšenice postavimo kot zgled. Želi si, da bi na podoben način potekali dogovori tudi na drugih področjih znotraj verige od kmeta do kupca. Predlog spremembe Zakona o KGZS ni primeren za nadaljnjo obravnavo V začetku julija se je na zadnji redni seji pred parlamentarnimi počitnicami sestal Državni svet RS, ki je med drugim obravnaval tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Državni svetniki so odločili, da predlog spremembe ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je predvidel prostovoljno članstvo, je predlagala zunajparlamentarna stranka NSi. Spremembo zakona so sredi junija obravnavali tudi poslanci Državnega zbora RS, ki so z 29 glasovi za in 43 proti prav tako izglasovali, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. KGZS ponovno zahteva rešitev problematike kmetovanja na VVO Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) že več let opozarja na problematiko kmetovanja na vodovarstvenih območjih (VVO) in ugotavlja, da se le-ta v okviru pristojnih ministrstev in Vlade RS še Na novinarski konferenci so rezultate dogovora o odkupni ceni pšenice predstavili direktor KGZS-Zavoda Murska Sobota Franc Režonja, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, direktor Mlinopeka Karel Pojbič in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kiičan. DRUŠTVO UPOKOJENCEV Vse do Solnograda Franc Gombač ....... Zgodnje pomladno jutro je obetalo lep dan. Izkoristiti ga je treba, so sklenili bistriški upokojenci, zasedli mesta na avtobusu in se s postaje odpeljali novim spoznanjem in ogledom naproti. V letnem programu zagotovijo, med drugim, tudi obisk kraja v soseščini, vrednega ogleda. Letos smo si izbrali Avstrijo, natančneje: Salzburško. Skozi Karavanški predor smo zapustili Slovenijo in se predali užitkom ogleda in spoznavanja krajev, pokrajine, običajev, preteklosti in sedanjosti dežele, s katero smo bili stoletja tako ali drugače povezani. Vodnica Gabrijela nam je natrosila toliko podrobnih zanimivosti, da smo skorajda pozabili na obvezni postanek. Izlet v Zvezno deželo Salzburško - Solnograško je bi enodnevni, zato je bilo potrebno pohiteti, da si ogledamo čim več. Mejo med Avstrijo in Nemčijo smo prestopili brez postanka, mudilo se nam je v Slazbergvvervvk Berchtesgaden, 1571 leta odprt rudnik soli. Obveznemu preoblačenju v enotna oblačila in skupinskemu slikanju je sledila vožnja s posebnim vlakcem, ki turiste popelje do postaje, kjer smo prisluhnili posnetku razlage zgodovine in dejavnosti rudnika v slovenskem jeziku, kar se je ponovilo večkrat med postanki. Poseben izziv je vožnja za pogumnejše po »toboganu« na drugi nivo rudnika. (Pravijo, daje hitrost cca 80 km/h?). Preko podzemnega slanega jezera smo se prepeljali s splavom ter občudovali lesketajoči podzemni svet. Čudovito doživetje. Nazaj grede smo se zapeljali pod vznožje 1834 m visoke gore Kehlstein - Orlovo gnezdo, ki ga je zgradil Bormann in za petdeseti rojstni dan poklonil Hitlerju. Čudovit razgled, ki so ga le tu in tam motile meglice in oblaki, je grenil le pomislek na grozote, ki jih je v tistem času povzročil »slavljenec«. A čas celi rane, mi gremo pa naprej. Končni cilj našega potovanja j bil ogled in spoznavanje Salzburga, glavnega mesta zvezne dežele Salzburške, ob vznožju apneniških Alp, mesta, ki nudi toliko ogleda vrednih zgradb, parkov, trgov ipd, da si v skopo odmerjenem času ogledaš le delček. Inpozanten grad Hohen-salzburg kraljuje nad njim, veduta, gledano iz mesta, spominja na Ljubljano. Staro mestno jedro z baročnimi stavbami kot so: katedrala sv. Rupreta, baročni dvorec Mirabell s parkom, Mozartova rojstna hiša, ogleda vredno pokopališče, podhodi in drugo pustijo močan vtis, da še lep čas razmišljaš o videnem. Pa saj veste, vrnitev domov je najlepši del izleta. vedno ni ustrezno rešila. KGZS zahteva, da se za kmetijska gospodarstva, ki želijo še naprej intenzivno kmetovati, zagotovi nadomestna zemljišča, za izpad dohodka pa denarna nadomestila. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj je na seji parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzačetku julija opozoril na še vedno nerešeno problematiko kmetovanja na vodovarstvenih območjih. KGZS ugotavlja, da se 35. člen Zakona o vodah ne izvaja, saj oškodovani kmetje ne dobijo niti nadomestnih zemljišč niti denarnih nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. KGZS zahteva, da se zagotovi sredstva za izplačilo denarnih nadomestil za leto 2009. V ta namen je pripravila tudi predlog zakona o interventnih ukrepih na VVO, ki pa se na ni upošteval. KGZS nadalje zahteva, da se pripravi uredba o denarnih nadomestilih za izpad dohodka zaradi izvajanja vodovarstvenega režima, ki bo dolgoročno reševala problem kmetovanja na VVO I. V letih od 2006 do 2008 je bilo sprejetih 7 vladnih uredb, ki so na kmetijskih površinah na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) uvedle prepoved uporabe gnojevke in gnojnice, uporabe FFS in mineralnih gnojil z dušikom. Posledič- NE PREZRITE no na teh območjih ni bilo mogoče intenzivno kmetovati in zato se je dohodek iz kmetijske dejavnosti bistveno zmanjšal. Tudi spremembe štirih uredb iz aprila 2011 ne rešujejo problematike dolgoročno. Ob tem KGZS opozarja, da tri veljavne uredbe še vedno niso bile spremenjene in zato ne veljajo enotna pravila za vso Slovenijo. KGZS se zavzema za pripravo trajnejših rešitev uporabe FFS in gnojenja z mineralnimi gnojili v okviru sprememb uredb o VVO, saj se seznami prepovedanih aktivnih snovi letno spreminjajo. Tudi prehodno obdobje za uvedbo zahtev za gnojenje, ki ga uvajajo dosedanje spremembe uredb, ne rešuje problematike, saj je ob neznanih pogojih nemogoče načrtovati kmetovanja za naslednje obdobje. KGZS tudi meni, da bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano moralo zagotoviti sredstva za preusmeritev kmetij na vodovarstvenih območjih v ekološko kmetovanje, ki ne bo ogrožalo pitne vode. Parlamentarni Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj po opravljeni razpravi sklenil, da problematika kmetovanja na VVO še vedno ni ustrezno rešena. Zato je Vladi RS predlagal, da naj problematiko ponovno prouči in čim prej pripravi ustrezne ter enotne rešitve, ki bodo veljale za vso Slovenijo. Promocijska stojnica 20. letnico samostojnosti so s tridnevnim praznovanjem, z bogatim programom, obeležili tudi na Baču. Praznovanje, v organizaciji TD Tuš-čak z Bača, pa je bila tudi odlična priložnost za promocijo prireditev, ki jih izvajajo številna društva v občini. Člani KD Grad Dolnji Zemon in člani KETŠD Alojzij Mihelčič Harije smo dogodek izkoristili za promoviranje prireditev, ki jih pripravljamo do konca letošnjega leta: 15. avgust, Soze, Gremo na božjo pot; 20. avgust, Dolnji Zemon, Malajužna; 9. oktober, Harije, Bučjada; december, Dolnji Zemon, Miklavževanje; 26. december, Harije, Štefanovo in počastitev 20. letnice samostojnosti. Veselilo nas bo, če si boste vzeli čas in obiskali katero izmed naših prireditev. Prisrčno vabljeni! SAGA O LEKARNI Kraške lekarne - Zgodba o Butalcih, ki so kokoš ubili Primož Rojc..... Uspešen zavod z velikim dobičkom bo zaradi nestrinjanja županov razpadel. Postojna gre na svoje, po njeni poti pa naj bi jeseni šla še Sežana. Lekarniška zbornica opozarja na igranje z zavodom. Postojna verjetno ustanovila nov zavod, Ilirska Bistrica proti razdružitvi. Občinski svet Postojne je sprejel odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Kraških lekarn Ilirska Bistrica, občinskemu svetu ga je predlagal župan Jernej Verbič, ki pričakuje, da ga bodo do 30. septembra potrdili tudi drugi občinski sveti ostalih občin ustanoviteljic. Če odloka OS ne bodo sprejeli, tako pravi Verbič, čaka Kraške lekarne prisilna likvidacija. Razlogi za razdružitev naj bi bili v nesoglasju ustanoviteljic glede interesov, ne-imenovanje direktorice, težave pri sprejemanju novega odloka ipd. Razhajanja vpogledih V Postojni, kjer so najbolj glasni za likvidacijo zavoda, menijo, da nemoteno delovanje zavoda ovirajo različni pogledi ustanoviteljev za prihodnost in usmeritve zavoda, nadaljnjem razvoju dejavnosti in posledične nezmožnosti sprejemanja ključnih odločitev. Nasprotujejo tudi podružničnim lekarnam v Podgradu in Dutovljah, ki sta bili zgrajeni zato, da se lekarne približajo prebivalcem, zaradi majhnosti pa prinašajo zavodu zgubo. Kraške lekarne bi morale odpreti še dve nerentabilni lekarni v Knežaku in Prestranku, a Postojna temu nasprotuje, vsaj po besedah postojnske svetnice Viktorije Kukanja, ki pravi: » Časi solidarnosti so minili«. A nasprotovanje gradnji nedobičkonosnim podružnicam je v nasprotju z odločitvijo sveta zavoda Kraških lekarn, ki je sprejel odločitev, da se del dobička nameni gradnji nedobičkonosnim podružnicam, prav z namenom, da se ljudem približajo lekarniške storitve. Postojna bo, če ne bodo občinski sveti ostalih občin soustanoviteljic sprejeli odloka o prenehanju zavoda, na pristojen sodišču sprožila postopek prisilne likvidacije in zatem ustanovila samostojni javni zavod. Bistrica razdružitvi nasprotuje Bistriški župan Emil Rojc razdru-ževanju ves čas nasprotuje. Za PN je pojasnil, da bi na izstop Postojne iz zavoda pristal zaradi golega miru, ne pa tudi na izstop sežanske občine. »K temu ne morem pristati, saj potem zavoda Kraških lekarn praktično ni več. Ukiniti zavod, ki deluje dobro in ustvarja dobiček, pa je nesmiselno in nespametno.« Bistriški župan v izjavi za Primorske novice meni še, da ni razlogov za ukinitev zavoda, saj je v statutu zapisano, da je ukinitev možna, če preneha potreba po upravljanju te dejavnosti: »Ker se to ni zgodilo, zavoda ni smiselno ukinjati, je pa tudi ekonomsko nespametno.« Razdružitvi pa nasprotujejo tudi pivški, di-vaški in komenski župan. O zavodu v Sežani kup resnic Razpustitvi zavoda načeloma soglaša tudi Sežanski župan, toda svetniki so nagle odločitve upočasnili. Na seji so padale krepke izjave. Svetnik in član sveta zavoda Kraških lekarn Iztok Bandelj (LDS) je dejal: »Ta zavod je kljub konfliktom relativno dobro funkcioniral« in je prav to »verjetno najboljša organizacijska možnost«. Toda »Ni varianta, da gre Postojna ven, ker potem tisto, kar ostane, ni podobno nobeni stvari. Potem moramo ustanoviti svoj zavod, verjetno za naše kraške občine«. Bandelj meni tudi, da je zavod v katerem ima Sežana 26 odstoten delež dober: » Zavod je dobro organiziran, dobro voden, dobro pokriva svojo dejavnost«. Problem vidi v različnih interesih občin soustanoviteljic, saj želijo ene dobiček, druge pa s tem dobičkom širiti mrežo. O Postojni pa: »Ni zainteresirana za razvoj mreže, ampak hoče iz lekarne denar. Drugi razlog je, da v Postojni nimajo podružnic in imajo največji dobiček, torej ima Postojna čisto finančne interese, da se izloči«. Bandelj meni še, da bo Sežana v primeru razdružitve morala ustanoviti svoj zavod zato ocenjuje: »manjšo lekarno je težko formirati kot zavod zaradi organizacijskih in drugih zadev, torej se postavlja vprašanje -ali javni zavod ali gremo v zasebne lekarne, koncesije...« Svetnik Ivan Vodopivec pa je stanje primerjal z Butalami: »Šest Butalcev je imelo kokoš, ki je nesla zlata jajca in dobro polnila proračun, ampak se niso mogli dogovoriti, kdo jo bo futral in so jo ubili. Mi jo likvidiramo. To je odraz stanja ne samo politike v Sloveniji, ampak tudi naše lokalne, kjer se veliki šefi ne morete zmenit.«Na besede bistriškega župana Emila Rojca o tem, kdo lahko izstopi iz zavoda pa se je Terčon odzval: »Mi bomo tisti, ki bomo odločili, kako bomo ravnali.« Bomo imeli dražja zdravila? Anita Malnar, v.d. direktorica Kraških lekarn je za Zurnal 24 povedala : »Nedopustno bi bilo razbijati zavod, ki dobro posluje in je strokoven, zaradi različnih političnih interesov občin ustanoviteljic in njihove nesposobnosti dogovarjanja.« Malnarjeva izpostavlja, da v takšni obliki zavod z 41 zaposlenimi deluje racionalnejše (z eno samo upravo), ima nižje stroške nabave, zaposleni se lažje izpopolnjujejo, vodstvo ima večjo strokovno avtonomijo, kader lahko prehaja med lekarna- mi v času dopustov in porodniških, predvsem pa omogoča dostopnost storitev tudi v manjših krajih. Razbitje lekarne pa bi verjetno zaradi višjih stroškov poslovanja prineslo tudi višje cene izdelkov. »Šest Butalcev je imelo kokoš, ki je nesla zlata jajca in dobro polnila proračun, ampak se niso mogli dogovoriti', kdo jo bo futral in so jo ubili. Mi jo likvidiramo. To je odraz stanja na samo politike v Sloveniji, ampak tudi naše lokalne, kjer se veliki šefi ne morete zmenit.« Ivan Vodopivec, sežanski svetnik V Lekarniški zbornici Slovenije pa opozarjajo na neustrezno sistemsko ureditev, ki oblikovanje lekarniške mreže prepušča občinam, o tem so opozorili ministrstvo za zdravje. »Ne želimo postati trgovine, na kar nakazuje trenutno dogajanje. Občinam, kot ustanoviteljicam lekarn je namreč pogosto v interesu predvsem maksimiranje dobičkov in potem njihovo kanaliziranje v druge namene, namesto, da bi šli v razvoj lekarniške dejavnosti« je na tiskovni konferenci opozorila Romana Rakovec, članica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije. IZJAVA ZA JAVNOST Vodenje GZS OZ Postojna prevzel Boštjan Požar Upravni odbor GZS Območne zbornice Postojna je konec junija na mesto direktorja Območne gospodarske zbornice Postojna soglasno imenoval mag. Boštjana Požarja, sicer direktorja RRA Notranjsko-kra-ške regije, d.o.o. Na tej funkciji je Požar zamenjal dosedanjega direktorja mag. Igorja Blažino, ki je območno zbornico vodil zadnjih šest let. UO GZS OZ Postojna, ki ga sestavljajo direktorji vseh velikih podjetij ter nekaterih malih in srednjih podjetij v regiji, je ob sprejemanju odločitve o novem vodstvu območne zbornice, potem ko je dosedanji direktor zaradi nastopa dela v družbi Postojnska jama predčasno zaključil svoj mandat, izrazil interes, da zbornica v Postojni obstane. Obenem pa se zaveda, da bo zbornica v težkih gospodarskih razmerah, ki vplivajo tudi na upad članstva, neplačevanje članarin in finančno sposobnost zbornice, težko preživela . Iz teh razmišljanj je prišla ideja o tesnejšem sodelovanju z regionalno razvojno agencijo, ki je v zadnjih letih zrasla in oblikovala kompetentno ekipo z izkušnjami na področju regionalnega razvoja, priprave in vodenja projektov, podjetniškega svetovanja in gospodarstva. V tem vidi zbornica priložnost in možnost usklajenega delovanja in ustvarjalnega sodelovanja med obema regijskima institucijama, ki imata na področju gospodarstva podobno poslanstvo in cilje. Po besedah novega direktorja območne zbornice Boštjana Požarja, kije svoj mandat pričel s 1. julijem, takšna rešitev prinaša medsebojno izkoriščanje obstoječih kadrovskih in drugih virov obeh institucij za iste cilje. RRA si namreč prizadeva bolj približati gospodarstvu s konkretnimi podpornimi storitvami (vloge na razpise, poslovni načrti, investicijski programi, svetovanja itd.), kar ji bo povezovanje z zbornico hitreje omogočilo, pri tem pa bo uporabljala obstoječo poslovno, fizično in informacijsko infrastrukturo zbornice. Po mnenju Požarja in članov upravnega odbora pa bo zbornica na drugi strani pridobila operativno kadrovsko podporo RRA,„know-how", več podpornih storitev ter boljše možnosti vključevanja in sodelovanja pri projektih. Vir: rra-nkr.si IZLETI IN LAST MINUTE POČITNICE V AVGUSTU: TERME RADENCI, htl Radin 4*, 3 x POL za 2, do 15.8. 198 € POREČ, htl Delfin 2*, 4 x POL, TT, 9.-13.8. 168 € SELCE, Hotel Selce 3*, 3 x POL, TT, 27.7.-13.8. 158 € RAB, hotel Carolina 4*, 3 x POL, do 20.8.. 192 € PAG, aparthotel Frane 3*, 7 x POL, 30.7.-6.8. 259 € BRAČ, BOL, htl Borak 4*, 7 x POL, TT, 3.-10.9. 330 € TURČIJA, hotel Diamond 3*, POL, 4., 11. in 18.8. 429 € BOLGARIJA, htl Regatta Palače 3*, NZ, 3. in 10.8. 399 € KRETA, htl Paloma Garden 3*, POL, 6.8. 499 € MALLORCA, hotel Geminis 3*, POL, 3.8. 629 € TUNIZIJA, htl Club Selima 3*, Al, 17., 24. in 31.8. 404 € DJERBA, El Mouradi Djerba Menzel 4*, Al, 10. in 17.8. 444 € BARCELONA IN LLORET DE MAR, 6 dni, bus, 15.8. 259 € PARIZ - vikend, 3 dni, letalo, 5.8. 425 € LONDON - vikend, 3 dni, letalo, 12.8. 485 € ŠKOTSKA, 8 dni, letalo, 13.8. 1.190 € MIRABILANDIJA, družinski paket: NZ, vstopnice od 122 € TA GREM, poslovalnica Te/.: 7700 727, Fax: 7700 726 Cankarjeva ulica 7 9 e-ma//: info@grem.si, SI-6250 ILIRSKA BISTRICA www grem $/ TURIZEM____________________________ Novi lokalni turistični vodniki za Zeleni kras Milojka Primc •••• RRA Notranjsko Kraške regije iz Pivke je skupaj z Razvojno turistično agencijo Autentica iz Kopra organizirala tečaj za lokalne vodnike Zelenega krasa, tega še v turizem premalo vključenega področja. Na tečaju se nas je zbralo lepo število. Poleg kandidatov za tečaj, so bili tu tudi predstavniki TlC-ev in drugih organizacij, ki skrbijo za razvoj turizma v občinah. Ko sem dobila vabilo za tečaj, nisem bila prepričana v to novo obliko, kiji pravijo Zeleni kras. V okvir Zelenega krasa se vključujejo občine Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Pivka, Logatec, Ilirska Bistrica. To je bila zame popolnoma nova povezava. »Področje teh občin pretežno sovpada z makroregijo Dinarski svet, z rovtarskim hribovjem kot delom predalpskega hribovja, sega v Alpski svet; mezoregiji Podgrajsko podolje ter Brkini z dolino Reke pa spadata v Sredozemski svet,« nam je za začetek razložil doc. dr. Gregor Kovačič. »Brkini sicer pripadajo ne-kraški pokrajini, vendar jih v tem kontekstu ne moremo izvzeti. To pa prispeva k večji pokrajinski pestrosti oziroma geodiverziteti območja,...in prispeva tudi k raznoliki naravni in posledično kulturni dediščini območja, ki je bilo, je in bo osnova razvoja turizma na območju Zelenega krasa.« Na predavanjih, ki so potekala od 18. aprila do sredine junija, se je zvrstila vrsta predavateljev, ki so nas vedno znova navduševali z novimi, doslej neznanimi vsebinami in nas vodili v razmišljanja o do sedaj manj znanih pokrajinah. O družbenogeografskih značilnostih Zelenega krasa, o trajnost- nem turizmu in ekoturizmu ter o možnosti razvoja le teh na področju Zelenega krasa, nam je govoril prof. Simon Kerma. Andrej Bandelj, profesionalni turistični vodnik z državno licenco, nas je seznanjal s turističnimi zanimivostmi Zelenega krasa in nas poučeval o tehnikah turističnega vodenja. Zgodovinar in novinar Tomo Šajn nas je uvedel v zgodovinska dogajanja na tem območju s poudarkom na obdobju 20. stoletja. Doc. dr. Stanislav Renčelj nas je seznanjal s kulinariko in etnološko dediščino. Razčiščevali smo pojme, kaj je avtentično, domače. Matjaž Primc, sicer direktor Razvojne turistične agencije Autentica, nas je poučeval o pomenu turističnih agencij in turistično informacijskih centrih, predvsem pa o njihovem pomenu za širjenje informacij in ponudbe. Predstavil nam je nekaj primerov dobre prakse v besedi in sliki, nato pa smo si v živo ogledali še primer dobre prakse na Tatrah. Gabrijela Brovč, turistična vodnica z državno licenco nas je napotila v praktično uvajanje zgodb v turistično vodenje. Niko Milharčič iz Agencije Vinetou nam je posredoval primere dobre prakse in nas učil, kako naj se turistični vodnik pripravi na vodenje. Z mag. Jankom Boštjančičem smo spoznali vojaško-zgodovinsko dediščino področja: vodil nas je po pivškem vojaškem muzeju. Strokovnjak za ohranjanje narave in razvoj podeželja, Andrej Medved, nam je govoril o evropskih projektih Turizem in Natura 2000 in v zvezi s tem o potencialnih in konkretnih primerih na območjih Slo- venije ter o priložnosti za trajnostni razvoj podeželja. Mag. Špela Habič, univ. dipl. inž., je teoretično in praktično interpretirala vodenje v naravi z izkustvenim učenjem po Mašunski učni poti. Predavanja so nas, slušatelje, spodbudila k razmišljanju in odzivanju. Interes so dvigale tudi različne lokacije predavanj: Pivka, Muzej vojaške zgodovine, Tatre, Mašun. Postali smo dobra, aktivna skupina. Med samim potekom tečaja, smo vzpostavili kontakte preko mailov, si pridno dopisovali, bili navdušeni iz dneva v dan bolj in si s poslanimi gradivi dopolnjevali znanja. Po predavanjih smo imeli praktično izvedbo izpitne ture, kjer sta nas vodila doc. dr. Gregor Kovačič in Simon Kerma, iz Univerze na Primorskem. Sledila je priprava seminarske naloge in priprava na praktični del izpita, ki smo ga opravljali v nedeljo, 5. junija 2011. Pogoj je bil oddana seminarska naloga. V torek, 14. junija 2011, so nam organizatorji tečaja pripravili čisto ta pravo slovesnost podelitve potrdil o opravljenih izpitih, v Hotelu Rakov Škocjan in ob lepo pogrnjeni in bogato obloženi mizi. Tu so nas organizatorji najprej pozdravili in nam čestitali za uspeh. Ga. Mateja Simčič iz RRA nam je podala poročilo o opravljenih izpitih. Izpostavila je dejstvo, »... da so vaša potrdila o opravljenih izpitih eden od prvih pogojev za občinsko licenco lokalnega turističnega vodnika. Nekateri občinski odloki so že podpisani, drugi se še urejajo. Preko RRA se bodo odpirale in promovirale nove turistične destinacije in ponudbe.« Matjaž Primc iz Autentice je dejal, da se čuti počaščenega, da smo kandidati tako zavzeto sodelovali na predavanjih in preko anketnih listov zelo dobro ocenili predavatelje. Pohvalil je seminarske naloge, ki smo jih kandidati napisali. »K izpitu vasje pristopilo 56, štirje kandidati niso prišli na izpit in štirje izpita niso opravili.« Prof. Simon Kerma nam je čestital za dobro opravljene seminarske naloge, mnoge zelo inovativne in z dobrim tehničnim delom. »Pri vodenju,« je dejal, »smo se tudi mi sami naučili marsičesa od vas in upam, da bodo te naloge v praksi realizirane.« Od predavateljev seje oglasil tudi Tomo Šajn, ki je bil navdušen nad našim povezovanjem, čeprav izhajamo iz občin s kar tremi različnimi registrskimi tablicami avtomobilov: LJ, PO in KP. Če pogledamo nazaj, vemo, da se nam je včasih tako povezovanje zdelo nemogoče! S tem seminarjem smo pokazali, da se prav lahko in dobro povezujemo, le začeti je treba. Dr. Stanislav Renčelj je, prav tako kot Tomo Šajn, menil, da je Zeleni kras sicer ena najtežjih pokrajin za združevanje in povezovanje: »Povezujte se ne glede na občinske meje, delajte vaše zgodbe profesionalno in jih prenašajte med turiste. Obenem pa, seveda, se obnašajte poslovno. Povezujte se na nivoju organov in društev in prenašajte v svet vaš del kulturne dediščine.« V imenu vseh vodnikov se je organizatorjem zahvalil naš sošolce Roman Brožič. Kot zanimivost naj povem, da seje seminarja udeležil tudi podžupan občine Pivka, g. Andrej Godina, ki je postal naš pravi sošolec. (Na koncu smo itak vsi postali dobri sošolci!) Ob koncu predavanj in v času priprav na izpit nas je 'pomailal' in nam poslal spodbudno pismo. Navajam: »Ja, dragi kolegi!! Upam, da kolegi, kajti zame ste bili že prej vse preveč izobraženi in izkušeni na področju vodenja in samega poznavanja naših krajev in turizma na našem področju. In vendar ste me s svojo zagnanostjo, s svojo voljo po tem kar si vsi želimo, da bi dosegli pri razpoznavnosti naših krajev, našega Zelenega krasa, s svojo voljo, s svojim entuziazmom, znanjem, željo po VEČ, tako potegnili v svoje, naše življenje na tem področju, da vam izrekam največjo zahvalo, da sem bil lahko delček te tako čudovite dogodivščine...! In še »...Dokazali smo,da kjer je volja in kjer so pravi ljudje, ni meja!!!!!!!!... Draga druščina, resnično sem užival med vami in upam, da bomo še dolgo sodelovali kot kolegi, prijatelji in ljubitelji našega Zelenega krasa in vsega, kar je lepega v tej naši prečudoviti deželi...!« (Aaaaaah, kdaj bomo mi, Bistričani, deležni kakšnega tako spodbudnega pisemca od katerega izmed naših podžupanov ali županov!) Realizirana je bila ideja ozbranih seminarskih nalogah našega tečaja! Na podelitvi priznanj smo, poleg potrdila, dobre malice in kozarca rujnega, prejeli tudi računalniški ključek: na njem so shranjene vse naše seminarske naloge v poduk in pomoč pri pridobivanju znanj za nove, neodkrite destinacije. LPacDEEOSCLD^ PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE 1 SOLAR * PILITI • POLENA < Jože Brenčič s.p. Inštalater-energetik e-pošta: brencic@siol.net mob: 041 830 408 0 IKS5 H7/IH' o (ME* Hi o MUH) m i—-y—"V- V-- V— V v hk ii) m i a*yii6®r» Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91 Županov videmski rokenrol Igor Karlič ••••• Trajnostni razvoj! To je rešitev za Svet. Na to smo pozabili! Vsi zadnje čase tako radi govorimo o tem tako imenovanem trajnostnem razvoju. Trajnostni razvoj naj bi pomenil, da se dela z mislijo na prihodnost, za prihodnje rodove. Če je že kaj slika trajnostnega razvoja so to čudovito ohranjeni templji antičnih kultur in čudovite gotske katedrale, ki sojih zgradili naši predniki v zlatem obdobju srednjega veka in po dolgih stoletjih še vedno služijo svojemu namenu, če ne verskemu pa turističnemu.Torej trajnostni razvoj ni iznajdba naše dobe, saj so že naši predniki gradili stavbe, ki naj bi služile tudi prihodnjim rodovom. Žal pa potem, ko seje gradil Dom jugoslovanske ljudske armade, katerega smo potem na srečo preimenovali v Dom na Vidmu, niso preveč upoštevali načel trajnostnega razvoja. Stene doma so tanke in slabo, če sploh so izolirane, dom počasi, prehitro propada zaradi poceni načina gradnje, gretje je odpovedalo in podobno. In tako smo Bistrčani ugotovili, da pravzaprav več ne moremo najti v celi občini Ilirska Bistrica uporabe dvorane, kjer bi lahko uprizorili večjo gledališko predstavo. Zato je prejšnji Občinski svet izglasoval odlok, da se poruši stari Dom na Vidmu ter da se zgradi novega. Vse v redu in prav a glej ga zlomka, se potem oglasi novoizvoljeni župan gospod Emil Rojc in predlaga ne zrušenje in izgradnjo novega temveč obnovo starega Doma na Vidmu. Pa se vrnimo k začetni ideji trajnostnega razvoja. Čemu je smiselno obnavljati nekaj, če bo popravilo verjetno stalo več kot izgradnja novega objekta. A se splača menjat in okna, streho, električno ter vodovodno napeljavo, napeljat novo gretje in ponovno izolirat stene. In kaj bo sploh ostalo od starega doma, če ga bomo obnavljali. Verjetno samo stene in temelj. In tudi Dom na Vidmu ni nek arhitekturni biser, da ga nebi smeli podreti, kulturna dediščina pa je še manj. A nimamo Bistričani sedaj odprto možnost, da sezidamo nekaj trajnostnega. Zakaj ne sezidati raje novega in lepega kulturnega doma. Kaj se nam kam mudi? A nebi raje sezidali objekt, ki bo trajal nekaj dlje časa, ne da ga bodo morali že kmalu potem spet obnavljati. Če smo že pri trajnostnem razvoju, zakaj nebi ogrevali nov dom z geotermalno energijo in ker blizu doma stoji še Osnovna šola Dragotina Ketteja, bi zraven lahko povezali z geotermalno vrtino še njo in po želji tudi bližnja gospodinjstva. Tako že ogrevajo podružnično šolo OS Miroslava Vilharja Postojna v Hruševju brez litra porabljenega kurilnega olja z znatnimi prihranki. Modrost pravi: »Slabo delano, dvakrat delano.« Torej zakaj ne zgradit novega Doma na Vidmu enkrat pošteno pa da bo potem ta dom stal še daleč v prihodnosti v ponos mestu in v ponosen spomin naši generaciji, daje bila sposobna naredit nekaj tako lepega in trajnostnega, saj so zgradili nekaj, kar ni potrebno neprestano nekaj popravljat in dodelovat in še vedno služi svojemu namenu. Ne razumem gospod župan, kakšen interes Vi vidite v obnovi Doma na Vidmu? A naš župan, namesto da bi iskal dobrega arhitekta, raje sledi svoje kaprice. Kaj je ena glavnih političnih tem v Ilirski Bistrici? Županova tožarjenja, da sta svetnika Dušan Grbec SDS in Rok Jenko Mladi Forum »Sajeta« podkupljena. S takšnim obnašanjem si boste »zagotovo« pridobili zaveznike v občinskem svetu. Lepo ste tudi pokazali Vaš odnos do someščanov, ko seVam ni zdelo vredno odgovoriti na poslan vprašalnik Bistriških gimnazijcev; Razvojne prioritete občine Ilirska Bistrica, ki sojo potrebovali za lastno raziskovalno nalogo, katera je bila potem predstavljena pred občinstvom v knjižnici Makse Samsa. Spoštovani Emil Rojc, volivci naše občine so izvolili župana ne pa lokalnega šerifa, tako bi bilo zaželeno, če bi se začeli obnašat lastni funkciji primerno. A ni že malo otročje se podit po sodiščih, zato ker občinski svetniki ne glasujejo po vaših željah? Videl sem vas na TV, ko ste komentirali dogajanje glede bistriškega vodovoda in na kraju ste dejali, da od bistriškega občinskega sveta več nič ne pričakujete. Res žalostno, da župan praktično skoraj na začetku mandata kaj takšnega izjavi. Ja kam so pa zginile vaše visokoleteče predvolilne parole, da boste župan vseh občanov ne pa samo izbranega dela populacije? Mogoče Vi nič ne pričakujete, pričakujemo pa kaj od vas občani tega mesta. Vidite s kom se morem sedaj ukvarjat in pisat. Namesto, da bi razpravljali o Vidmu, kar bi bilo bolj na mestu, se razpravlja o tožbah, s katerimi osebno menim se samo smešite in res dvomim, da jih boste dobili. Mogoče pa le ni vse slabo, kar so predlagale prejšnje generacije. Poglejte kakšne čudovite katedrale so zgradili. Tako nekakšno avtomatsko nasprotovanje vsem prejšnjim in sedanjim predlogom občinskega sveta v imenu nekakšne lastne »vele« pomembnost, brez vsake logike in razuma ne izpade preveč modro. Pa si bom dovolil še malo bodico. A v Ilirski Bistrici imamo kralja, vlada pa prvi minister? Gospod župan, z več dialoga in samostojnosti bodo lahko uspehi večji in na samem kraju ste izvoljeni župan Vi, ne pa Tomšič. ^. JANZENIZEM PO BISTRIŠKO Oni so krivi! Ivo Tijan...... Utrujen sem. Utrujen večnega bistriškega pesimizma, ki ga poslušam že celo svoje življenje in ki se je že zdavnaj kot plesen zajedel v vse pore družabnega življenja v naši občini. Vedno so krivi vsi drugi - le mi, bistričani, nikoli. Podjetja so nam požrli globalizacija in gospodarska kriza, ptičarji so nam vzeli vetrne elektrarne, država se nam izmika z avtocesto, prav tako nam jo odrekajo postojnski občinski svetniki ter razne civilne iniciative v sosednjih občinah. Lesonit, nekatera Plamina podjetja in še kakšno drugo podjetje nam molzejo Italijani, namesto domače zeljarne imamo cerkniško zadrugo, kmetijstvo nam diktira EU, regijskega centra za zbiranje odpadkov pa tudi ne bo pri nas. Celo osamosvojitev države Slovenije nam je prinesla zgolj nesrečo - Transport je izgubil veliko večino svojega tržišča, meja pa je zaprla socialne in poslovne povezave, ki smo jih bistričani vedno imeli veliko več z Reko kot s Koprom. Ostala nam je le gora Snežnik. V kolikor nam še te Dolenjci niso uspeli vzeti. Tipična bistriška gostilniška štorija, zdaj pa žal tudi časopisna, se začne s tem, kako se v "Bistrci" nič ne naredi ter kako je bil pred desetletji »Bistre« pojem razvitosti tako za Postojno kot Sežano ter vse ostale kraje v naši ožji okolici. Pivka, Kozina in Sežana niso bile nič več kot šopek majhnih vasic medtem ko smo mi imeli kup močnih in znanih podjetij, a so nas te vasi že zdavnaj prehitele. Potem se je začela kalvarija oz. labodji spev, noben se ne spomni natanko kako se je začelo, ne kdaj. Vsi pa vemo, kako se končuje - kaj klavrno, sodeč po današnji vseprisotni morbidnosti. Ali res ne premoremo pameti v tej dolini reke Reke? Od Obame do Bistrice Gnojnica se je in se bo vedno zlivala tudi po občinskih veljakih, ki so v očeh nekaterih občanov vedno glavni krivci za vse kar se slabega dogaja. To, roko na srce, žal marsikdaj tudi ni daleč od resnice, tudi če se kdaj kaj dobrega zgodi, se to hitro zatre z ducatom "am-pakov" ki sledijo morebitni pohvali. Rahlo megalomansko bi dejal, da se nam ravnokar dogaja popolnoma isto, kot se je dogajalo v Ameriki in v Sloveniji po zadnjih volitvah. Obama je premagal Busha, najbolj osovraženega predsednika ZDA v njeni zgodovini, s sloganom "Mi zmoremo!" ter z obljubo prepotrebnih sprememb. A vse predvolilne puhlice so kaj hitro izpuhtele in že kmalu so se začele vrstiti reke negodovanj nad novim predsednikom, ki naj bi prinesel veter tako želenih sprememb na bolje. Podobno je bila Slovenija pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami v nekakšnem socialdemokratskem zanosu. Nepriljubljenega Janšo je zajel val z energijo in mladostjo nabitega Pahorja in njegovih socialdemokratov, po njihovi zmagi je bilo v zraku čutiti nek zanos in upanje na pozitivne spremembe. A samo do povolilnega mačka. Od tam naprej so se vrstile napake za napako, pa še kriza je dodala svoje in zdaj se mnogi tepejo po glavi, češ kaj nam je bilo njih treba. Spet bi lahko rekli - ni toliko Pahor dobil kot je Janša izgubil, a ljudje so kmalu spet obrnili ploščo, saj obljubljenih sprememb na bolje ni bilo od nikoder. Ista stvar se je ponovila še v naši ljubi občini. Osem let zgražanja nad načinom vodenja bivšega župana oz. njegove blago rečeno nespretnosti komuniciranja s komerkoli so v ljudeh zbudili željo po nujnih spremembah, zato nas je večina šla na lanske lokalne volitve z namenom "zrušiti Šenkinca"za vsako ceno. Dejali smo si, da slabše ne more biti. Dobili smo novega župana, čestitke so deževale z vseh strani, spet je bilo čutiti tako redki optimizem kot v obeh zgoraj omenjenih primerih. Kmalu pa se je izkazalo, da je bila to zgolj ljubezen na prvi pogled, saj seje hitro videlo, kako župan z ogromnimi koraki koraka po poti svojega strankarskega šefa in trenutnega premierja - v politično sa-modestrukcijo. Na tem mestu velja omeniti, da imajo mediji ter posledično novinarji kot ustvarjalci medijske vsebine, strahovito moč oblikovanja javnega mnenja. Tega se je očitno zavedel tudi naš župan, ki sedaj po vseh možnih kanalih, od interneta in časopisov pa do televizije, odkrito in načrtno podpihuje javnost proti vsem podjetjem, posameznikom in občinskim svetnikom, ki so kakorkoli, kadarkoli in kjerkoli govorili ali delovali vsaj navidez proti njemu. Že skoraj fevdalni revanšizem nad še tako majhnim tlačanskim odporom. Če ne verjamete, povprašajte kakšnega znanca na občinski upravi ali pa soseda, ki je bil na sprejemu pri županu. Ste opazili, da je tudi moj članek do tu popolnoma prevzet s pesimizmom in negativnostjo? Kolumnist Miha Mazzini je v enem svojih blogov že pred časom pisal, da je takšno naše provincialno slovensko (in seveda posledično tudi bistriško) razmišljanje čisti janze-nizem, nauk verske ločine, ki je bila iz Cerkve izobčena že davnega leta 1713, a pri nas je zgleda pognala tako močne korenine, da se ga oklepamo še danes, po 300 letih. Ta ločina je trdila, da "je vse vnaprej določeno, nespremenljivo, ni svobodne volje, veš nas trud je zaman, preostane nam le neprestano trpljenje." Po domače povedano, nikoli se nič ne da narediti in nikoli ne bo šlo na bolje. Vizija prihodnosti Ko se včasih sprehajam ali vozim po moji ljubi občini, si ne morem kaj da se nebi čudil, kaj vse bi lahko imeli, naredili in ustvarili, če bi bili le kanček bolj drzni in ustvarjalni. Mi smo pregovor "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." obrnili na glavo: "Naj nam najprej pomagajo država, Evropa in sosednje občine, potem si bomo tudi mi - mogoče!" Smo druga največja občina v državi po površini. Imamo nepregledne gozdove, ki jih izkorišča zgolj Lesonit. Lahko bi imeli še kup na predelavo lesa vezanih industrij. Imamo na stotine hektarjev zapuščenih rodovitnih zemljišč, travnikov, pašnikov, sadovnjakov... Trdim, da bi Bistrica lahko bila s pravim pristopom v kmetijstvu veliko bolj samozadostna kot sedaj. Prostora za živino in drobnico je prav tako ogromno, vsekakor za mnogo več glav kot jih je sedaj. Reke turistov se nam valijo poleti vsak dan mimo hiš, a nimamo nobenih turističnih kapacitet, razen nekaj gostišč ob cesti. Lahko bi imeli motele, počivališča, kamping prostore za odkrivanje naših naravnih lepot... TIC je sam sebi namen, povezava raznih turističnih in drugačnih društev, turističnih kmetij, vodičev in ostalih turističnih delavcev in organizacij bi bila ključna v boju za denar turistov. Z dobro vizijo in pametno postavljeno promocijo bi turisti prihajali tudi kljub avtocesti ali celo zaradi nje - Sviščaki in Mašun imajo ogromno turističnega potenciala, ne samo pozimi. Nadalje, imamo toliko gradišč, gradov, graščin in razvalin, da se jih niti ne zavedamo. Fantastično bi bilo restavrirati kak že dolgo pozabljeni grad v približno prvotno obliko ter ga povezati v mrežo ostalih znamenitosti ter učnih in kolesarskih poti. Recimo obnova bistriškega ter jablaniškega gradu. Takšnih obnov skorajda ne poznamo v Sloveniji - zakaj ne bi mi orali ledino? Imamo tudi menda najstarejši bazen olimpijske velikost na prostoru bivše republike. Pa smo ponosni na to? Sedanji župan nima nič proti tudi če se ga zasuje in naredi parkirišče... A nima noben takšne vizije, noben se niti ne potrudi in tako bo, dokler bo taka miselnost in takšne vzpodbude - v prvi vrsti s strani občine, nato države in nato EU. Vsa čast izjemam, imamo nekaj občanov, ki so uspeli tako doma kot tudi v svetu, a to je zdaleč premalo. Marsikak entuzijast hitro obupa že ob odporu družine in prijateljev. Tudi sam poslušam vsak teden "kako se nič ne da in da bolje da niti ne poskušam, ker bom itak razočaran na koncu." Ma... poskusiti ni greh, ali pač? Pot, vodi meje dni oz. mesece smo dobili bistričani novo/staro kost za glodanje - avtocesto. Vsi smo se sedaj z vsemi silami oprli na to nikoli-da-pride avtocesto kot na odrešenika. Avtocesta bo rešila vse naše težave, pripeljala nove prebivalce, nova delovna mesta ter povrhu še znebila naše mesto nadležnih turistov, skratka, čista poezija. Pa je res tako? Čakanje na avtocesto se mi zdi kot čakanje na nikoli prispelega Godota.Pa tudi če bi avtocesta kdaj prišla dvomim, da bi/ bo tako rožnato. Kot sem že prej omenil - najprej si moramo pomagati sami. Saj imamo že nekaj dobrih podlag: lani smo v ogromnem številu čistili občino v vseslovenskem projektu, študenti marljivo obnavljajo športna igrišča, stotnija meščanov nas je pred kratkim dodobra očistila Kindlerjev park, internetna skupnost počasi postaja valilnica uporabnih idej, pa še bi se kaj našlo. Skratka, da se, le potruditi se moramo vsi skupaj! Osebno menim, da riba vedno smrdi pri glavi. Pri nas smrdi že 30 let! Vse, kar sem zgoraj napisal, je zgolj puhlo besedičenje, če resnično ne spremenimo mentaliteto razmišljanja. Raje kot razmišljati naj sosedu crkne krava, ker je mi nimamo, kupimo dve kravi da bomo imeli več kot sosed! Tako kot zdrava konkurenca je vedno dobrodošča tudi zdrava, odločna in vsebinsko bogata politika. Dokler se bomo občinski svetniki kregali kdo je komu pred desetimi leti stopil na žulj ter dokler bo župan zganjal fevdalni revanšizem bomo tu, kjer smo sedaj. Pravijo, da ne obstaja pošten politik, a nekateri mladi sveti-niki smo tu, da rušimo tabuje, veslamo proti toku ter poskušamo dokazati, da splošno sprejete kvazi-resnice niso vedno resnične in da se da narediti tudi kaj koristnega, če se nam le odpre priložnost. Zakaj bi se sicer nek normalen človek sploh spustil v takšno parodijo, imenovano občinski svet? Hja, zlobni bistriški jezik ima takoj pripravljen odgovor: zaradi denarja! Tu se kvalitetna debata ponavadi konča, kajti ko nekdo nima več nobenih protiargumentov in privleče denarni razlog na plan, je bitka avtomatično končana, saj je v današnji družbi vsak denar, ki se ne nameni za plačo ali socialo, vprašljiv in ga je potrebno temeljito popljuvati. Mogoče sem idealist. Mogoče utopist ali sanjač. Vendar sem trdno prepričan, da seje za skupne cilje vredno boriti ter poskušati in poskušati. Za nekaj se je vredno boriti celo življenje, za kaj drugega zgolj nekaj let ali dni... A splača se potruditi, če le verjameš v to, za kar se trudiš. Jaz verjamem, da smo v Ilirski Bistrici sposobni doseči blaginjo in napredek, le pravi ljudje s pravo vizijo morajo priti na prava mesta. Verjamete tudi vi? 10 julij 2011 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Naše poslanstvo je oznanjati veselo oznanilo«(redovno pravilo) »Tunderkert« - pravljični vrt Pripravila s. Martina Radež Kongregacija Šolskih sester de Notre Dame je bila ustanovljena pred skoraj 180 leti v času, ko je bilo šolanje omogočeno otrokom v večjih krajih, s podeželja pa so bili šolanja lahko deležni le srečneži iz premožnejših družin, katerih starši so otroke lahko poslali v šolo in v internate. Predstavljamo si, da so danes časi čisto drugačni in da imajo vsi otroci možnost šolanja in ukvarjanja z dodatnimi dejavnostmi, ki jih veselijo in za katere imajo naravne darove. Tako udejstvovanje je tudi ukvarjanje z glasbo. Pa le ni tako samo po sebi umevno, da se lahko vsak otrok, ki ima lep glas, dober posluh in veselje do igranja inštrumenta, uči petja in igranja. Tudi v naših krajih je razdalja enega km po prometni cesti za starše ovira, da bi otroku dovolili, da sam hodi na primer v glasbeno šolo. So pa kraji, ne tako daleč od nas, kjer je nepismenost še velika in marsikateri otrok nima možnosti niti do osnovne izobrazbe. Tak kraj je Szovata v Romunski Transilvaniji, kjer živi madžarska manjšina. Zakaj gremo v tem prispevku tako daleč? Ker smo tudi sestre v trnovskem samostanu mogle biti kamenček v mozaiku dela z otroci, ki živijo v revščini. Naši obiskovalci so v začetku julija 2011 bili člani otroškega pevskega zbora »Erde-ly Tunderkert Alapitvani« iz kraja Szovata v Romuniji. Bili so na poti na mednarodno tekmovanje v Gorici v našem Domu matere Terezije pa smo jim nudili prenočišče. Otroški zbor vodita profesorici glasbe, šolska sestra N D Vera Nagy in pridružena članica šolskih sester gospa Gabriella Czako. Obe sta poučevali glasbo na sestrski šoli v Szegedu na jugu Madžarske. Sestra Vera je na potepanjih po Romuniji odkrivala revščino in se odločila, da odgovori na klice po pomoči. V duhu naše ustanoviteljice matere Terezije Gerhardinger, ki je pred 180 leti pošiljala sestre po dve in tri v male kraje, da tudi tam otrokom omogoči vzgojo in izobrazbo, je za misijonsko delo navdušila še sodelavko, vdovo z odraslimi otroci, gospo Gabrielle. Odločili sta se za »glasbeni misijon«, posebno obliko socialne pomoči in dela z revnimi prebivalci. Svoje delo sta začeli septembra 2004. Pri njunem delu danes sodelujejo in jih podpirajo mnogi prostovoljci, med njimi že nekdanji učenci, učitelji, študentje, duhovniki, sorodniki. Ljudi madžarske manjšine, ki ži- vijo v revnih družinah, želijo spodbujati in jim pomagati graditi upanje in prihodnost. Otroci in sestri so hvaležni sodelavcem, s katerimi ne le sanjajo, da bi področje Elderly postalo »pravljični vrt«, ampak vlagajo svoje darove, sposobnosti in moči v to, da bi se to čim bolj uresničilo. Organiziranje pevskih in plesnih taborov, delavnic za otroke in njihove starše, poučevanje inštrumentov, zbiranje pomoči... je naporno, pravita sestri, prinaša pa veliko veselja. Navdušenje in vztrajnost otrok za zborovsko petje pri rednih pevskih in plesnih vajah - posebno pozornost posvečajo tudi starim ljudskim plesom in pesmim, vajah za spevoigre, s katerimi se udeležujejo mednarodnih tekmovanj pa spodbujajo uvrstitve med prva mesta. Tudi sestre trnovske skupnosti smo bile deležne delčka iz njihove bogate zakladnice pevskega in plesnega znanja, saj smo bile lahko v našem samostanu prisotne na njihovi generalki pred nastopom v Gorici. PLANINSKI POHOD I ■ Ženska planinska sekcija na Stolu Grozdana Česnik •••• V počastitev dneva državnosti smo se članice ŽPS Ilirska Bistrica podale na tradicionalni dvodnevni planinski pohod, katerega cilj je bil osvojiti najvišji vrh Karavank. Prvi dan smo si ogledale Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki nudi obiskovalcem vpogled v planinsko, gorniško, alpinistično, vodniško in reševalno dejavnost v slovenskem prostoru. Slovenci smo nanj lahko ponosni, saj se z njim postavljamo ob rob velikim alpskim narodom. Nato smo si ogledale alpsko dolino v osrčju Julijskih Alp - Dolino Vrata, ki se razteza od Mojstrane pa vse do vznožja severne stene Triglava in spada med pokrajinsko najlepše doline Julijskih Alp. Dan smo zaključile v Valvasorjevem domu pod Stolom, kjer smo tudi prenočile. Ob prijaznem sprejemu in domačnosti oskrbnikov gospe Maje in gospoda Emila smo sklenile, da se bomo k njim še vrnile. Naslednji dan smo se v zgodnjih jutranjih urah podale našemu cilju naproti - Stol 22-36m. Za vzpon smo si izbrale precej strmo, razgibano in dobro speljano Žirovniško pot, ki nas je vodila po številnih zavojih in travnatih pobočjih z bogatim cvetjem. Tik pod Malim Stolom smo si odpočile v Prešernovi koči, ki je najvišje ležeča koča v Karavankah in nosi ime po naj večjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Sestopile smo po Zabre- ški poti, ki vodi po položnejšem terenu in senčnatem gozdu. Naš tradicionalni pohod smo zaključile vesele, polne lepih vtisov in doživetij. Razšle smo se polne energije novemu delovnemu tednu naproti. NOVO DRUŠTVO Koronarni bolniki ustanavljamo "svoje" društvo Koronami bolnik je srčni bolnik, ki je prestal bolezenski zaplet (srčni infarkt, operacijo na srcu ipd.) in se po zdravljenju v bolnišnici in rehabilitaciji v koronarni ali internistični ambulanti ali v zdravilišču, znajde na razpotju, kako naprej. Seveda ima svojega osebnega zdravnika, ki mu pomaga, mu svetuje in daje navodila. Kljub temu pa je tak bolnik negotov pred izkušnjami vsakdanjega življenja, sam s svojimi dvomi, stiskami in številnimi vprašanji: kaj sme in česa ne, kaj mu koristi, kaj škoduje itd. Za obvladovanje in premagovanje telesnih težav in duševnih stisk potrebuje pomoč, on in njegovi svojci. Različne oblike pomoči lahko najde v družbi bolnikov z enakimi ali podobnimi težavami, ki imajo trdno voljo premagovati posledice bolezni in so že vključeni v organizirana prizadevanja za zdravo življenje. Pomemben dejavnik pri preprečevanju srčno žilnih bolezni in pri kasnejši rehabilitaciji bolnikov so društva. V Sloveniji deluje 14 društev ali klubov koronarnih bolnikov, združenih v zvezo. Koronarni bolniki iz naše občine so doslej vključeni v Koronarno društvo Postojna. Na llirskobistriškem delujejo tri skupine, dve v Ilirski Bistrici, ena v Podgradu, vanje pa je vključenih okoli 80 članov. Redna tedenska telesna vadba pod vodstvom strokovno usposobljenih vaditeljic poteka dvakrat tedensko na treh lokacijah. Že pred časom se je pokazala potreba, da bi dejavnosti in programe razširili tudi v druge lokalne centre po občini in da bi programe prilagodili potrebam in značilnostim članov našega okolja. Td so bili razlogi, zaradi katerih seje že spomladi med sedanjim članstvom postojnskega društva porodila ideja, da bi v občini Ilirska Bistrica ustanovili svoje lastno društvo. V mesecu aprilu seje prvič sestala skupina pobudnikov in oblikovala iniciativni odbor, ki je uresničil idejo in 13. maja 2011 je devet posameznikov podpisalo izjavo o ustanovitvi Društva koronarnih bolnikov Ilirska Bistrica. Skupina ustanoviteljev je najprej pripravila programski dokument s cilji društva ter oceno učinkov delovanja samostojnega društva ter namero najprej predstavila sedanjim članom, vključenim v postojnsko društvo, nato pa še Zvezi klubov in društev koronarnih bolnikov Slovenije, Koronarnemu društvu Postojna ter vodstvu Zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici. Iz programskih dokumentov društva v ustanavljanju je razvidno, da bo društvo neprofitna, nevladna, prostovoljna in humanitarna organizacija koronarnih bolnikov in njihovih svojcev ter strokovnjakov. Med koronarne bolnike štejejo bolnike s srčno žilnimi boleznimi in stanji kot so stanja po srčnem infarktu, stanja po premostitveni operaciji ali širitvi koronarnih arterij, osebe z umetnimi zaklopkami in s srčnim vzpodbujeval-nikom, osebe s srčnim popuščanjem, s stabilno angino pektoris ter druge osebe, obremenjene z dejavniki tveganja, kot so npr. previsok holesterol, previsok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost, prekomerna telesna teža, stres in depresija, podedovanost. In kaj bo članom ponujalo novo "domače" koronarno društvo: 1. vseživljenjsko rehabilitacijo, 2. izboljšanje kakovosti življenja 3. spremljanje in podporo ob težavah To bodo počeli zlasti tako, da bodo: -organizirali strokovna predavanja o srčno žilnih boleznih in o zdravem načinu življenja, - dvakrat tedensko organizirali rehabilitacijsko telesno vadbo pod strokovnim vodstvom usposobljenih vaditeljic, prilagojeno telesnim zmogljivostim udeležencev, - merili in spremljali vrednosti krvnega tlaka udeležencem vadbe in drugih programov, - organizirali teste hoje, teste telesne vzdržljivosti in počutja, - pripravljali tečaje in delavnice zdrave prehrane za koronarne bolnike, - izvajali vaje za duševno sproščanje, - si medsebojno pomagali s koristnimi nasveti, - dajali podporo članom, da vztrajajo v novih oblikah zdravega življenja in si prizadevali za dobro počutje vseh, - pripravljali izlete in družabna srečanja, - organizirali pohode v naravo po programih, ki jih zmorejo vsi člani, - mislili na lepše plati življenja in se veselili lepih dni z vsakim od članov Nadaljnje aktivnosti društva v ustanavljanju potekajo tudi preko poletja, tako da ježe pripravljen predlog pravil društva, program dela za leto 2012, terminski plan redne telesne vadbe v Ilirski Bistrici, Podgradu, Jel-šanah, Kuteževem, Knežaku in Pregarjah in drugi potrebni dokumenti, ki bodo obravnavani na ustanovnem občnem zboru. Prav tako bodo preko poletja potekale tudi aktivnosti promocije društva in obiski poverjenikov društva v vseh lokalnih centrih občine. (g*- osiroi desni preddvor V**--.mieralna zaklopka pljučna zaklopka tnkuspidalna zaklopka desni prekat J.V. NASI KRAJI SKOZI CAS julij 2011 11 Stavba bistriške pošte Primož Rojc..... Danes Bistričani povečini poznamo dve stavbi pod nazivom Pošta, stojita ena ob drugi, med njima pa vodi ulica v center mesta. Govorim o Stari pošti, prvi pošti na bistriškem in o stavbi, kjer danes domuje bistriška pošta. Stavba, ki je bila nekoč na obrobju mesta, danes pa v njegovem strogem upravnem centru, danes doživlja eno izmed mnogih preobrazb, ki jih je bila deležna na svoji dolgi življenjski poti. V začetku prejšnjega stoletja je ri pošti. Zaradi dobre lokacije ob bila stavba pritlična. V njej je bila tr- glavni in prometni cesti proti Reki govina z živili, v lasti pa jo je imela in Postojni je stavbo ob koncu prve družina Veg er. Vegerjevi so bili tudi svetovne vojne kupil ugledni bistri-lastniki znane gostilne z vrtom, le ški trgovec Anton Ličan, kije nada-streljaj od svoje trgovine, ob sta- Ijeval s trgovino z živili, leda jo je še Nadzidana stavba je v nadstropju ponudila sobe, v pritličju pa poslovne prostore. Pred fotografa so se postavili najemniki lokalov in mimoidoči. S a tu ti 0.0, Uiila. del heooio V času med obema vojnama so v okolici Ličanove stavbe zrasle upravne stavbe banke, občine in snežniških gozdov, ta del Ilirske Bistrice je postal upravno središče mesta. bolj obogatil in povečal ponudbo. Ker je bil Anton Ličan podjeten človek, je stavbo v tridesetih letih nadzidal. Od takrat stavba nosi sedanjo podobo meščanske hiše. V pritličju je uredil poslovne prostore, v nadstropju pa je oddajal v najem sobe. Sobe so najemali uradniki in oficirji, ki jih je bilo v tistem času v Ilirski Bistrici veliko. Lastnik Anton Ličan je v tem času postal tudi občinski župan. V lokalih so se tekom let izmenjale številne dejavnosti in ponudba: trgovina s slaščicami in pecivom, železnina, Buffet, papirnica, frizer ipd. Kričeči napisi dejavnosti na fasadi stavbe so vabili številne mimoidoče. Frizerski salon za dame je imel frizerski mojster Bert Derenčin, ki je svojim strankam nudil poleg "železne" tudi sodobno "vodno" trajno, Buffet je vodil lastnikov sin Milan, kasneje pa Vincenc Poljšak, na sredini pa je nekaj let deloval fotografski atelje in papirnica Cartole-ria Carlo Marozzi. Marozzi je v času poslovanja na Bistriške izdal veliko število razglednic z Bistriškimi motivi in tako pustil neizbrisen spomin ujet na tem malem tiskanem kartončku. Po osvoboditvi je bila stavba Ličanovim odvzeta in tako je prešla v splošno družbeno premoženje. Najdlje je v stavbi ostal Buffet, po osvoboditvi je z njim upravljalo Gostinsko podjetje Soča Ilirska Bistrica. Po številnih selitvah se je v stavbo leta 1961 vselila Pošta in tu ostala do danes. V prvi prenovi zunanjosti po vojni je bila fasada pritličja deležna korenite spremembe, saj so vhode v poslovne prostore zazidali v okna, fasado pa obložili z kamnitimi oblogami. Tako je bila stavbi odvzeta meščanska podoba. Leta 1993 je bila prenovljena notranjost. Pred letom je bila streha na novo prekrita, žal s kovinsko in ne z opečno streho. Po 18 letih od DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 // ............. /"A 77..77 ___ NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com J radio capris dobra družba V naši trgovini boste našli ročno izdelane otroške čeveljce italijanskega proizvajalca ABA shoes, namenjene dojenčkom od 0-12mesecev starosti, pralne plenice Racman, ponujamo Vam tudi oblačila Baby luna in pa tudi priznano kozmetiko znamke Buds, namenjeno tako malčkom, kot mamicam ter naravno kremo za sončenje Soleo organics s filtrom SPF 30+ ščiti pred DVA in UVB žarki. Soleo organics krema za sončenje je na testu med 1572 uvrstila med 5 najboljših krem. Več na www.fansvbabv.si Fancy .si ' Trgovina z otroško opremo Za Ilirsko Bistrico in okolico osebna brezplačna dostava Na razglednici poslani v Hrvaško leta 7 963 nosi stavba pošte že novo podobo Ena od lepših barvnih razglednic izdanih po letu 7 970 na kateri kraljuje naša stavba. Že takrat je bil promet mimo pošte gost. prenove notranjosti, pa seje Pošta Slovenije odločila, da bo bistriško enoto prenovila. Uporabna površina bo sicer ostala enaka, vendar bo prostor razporejen bolj funkcionalno, saj bodo odstranili telefonske govorilnice, zasukali bodo pult, vhod za stranke pa bo iz glavne ulice, kjer je bil do sedaj službeni vhod. Število delovnih okenc bo ostalo enako kot do sedaj, torej tri, število poštnih predalov pa bodo povečali s 60 na 105. Celotna prenova bo Pošto Slovenije stala 350.000 evrov, končana pa bo predvidoma v mesecu septembru. Kljub obnovi pa kaže, da fasada stavbe ne bo vrnjena v prvotno stanje, kar je velika škoda, saj bi tako stavbi vrnili mestni sijaj, obnovljena fasada pa bi se tako kosala z lepimi fasadami sosednjih stavb, kot so sodišče, Občina, Štembergerjeva hiša in podobne. Mogoče pa bomo čez 20 let drugače razmišljali. Pri sestavi članka sem veliko podatkov pridobil iz članka Tri podobe iste stavbe, avtorja Vojka Čeligoja, kije bil objavljen v Snežniku Št.5, leta 1993. Razglednice so iz zbirke avtorja. AVTOPREVOZNIŠTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Kan Rutar PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU ENERGETIKA Ekonomika lesne biomase Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 04 7 830 867. V energetiki je biomasa organska snov, uporabna kot obnovljiv in C02 nevtralen vir energije. V praksi prevladuje lesna biomasa, čas rastlinske prihaja, povečuje se delež energetske izrabe ostankov iz proizvodnje, pridelave ali predelave. Za Slovenijo je biomasa najbolj zanesljiv, cenen in dolgoročno stabilen vir energije. Za energetske potrebe se les pripravlja kot polena, sekance ali pelete. Uporabnost je idealna za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prav tako za soproizvodnjo elektrike in toplote. Polena dosežejo največje izkoristke in najmanjšo porabo v kotlih s podpihovanjem (ventilatorski). Novejša oblika so pelete (tudi sekanci), ki omogočajo avtomatizirano ogrevanje. Optimalen izbor tehnologije, energenta in finančnih podpor za novogradnjo ali adaptacijo bo lažji po obisku energetsko svetovalne pisarne v Ilirski Bistrici, Postojni ali Cerknici. Razkošje dobrih, uporabnih in brezplačnih informacij vas čaka, več na http://nep.vitra.si. Cenovna razmerja med energenti razvidne cenovne primerjave stroškov koristne energije v €/kWh (to je tista, ki jo res plačamo). Pokažejo nam, da so drva najcenejši energent za stanovanjske hiše, v piro-liznem kotlu so skoraj 4 x cenejša (2.77 C/kWh) od nafte (9.78 C/kWh). Sekanci (2.50 C/kWh) so pri individualnih hišah manj uporabljeni. Bolj so primerni za kotle nad 50 kW, individualne hiše pa običajno potrebujejo 5-25 kW. Daleč najdražji pa je (poleg elektrike) utekočinjeni naftni plin (UNP, propan), ki ga distributerji dobavljajo v kontejnerjih (13.93 C/kWh). Nekaj cenejši je UNP butan - propan. Zelo konkurenčen je zemeljski plin (7.42 C/kWh), še posebej v primeru, ko se odločimo za kondenzacijski kotel. Ekonomika je precej kruta, ko si izračunamo, koliko resnično porabimo na leto in koliko prihranimo z menjavo energenta. Klasična slovenska hiša porabi za ogrevanje 150 m2 prostorov (brez sanitarne vode) okrog 2.300 I kurilnega olja, kar je skoraj 2.300 € (cena litra v začetku aprila 2011 je okrog 0.95 €). Če se ogreva na drva v navadnem 0.100 7t Ob EMSW€T ENERGETSKO SVETOVANJE navedenih podatkih je smiselno preveriti, kje se nahaja vaša poraba in potem vleči prave poteze za zmanjšanje stroškov. Finančne spodbude Za investicije v vse oblike lesne biomase in za vse potrebe (ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode, soproizvodnja elektrike in toplote) v gospodinjstvih so na E ko skladu (www.ekosklad.si) na voljo subvencije in kredit. Za obe obliki je potrebno prvo poslati vlogo s potrebnimi dokazili in predračunom, po oddani vlogi se lahko začne z delom. Podrobnosti so v razpisih, pred vsako odločitvijo v naložbo je zelo smiselno obiskati brezplačno energetsko svetovanje http://gcs. gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisar-ne.html v eni od 35 energetsko svetovalnih pisarn po Sloveniji. • Subvencija je vedno največ 25% investicije in največ do 1.500 € za pirolizni kotel na polena ter največ do 2.000 € za kotel na pelete ali sekance. Za večstanovanjske stavbe pa je omejitev samo 25% investicije. Energent Prodajna cena Kurilnost Končna energija Izkoristek Koristna energija €/enota kWh/enota €/kWh % €/kWh 1 .Zemeljski plin 0,6700 €/Nmd 9,5 kWh/Nmd 0,0705 90 0,0784 95 0,0742 2.UNP propan (cisterna) 0,8600 €/l 6,50 kWh/l 0,1323 90 0,1470 95 0,1393 3.Kurilno olje EL 0,8800 €/l 10,0 kWh/l 0,0880 85 0,1035 90 0,0978 4.Polena bukova 60.00 €/pm 2410 kWh/pm 0,0249 60 0,0415 90 0.0277 5. Peleti 0,220 €/kg 5,0 kVVh/kg 0,0444 85 0,0518 90 0,0489 7. Sekanci 18,00 €/nm 800,0 kWh/nm 0,0225 80 0,0281 90 0,0250 8. Elektrika za gospodinjstva 0,12 €/kW 1 0,1240 95 0,1305 Kaj se (s)plača? Iz tabele ESP Postojna (prodajne cene energentov, končne in koristne energije, marec 2011) so kotlu, porabi okrog 15 m3 trdega lesa (900 €), v piroliznem kotlu pa le okrog 9 m3 (540 €), pri sekancih je to 28 nasutih m3 (480 €), v primeru pelet pa je to okrog 5 ton, kar po- Kreditzaob-čanejezelo ugoden. Prosilec lahko dobi največ 20.000 € (izjemoma 40.000 €) na osebo, na stavbo skupaj največ 80.000 € za dobo 10 let in najmanj 2.000 € za eno leto. Obrestna mera je vezana na trimesečni EURIBOR + 1,5%. IZZABIČ Veseli trio iz Zabič Petar Nikolič ••••• Krajani vasice Suša k, vasi na južni meji Slovenije, imajo za glavno centralno zbirališče gostilno Vida. V letnem času, ko jim družbo delajo vaščani iz Novokračin, Jelšan, Zabič in drugih okoliških vasi zabavo poiščejo v balinanju, igranju briškule, v večini pa so tisti, ki uživajo ob zvokih frajtonarce, katero ponosno raztegne Simon Jaksetič. Na bobnih mu priskoči na pomoč Miha Jaksetič, na bas, ki ga slišimo že na daleč pa neutrudno piha Simon Smrdelj. Za svoje goste kuharica Vida pra-vi:«Malo je takšnih veseljakov, kot so naši fantje iz Zabič. Čeprav so amaterji se obnašajo kot profesionalci. Simon v šali rad reče, da se ne smejo igrati z avtoriteto. V bogatem repertoarju so v glavnem Slovenske narodne, po želji pa so lahko tudi mednarodne.« 20. Furmanski praznik Alenka Penko, KETŠD A. Mihelčič, Harije. Za nami je jubilejni 20. Furmanski praznik, ki je letos sovpadal z 20. letnico samostojnosti Slovenije, zato je bil tokrat še posebej svečan. Konji, furmani in vozovi so za en dan preplavili Postojno in pregnali novodobne tekmece. Seveda so želeli prav vsi po vrsti pokazati čim več izvirnosti in domiselnosti, kar jim je dobro uspelo. Posebej so se izkazali člani Konjeniškega društva sv. Štefan iz Vipave, ki so s tremi vozovi pripeljali na prizorišče trideset metrov dolg mlaj. S pomočjo članov društva Trma iz Zadloga pri Črnem vrhu so mlaj pozneje tudi uspešno postavili, dvajset otrok pa je dogodek zaznamovalo s simboličnim spustom dvajsetih golobov. Pester program se je začel že v zgodnjih jutranjih urah, ko so prvi furmani pripeljali konje h kovaču. Kmalu za tem je zadišalo v brkinskem bakrenem kotlu. Na številnih stojnicah so obrtniki poprijeli za orodje in ■demonstrirali izdelavo s furmanstvom nekdaj tako zelo povezanih obrti. Seveda ni manjkal niti zapravljivček, plesalci različnih folklornih skupin, številni ponudniki domačih dobrot in še marsikaj. Obiskovalci so lahko oboževali starodobna vozila Društva ljubiteljev starodobnih vozil Postojna, štirinožce Športno kinološkega društva Postojna, navijali za tekmovalce predtekmovanja v diatonični harmoniki za pokal Postojnske jame ali svojega županskega favorita in mu z nasveti pomagali pri pripravi naj županskega golaža. Po rezultatih sodeč so bili najbolj uspešni Logatčani, kajti prvo mesto je pripadlo županu Bertu Menardu. Osrednja prireditev in spremljevalni del s kulturnim programom, pestra ponudba, družabne igre in zabava, so znova potrdili, da je furmanski praznik pomembna etnološka prireditev, ki iz leta v leto še pridobiva na veljavi. Organizatorjem čestitamo ob okroglem jubileju in želimo, da bi praznik ponovili vsaj še dvajsetkrat, saj se s tako odlično organizacijo lahko pohvali le malokdo. Vse pohvale Turističnemu društvu Postojna, društvenemu predsedniku g. Srečku Šajnu in ga. Marici Gombač, ki iz leta v leto spretno prepleta organizacijske vrvi in zna poskrbeti, da o odlični organizaciji in izvedbi še dolgo govorimo. EleMra kak jz# t05A? Iščete profesionalnost po ugodnih cenah? V poslovnih in stanovanjskih obje izvajamo storitve: Elektroinstalacije Meritve Video-domofoni Protivlomni sistemi Montaža računalniških m Montaža električnih pogonov dvoriščnih vrat Strelovodne instalacije Hišniška opravila Gradbene storitve: Kronsko vrtanje Dela na višini Najem dvižne ploščadi Pokličite nas na: GSM 041 778 107 Reference na www.elektro-skok.si ali elektro.skok@siol.net IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV julij 2011 13 DRUŠTVO VEZI DRUŠTVO »VEZI«, PSIHIATRIČNA AMBULANTA SEŽANA IN CSD SEŽANA NA CELODNEVNEM IZLETU PO DOLENJSKEM Pripravila: Mojca Mahnič in Karmen Margarit, foto: Karmen Margarit •••• Jože Ramovš pravi, da je človek po svojem bistvu družbeno bitje. Medčloveške povezave so zanj nekaj temeljnega, kar nujno potrebuje za preživetje, podobno kakor sta na telesnem področju nujna hrana in zrak. Medčloveška razmerja in odnosi so za človeka v resnici kot mreža, v katero je ujet vse življenje, če hoče ali pa ne. Imenujemo jo socialna mreža. To je področje, kjer se vrši zadovoljevanje potreb, kjer ljudje opažajo svoje konkretne možnosti in opravljajo svoje življenjske naloge (Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in SAZU, 2003: 25). Socialna mreža ljudi s težavami v duševnem zdravju se mnogokrat oža prav zaradi bolezni in njenih posledic, ki jih spremljajo. V društvu »VEZI« skušamo in želimo osebam s težavami v duševnem zdravju pomagati, pomoč pa je usmerjena v večjo paricipacijo, možnosti izbire, boljšo kvaliteto življenja, širjenje socialne mreže, normalizacijo in integracijo v skupnost. Aktiven način življenja nudi priložnost za sklepanje novih prijateljstev, vzdrževanje socialne mreže in interakcijo z ljudmi vseh starosti, poleg tega pa zmanjša občutke osamljenosti in družbene izključenosti. V ta namen je tudi letos Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« v okviru Programa IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV ter v okviru Programa na »KRILIH ŠPORTA IN MOZAIK KULTURE« v sodelovanju z Psihiatričnim dispanzerjem Sežana in Centrom za socialno delo Sežana tudi letos organiziralo celodnevni izlet po Dolenjski. 26.5.2011 smo se že na vse zgodaj zbrali na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder nas je avtobus popeljal vse do Dolenjske. Prvi postanek je bil v Muljavi in sicer domačiji znanega Slovenskega književnika Josipa Jurčiča. Po gostoljubnem sprejemu in izčrpni predstavitvi domačije, smo pot nadaljevali do izvira reke Krke, kjer nas je pričakalo nekoliko neprijetno presenečenje. Zaradi porušenega obcestnega zidu, avtobus poti ni mogel nadaljevati, vendar to za nas ni bila ovira. Pot do izvira smo tako nadaljevali kar peš. Po povratku od izvira smo si, prijetno utrujeni od hoje, privoščili malico. Pleterje - muzej na prostem, pa je bil naš naslednji postanek. V nekaj besedah so nam predstavili delovanje Cisterijanskega samostana (samostana si namreč ni mogoče ogledati), na lastne oči pa smo si lahko ogledali stara kmečka orodja, kozolec krit s slamo, črno kuhinjo, nekaj domačih živali,... ter prodajalno »domačo lekarno« kjer se lahko kupi proizvode, ki jih pridelajo menihi v Cisterjanskem samostanu. Polni novih doživetij in znanj smo pot nadaljevali do Kostanjevice na Krki, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu je sledil ogled mesta ob reki Krki. Povratek v domači kraj je bil v zgodnjih večernih urah. Na izletu so se nam pridružili tudi prostovoljci, na katere smo zelo ponosni, saj so naši sodelavci. www.kirn.si I www.svetkamna.info KAMEN--------------------------- PRENOVA-GRADBENIŠTVO IZDELUJEMO: • OKENSKE POLICE • NOTRANJE IN ZUNANJE STOPNICE • MIZE, PULTE IN DEKORATIVNE IZDELKE • NAGROBNE SPOMENIKE NUDIMO VAM: • KVALITETNO IZDELANE PREDMETE IZ KAMNA • BREZPLAČNO VAM PREDSTAVIMO MATERIAL IN SVETUJEMO NA VAŠEM DOMU CVETJE Cvetličarna Kirn vabi s svojo pestro ponudbo, ki zajema lončnice, rezano cvetje, keramiko in kristal. Veliko pozornost posvečamo žalni floristiki, dekoraciji daril, dekoracijam kulturnih prireditev in dekoracijam porok. Ob tej priložnosti Vam lahko po želji izdelamo poročni šopek, okrasimo prireditveni prostor poroke in dekoriramo vozila. Bodočim mladoporočencem nudimo odprtje poročne knjige daril. TEKSTIL............................ • IZREDNO NIZKE CENE ŽENSKIH POLETNIH MAJČK od 6 EUR dalje • PISANA IZBIRA POLETNIH ARTIKLOV ZA MORJE IN PROSTI ČAS • VELIK IZBOR MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE VELIKIH ŠTEVILK OOE3O0O0O000BBB0r; Društvo je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Za svoje delovanje in izvedbo aktivnosti pridobivamo sredstva na številnih javnih razpisih. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sofinancerjem izleta in sicer: Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij-FIHO, zahvaljujemo pa se tudi turističnemu društvu iz Muljave, saj nam je v celoti omogočilo brezplačnen ogled in predstavitev Jurčičeve domačije. Kljub zelo vročemu dnevu, so bili udeleženci z izvedbo izleta zadovoljni, zadovoljstvo uporabnikov, pa je glavno vodilo našega Društva, na kar smo zelo ponosni. PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA »VEZI« NA BAČU IN PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI Barbara Uljan, dipl.soc.del. Člani Kulturnega društva Tuščak Bač so v soboto, 25.06.2011, na Baču pri Knežaku organizirali prireditev ob Dnevu državnosti. Poleg turnirja v balinanju, glasbe v živo in kulturnega programa so organizirali tudi predstavitvene stojnice društev in posameznikov. V društvu 'Vezi" smo se z veseljem odzvali njihovemu povabilu, saj je eden izmed ciljev promocija društva, duševnega zdravja in destigmatiza-cija duševne bolezni. Zahvaljujemo se KDTuščakza povabilo, prijazen sprejem in odličen golaž. Upamo, da se drugo leto spet srečamo. ZANIMIVOSTI Kar tako... Fanta skoraj nista mogla verjeti, da smo se včasih prevažali s tako miniaturnimi vozili. Še bolj čudno sta gledala, ko sta prisluhnila zgodbi, kaj vse je bilo potrebno narediti, da si do takšnega lepotca sploh prišel. Ja, ja, ob zaključku zgodbe sta bila že prav utrujena! 14 julij 2011 IZ SOLSKIH KLOPI VRTEC ILIRSKA BISTRICA OŠ PODGORA KUTEŽEVŠ Podpis E KO listine Eko koordinatorica vrtca Cilka Cerželj Vrtec Ilirska Bistrica je že drugo II leto vključen v projekt Eko vrtec. Vsi j skupaj (starši, strokovni tim vrtca in otroci) si prizadevamo, da bi čimbolj skrbeli za okolje in spoštovali naravo. V treh projektih (voda, energija in odpadki), ki so se odvijali preko celoletnih dejavnosti so otroci začutili pomen odgovornega odnosa do okolja in kako skrbeti za naravo. Praznovali smo vodni dan, obiskali eko kmetijo, povabili čebelarja, kateri nam je pokazal skrivnosti čebel in cvetočih travnikov, okušali smo med in izdelovali sveče iz voska. Eko detektiv nas je skozi celo leto opozarjal, da varčujemo z vodo in pridno ugašamo luči, ko nam zunaj sveti sonce. Otroci so ustvarjali z odpadnimi in naravnimi materiali čudovite likovne izdelke. Peli smo čisto pravo eko himno, skrbeli za rožice na naših gredicah, v dveh zbiralnih akcijah papirja pa zbrali kar 5000 kg papirja. Naj omenim še zbiranje plastičnih zamaškov v dobrodelne namene in ločevanje odpadkov po skupinah. Vzgojiteljice smo za otroke pripravile prav po- sebno lutkovno predstavo. Z željo, da otrokom približamo ločevanje in recikliranje odpadkov na preprost in njim razumljiv način, smo se lotile izdelovanja lutk in scene. Zgodbo smo povzele po slikanici Ples v zabojniku (avtor: Helena Kraljič). S predstavo so otroci spoznali različne zabojnike in njihove barve. Glavni junaki v zgodbi (pločevinka, plastenka, tetrapak in radio...) pa otroke učijo v kateri zabojnik sodijo določene smeti. Lutkovno pred- stavo smo zaigrale trikrat, enkrat tudi na prireditvi Sonce se smeje ob svečanem podpisu Ekolistine. Ekolistino so podpisali: župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc, ravnateljica vrtca Ingrid Fatur in predstavnik staršev Andrej Bergoč ter se zavezali, da bomo skrbeli za okolje ter bili otrokom lep zgled. Naučimo se tudi sami kaj lepega od otrok in opazujmo naravo tako kot jo znajo le otroci, navsezadnje je to največje bogastvo, ki ga imamo. VRTEC PODGORA KUTEŽEVO Pa za rajaj mo, pa zaplešimo po mišje Vzgojiteljica: Marina Grilj..... V sredo, 29. 6. 2011, so otroci vrtca skupine Miške - Podgora, Ku-teževo povabili v svojo sredino starše ter vse, ki jih imajo radi. Že nekaj mesecev smo v naši skupini ustvarjali knjigo, ki je potovala ob vikendih v domove otrok. Glavni junak je bil mišek Stanislav, ki seje vračal vsak ponedeljek v vrtec z novimi oblačili, novimi dogodivščinami in komaj smo čakali, da je pokukal iz nahrbtnika. Otroci so z njim počeli stvari, ki jih drugače ne bi. Spregovorili so, se »pocrkljali«, mu šepetali in čas, ki so ga preživeli v družini vsi skupaj, je bil čudovit, za trenutek so bili po- občutkih so otroci pripovedovali in jih nosili s seboj vsak dan. Tako so na nastopu prevladovale miške. Nastopajoči so se še posebej prikupili občinstvu, ko so zaplesali mišji ples, vezani vsi med seboj: mama, očka, deklamirali svoje pesmice in celo babica, dedek, sestrica ... in o teh zaigrali na glasbila. Veliko presene- čenje so pripravili starši za otroke in vzgojiteljici Marino in Barbaro: dve torti za skupino Miške, za vzgojiteljici pa veliko sliko fotografij iz različnih prireditev. Knjiga, kije nastala s pomočjo staršev, je tudi sedaj kot darilo in spomin na miška prišla v roke vsem nastopajočim. Še enkrat vse pohvale staršem, ki so vedno pripravljeni sodelovati in so v pomoč tudi meni, saj mi odpirajo nove in nove ideje, ki zaživijo med otroki. Zaključili smo s pesmico »Moji pridni otroci« in z željo, da bi preživeli čudovite poletne dneve, ki pa niso samo na morju, na izletih, ampak včasih preprosto doma, ko smo vsi skupaj na kavču objeti in nam je lepo. Brezplačna številka društva Kala 08018 16 Vsi. ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro. rta novih spletnih straneh društva WWW.kala.si Valeta in počastitev Dneva državnosti N. Zidar in A. Rolih. Torek, 14. junij 2011, je bil prav poseben dan za naših 9 devetošolcev, ki so se še zadnjič predstavili svojim naslednikom ter učiteljem in tehničnemu osebju. Že dopoldan se je 8. razred pošteno namučil, da je našel ključ, ki odpira vrata 9. razreda. Pred tem pa seje tudi 8. razred pošalil na račun 9., saj so jim ključ ukradli in skrili v svoji učilnici. Popoldne je sledil uradni del, prišli so starši, učitelji ter osmošolci. Devetošolci so pripravili zanimiv program, v katerem so predstavili svojo šolsko pot, osmošolci pa so jim pripravili nekaj spretnostnih nalog, s katerimi so dokazali, da so dovolj zreli za srednjo šolo. Skupaj so tudi zapeli pesem Vsi za enega. Sledile so le še pohvale in priznanja ter slovo od učiteljev. Letnik 1996 je vsekakor pustil svoj pečat na OŠ Podgora, Kuteževo. Vsem želimo lepe počitnice ter uspešno nadaljevanje šolanja. Ob zaključku šolskega leta pa smo na šoli pripravili prireditev, s katero smo počastili dan državnosti, 20. rojstni dan naše domovine. Ravnateljica Mirjam Vrh je poudarila pomen tega praznika za Slovence in zaželela učencem prijetne počitnice. Kulturni program je bil pester in zanimiv. Nastopili so otroci iz vrtca, pevski zbor, folklora, učenke so interpretirale pesmice učencev in odlomke del slovenskih književnikov, zadonel je zvok harmonike ... Voditeljici programa, Jana in Teja, sta poudarili, da moramo spoštovati našo domovino. Biti moramo ponosni, enotni in pogumni. Radi moramo imeti našo lepo domovino Slovenijo. S/ Tj—V _ sg v---------- NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com J Delovni cas: Delavnik od 7:00 do 19:00 Sobota od 7:00 do 14:00 j Nedelja in prazniki j Dežurstva Delavnik _____________L Sobota s ■jHlil r i prazniki NE PREZRITE julij 2011 15 OŠ DRAGOTINA KETTEJA Planinski izlet na Nanos Planinci iz OŠ Dragotina Ketteja T - siSpl mm 2 ____ V soboto, 21. 5. ^011 smo se planinci osnovnih šol iz Ilirske Bistrice podali na zadnji planinski izlet. Povzpeli smo se na Nanos. Kljub črnim napovedim smo se v soboto zbudili v prelepo sončno jutro. Nestrpno smo čakali avtobus, ki nas je pobral pred našimi šolami. Odpeljali smo se do Razdrtega, od tam pa pot nadaljevali peš. V dobri družbi in prijetnem vzdušju je pot hitro mi-.nila. Na vrhu smo se v prijetni senci ob Vojkovi koči okrepčali s sendviči in sokom. Sledilo je še sladko presenečenje in skupinsko slikanje. Na nebu so se že začeli zbirati sivi oblaki, zato smo morali kar hitro priti nazaj v dolino. Med potjo je sicer vseeno začelo deževati, a smo bili v gozdu dobro skriti pred dežnimi kapljicami. Tudi zaradi tega je bil ta pohod za nas posebno doživetje. Prijetno utrujeni smo zadnji del poti s prijatelji poklepetali še na avtobusu. Zadnji planinski izlet v tem šolskem letu je torej za nami, mi pa seže veselimo jeseni... SREČANJE Meddruštveno srečanje Na dan državnosti smo kneški gasilci organizirali meddruštveno srečanje pobratenih in prijateljskih društev na gozdni pristavi Mašun. Povod za druženje je bilo vsakoletno srečanje gasilskih društev, dan državnosti in 15 letnica podpisa listine o pobratenju med prostovoljnimi gasilskimi društvi Knežak, Materija, Izola in Podnanos. Da bi bila druščina še bolj pisana, pa smo medse povabili še prijateljsko društvo Krkavče, ki seje kljub mnogim obveznostim z veseljem udeležilo kar pestrega dneva. Tako se nas je zbralo preko 70 gasilcev in gasilk. Druženje, ki je uradno odprlo svoja vrata v popoldanskem času, je bilo sestavljeno iz obvezne pogostitve ter mnogih družabnih iger (balinanje, ciljanje tarče z baloni, vlečenje cevi), ki so z meddruštvenim tekmovalnim duhom večkrat močno dvignile glasove veselih navijačev. Igre so se zaključile z vlečenjem debelejše gasilske cevi (po gasilsko B cev), ki je na travnati podlagi spotila kar pet udeleženih ekip, manjkala pa ni tudi obvezna zelena barva na hlačah padlih tekmoval- cev. Ob smehu in vsesplošnem zadovoljstvu smo se nato preselili v zavetrje mašunskega jurčka, kjer smo ob zvokih, za tisti dan gasilskega, ansambla imenovanega »After party« zapeli in zaplesali marsikatero slovensko in dalmatinsko pesem. Izolski, kneški, krkavški, matarski in podnanoški gasilci smo zaključili druženje v poznih urah, ko smo že skoraj določili datum novega srečanja, saj smo ugotovili, da tovrstnega udejstvovanja v tem divjem času pravnih, finančnih in političnih polomij, zelo manjka. SUFIJSKA ZGODBA Ukradena sekira Nekoč je živel mož, ki je izgubil sekiro in za krajo posumil v dečka iz soseščine. Opazoval je dečka in si dejal: "Ta je ukradel sekiro." Njegov izraz, način govorjenja, hoja, vedenje - vse je izdajalo, da je ukradel sekiro. Kmalu zatem je mož med okopavanjem svojega vrta našel sekiro. Naslednji dan je znova zagledal dečka iz soseščine. Nič v njegovem vedenju ni izdajalo, da bi lahko ukradel sekiro. Zgodbe, ki jih zapisuje življenje so biseri modrosti posvetimo jim vso svojo pozornost, da zaslišimo njih odmev. Ko bomo v skušnjavi, da bi sodili in presojali nam pričujoča zgodba pokaže pot resnice in prepričanje v svoj prav se v hipu razblini. To je pot modrosti, ko začneš dvomiti v svoj prav. Za ego ne imeti prav je enako kot bi umrl. In nikoli ne pozabi, da moč izbire pripada tebi, meni in nam vsem. Neta USPEŠNAMLADENKA Odprtje fotografske razstave___________________________________ Olga Novak. V petek, 17. Junija 2011 so v Knežaku, na bencinski črpalki odprli razstavo fotografskih del Darje Šenkinc. Darja Šenkinc iz Šembij je rojena 18. februarja 1996 in se že več let udejstvuje fotokrožka, ki ga vodi Stojan Spetič, tudi priznan fotograf in član Foto kluba Sušeč. Odprtje je vodila Darjina razredničarka. Besedo sta najprej dobila Darjin mentor Stojan Spetič in Andrej Bergoč, predsednik Foto kluba Sušeč Ilirska Bistrica. Slednji je poudaril, da so slike tudi na prodaj in zelo primerne za obdarovanje. Potem je vse navzoče zabaval Knežan Jaka Fidel. Na harmoniko je zaigral skladbo Prijateljem harmonike. Nato je Nataša Božič, ki obiskuje šolo solo petja, zapela Roža na vrtu ob spremljavi harmonike, ki jo je igral Luka Žgur iz Glasbene šole Ilirska Bistrica. Na koncu je Olga Novak prebrala in avtorici razstave poklonila dve pesmi, z naslovom Ker vidim! In Ne streljam, fotografiram. Darja je prejela tudi lep travniški šopek. Darja Šenkinc je posebno dekle, ki svet po svoje vidi. To se odraža tudi v njenih fotografskih umetninah. Odraz njenega posebnega zaznavanja in gledanja so različne fotografije, ki kombinirajo realnost in motive združujejo na še ne viden način. Naslovi fotografij so: Pekel, Čarobni valovi pozitivne energije, Skrivnostne oči, Zamišljena, Utonilo bo sonce, Veter v laseh, Ku-ku, Zimski pasji portret, Bela eleganca, Pot k prikritemu cilju, Vidimo in ne vidimo, Mimobežnost, Držati ali spustiti, Medeni cvet, prihajam, Levo ali desno, Zimska pravljica, V neskončnost, Ustvarjanje skozi travno tančico, Dve v eni, Dotik, Iz velikega majhno in Gotovo je ljubezen v rokah. Stojan Spetič pravi, da malokdaj pohvali, vendar Darjine fotografije je, zato naj to toliko bolj velja. Razstavo si je možno ogledati vsaj do septembra, zato prisrčno vabljeni. Darji pa čestitamo za prvo samostojno fotografsko razstavo. Pa še veliko užitkov v ustvarjalnem bogatenju želimo. Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ODLIČNE ZNAMKE PO TOVARNIŠKIH CENAH TEKSTILNI DISKONT ULICA 7. MAJA 12 ILIRSKA BISTRICA BIVŠA TRGOVINA TARA NUDIMO VAM UGODEN TISK IN VEZENJE NA TEKSTIL Cenik oglaševanja in cenik naročenih objav v časopisu Snežnik je na voljo v uredništvu, na željo Vam ga lahko posredujemo. OBLETNICA MKNŽ Kettejevci praznovali Dan državnosti IŠ .... Na dan državnosti in 20. obletnici samostojnosti Slovenije smo se Kettejevci skupaj z ženami odpravili v snežniške gozdove. S seboj smo vzeli tudi slovensko zastavo. Pot nas je najprej vodila v smeri Gomancev. Nad vasjo Zabiče je na desni strani ceste opaziti razpadajoče »pumpe« za vodo, s katerimi so »pod Italijo« polnili cisterne, katere so prevažali po območju Rapalske meje, kjer se je gradilo razne vojaške in druge objekte. Zraven pump se nahajajo tudi razpadajoča korita, kjer so furmani napajali konje, kateri so z vozovi v smeri Rapalske meje vozili razni gradbeni material. Na Paki smo si ogledali lovsko kočo LD Kozlek, nakar smo se peš odpravili do železne rampe, katera se nahaja na mejni črti med Slovenijo in Hrvaško. Med pešačenjem smo se za kra- tek čas ustavili na kraju, kjer se lepo vidi del kvarnerskega zaliva - otok Krk in Cres. Nato smo se povzpeli na hrib Goljak, iz katerega se lepo vidi del občine Ilirska Bistrica in del Kvarnerskega zaliva. Pa še pastirja z ovcami in tremi psi smo srečali. Pot smo nadaljevali do Gomancev, kjer smo si ogledali razpadajoče gozdarske objekte in «tri kralje ». Naslednja postaja je bila Marela, kjer smo imeli malico. Na Mirinu, kjer je lep pogled na Snežnik, nas je sprejel g. Miro Uljan, kateri nam je pokazal cca 300 metrov dolgo kaverno. S seboj smo seveda imeli tudi svetilke. Pot smo nadaljevali do Klanske police-Vale, kjer so imeli za časa okupacije Italije, italijanski vojaki smučišče in skakalnico. Na desni strani ceste se nahajajo razvaline hotela Rifugio Guido Rei. Pot nas je naprej vodila do »Križajevega krila«, kate- ro se nahaja nekaj metrov stran od hrvaške meje. Spomenik (letalsko krilo) je postavljeno našemu rojaku - kraševcu, pilotu Josipu Križaju, kateri se je leta 1948 z letalom smrtno ponesrečil na tem območju. Do Jarmovca smo se odpravili peš. Na nekdanji Rapalski meji smo našli mejni kamen, kateri je označeval mejno črto med Italijo in Jugoslavijo, na katerem je vklesana letnica 1920. Na Jarmovcu smo videli manjšo kapelo in manjši italijanski vojaški objekt. Pot smo nadaljevali v smeri Vavkovca. Med potjo smo se ustavili pri jami, katera se nahaja tik ob cesti, v kateri se je še vedno nahajal sneg in pri »fašistični hiši«. Pot nas je nato vodila skozi Leskovo dolino v smeri Mašuna. Na Svišča-kih smo pri spomeniku NOB zapeli partizansko pesem. Izlet smo zaključili na Goljakih, kjer smo imeli pri vikendu našega pevca Leona piknik. Ob dobri »ro-štiljadi« in vinu, seveda ni manjkalo tudi lepih slovenskih pesmi, katere smo na račun prelepih snežniških gozdov in praznovanja dvojnega praznika, z veseljem zapeli. GHSTfiVANJE KjUS IUVHIVJE _____ Premska srečanja IgorŠtemberger •••• Zadnja junijska nedelja je bila tako kot v minulih dveh desetletjih in pol tudi letos rezervirana za srečanje literatov Primorske na Premu. 25-ta Premska srečanja so potekala na gradu Prem 26. junija 2011. Prireditev organizirata Združenje književnikov Primorske in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ilirska Bistrica. Letošnja 25-ta Premska srečanja so bila glede na prejšnja leta nekoliko okrnjena. Občinski proračun je na področju ljubiteljske kulture na pol manjši od lanskega, prireditev Premska srečanja pa je bistriška oblast zrezala za več kot polovico. Zaradi tega Združenje književnikov Primorske letos ni razpisalo natečaja za najboljše literarno delo, saj ni zagotovljenih sredstev za tisk nagrajene knjige, kot je bil to običaj od leta 2004 dalje.Tako seje literarna nagrada Prem z lanskoletno nagrajenko zaključila po sedmih letih podeljevanja. Predstavitev pesniške zbirke »Istosrediščnost« avtorice Maje Razboršek je bil tudi osrednji literarni del letošnjih srečanj. Lansko nagrajenko je predstavila predsednica Združenja književnikov Primorske Magdalena Svetina Terčon, v pogovoru pa je sodelovala tudi avtorica italijanskih prevodov pesmi Jolka Milič. Kniga je namreč izšla kot dvojezična pesniška zbirka. Zbirka vsebuje 34 pesmi, ki niso razvrščene po nikakršnih sklopih ali ciklih. Po besedah Jolke Milič to ni knjiga za tiste, ki iščete v literaturi ljubezen in hrepenenje, to je knjiga, ki se ukvarja z neštetimi drugimi rečmi. Poseben čar pa ji daje starinsko besedilo vpeto v moderen jezik. Kot je na Premskih srečanjih običaj, je sledil literarni panj z branjem besedil primorskih avtorjev. Po celodnevnem literarnem dogajanju so prišli na svoj račun tudi pevci. Ob zaključku Premskih srečanj je namreč v viteški dvorani grada Prem zadonela pesem ljudskih pevk Kraški šopek iz Sežane. Letošnja Premska srečanja so tako zaradi krčenja občinskega kulturnega tolarja, kot tudi zaradi počasnosti reševanja vlog za razdelitev sredstev v ljubiteljski kulturi visela na nitki. Upamo lahko le, da bo drugo leto drugače. LISTEK Prvič se Ivan Bilc v „Kmetijskih in rokodelskih novicah" leta 1858 spominja svojega strica, ko se kot dijak na Reki sprašuje kje so končali zapiski Vodnikove sodelavca Franceta Bilca. Leta 1865 pa je v »Koledarčku družbe Sv. Mohorja" objavil njegov življejepis. France Bilc je eden prvih piscev, ki je namesto o Krajncih govoril o Slovencih. Za tisk pripravil: Jožef Šlenc •••• France Bilc, verli duhoven in domorodec Na izhodnej (zahodni opJŠ.) strani bistriške doline se ponosno dviguje zelen grič, na griču pa kipi izmed zelenih vej zvonik dekanijske cerkve v višine. Okoli cerkve je pokopališče. Žalostno mi bije v per-sih srce, ko po grobeh svojih ljubih stopam v božjo hišo. Ko pridem do nekega bornega železnega križa, ki je komaj vidljiv na cerkveno zidovje naslonjen, vselej se ustavim, vtop-Ijen v globoke misli.Tukaj tedaj počiva serce, ki je že pred toliko leti bilo za drago slovensko domovino; tu je strohnela roka, ki je nevtrud-Ijivo delala za prid in korist premile domovine! "Tukaj je našel večni mir France Bilc"- saj je to na križu zapisano - France Bilc, pobožen in zvest duhoven, iskren domorodec, veri pisatelj. Ne veže me s tem možem le vez kervi, temuč klije mi tudi v persih hvaležnost, spoštovanje in ljubezen do njega - Upam torej, da mi prijazni bravec ne vzameš za zlo, a ko napišem o njem nekaj verstic; vem namreč, da si še malo slišal o Francetu Bilcu, ker med zasluženimi možaki, o kterih se malo govori in piše, je gotovo tudi on. Slovenski jezik je bil neolikan in namešan z nemškimi besedami; slovensko slovstvo ni imelo drugega, ko neko protestantsko sv. pismo, ki je iz Tibinga priromalo, kako slabo slovnico in nekoliko drugih bukev pobožnega obsežka. Skoraj bi bil človek mislil, da je slovenščina obsojena, da se nikdar ne sme iz praha vzdigniti, - pa glej v Šiški se je rodil mož, čegar Slovenci blagoslavljajo, mož iz šole patra Marka (Pohlina opJŠ.), ki je pa svojega učenika v vseh rečeh neizmerno prekosil. Ta mož je slovenščino oživil, očistil in jo na noge spravil. 0 ravno tem času je tudi gorenska stran dala možaka (Anton Tomaž Linhart opJŠ), zgodovinarja in skladatelja gledišnih iger. Podpiral je pa možaka z umom in z denarjem tujec, Toškanec (Toskanec opJ.Š.), pravi biser (baron „Zois von Edel-stein") naše domovine. Njegova hiša je bila zbirališče učenjakov iz domačih in tujih krajev, njegova zbirka mestna znamenitost. Fracozi in Angleži so hotli Coiza poznati in videti njegovo zbirko. Zaslužil je ta, mož napis, ki mu kinča grobni spominek*: „Tu počiva Žiga Cois, najzvestejši sin cerkve, najboljši deržavljan, podpora umetnosti in vednosti." Ti in še nekoliko drugih mož n. pr. učeni Kopitar, prijazni Kumerdej, ljubeznivi Japel in pobožni Ravnikar so začeli svoje dušne in telesne moči na alta r domovja pokladati. Takrat, ko je namreč na Slovenskem toliko domorodcev bilo, kolikor je zdaj čitavnic, tedaj je živel v Harijah na Notranjskem mlad učen duhoven, ves vnet za blagor cerkve in svojih rojakov in za povzdigo slovenskega slovstva. Ime mu je bilo France Bilc. Rojen je bil okoli leta 1784 v Bistrici na Notranjskem; dokončal je latinske in bogoslovske šole izverstno in potem pasti rova I v Tomaju, v Postojni, v Ternovem in poslednjič v Harijah, kjer je v letu 1824 v najlepši dobi svoje starosti v Gospodu zaspal. Z očetom slovenskega slovstva se je seznanil v šolah: bil je Vodnik njegov učenik in potem najzvestejši prijatelj. Nestor slovenskih domoljubov, 85 letni Matija Ličan, posebno rad o Bilcu govori; on mi večkrat pripoveduje, da jeVodnik k ranjkemu Bilcu v Bistrico in Harije prihajal, kjer sta se pogovarjala o domačih rečeh, popotovala in nabirala gradivo za slovnik. Takrat, ko so Slovenci še za svoje malo porajtali in se še domačega jezika učili niso, že tedaj je Bilc dobro poznal serbsko in rusko narečje. - Nikoli ni bela Ljubljana tako ime- Znani verz na Vodnikovem spomeniku je prispeval bistričan France Bilc nitnih gostov imela, ko leta 1821. Kralji in cesarji, vojvodi in knezi, ministri in poslanci so stanovali v kraljici slovenskih mest. Pravijo, da se je najbolj ruskemu čaru Ljubljana, kranjska dežela in nje prebivavci dopadala in več ljubljanskim velika-šem je nek željo razodel, da bi rad vidil čudno cerkniško jezero. France NOVICE IZ KNJIŽNICE MAKSE SAMSAl Primorci beremo 2011 Primorska akcija, katere pobudnica je bila Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, poteka že od leta 2007 in z vsakim letom se širi krog zagovornikov branja leposlovja slovenskih avtorjev. S tem načinom strokovni delavci knjižnic in bralci spoznavajo slovensko književnost tudi izven šolskih načrtov in se uspešno zoperstavljajo predsodkom in stereotipom o neberljivosti književnosti slovenskih pesnikov in pisateljev. Gre za najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji, ki se za bralce začenja 9. junija, ob domnevnem rojstnem dnevu Primoža Trubarja, in zaključi 3. decembra, ob Prešernovi obletnici rojstva in dnevu odprtih vrat kulture, ki ga sodelujoče knjižnice zaključijo z literarnim večerom, kamor povabijo najbolj branega književnika, ter s podelitvijo priznanj in knjižnih darov. Ključnega pomena za navdu-ševanje bralcev so knjižničarji, ki radi berejo kakovostne vsebine in z branjem spoznavajo slovenske avtorje. Z letošnjega seznama lahko člani knjižnice, starejši od petnajst let, izbirajo med petdesetimi proznimi deli in dvanajstimi pesniškimi zbirkami. Sodelujejo lahko v 13 primorskih knjižnicah, njihovih enotah in potujočih knjižnicah. Do 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic, morajo prebrati najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralno znamenje z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu. Knjižnica Makse Samsa sodeluje v omenjenem projektu že tretje leto. Tokrat bomo našim članom, ki bodo uspešno zaključili bralno značko za odrasle na zaključni prireditvi podarili pesniško zbirko Obleci me v poljub igralke Saše Pavček. Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete v tem skupnem bralnem potovanju. V letu 2010 smo bili veseli vašega sodelovanja in upamo, da se nam boste v letošnjem letu pridružili v še večjem številu. Primorci, berimo! Knjižnica Makse Samsa AKTIVNOSTI V KNJIŽNICI V ČASU POLETNIH POČITNIC Vse naše bralce vabimo, da se nam tudi to poletje pridružijo pri poletnih projektih za mladino. Podrobnej- še informacije dobite v knjižnici. Želimo vam prijetno poletno branje. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN »BRALNI ČRV« rabita vse osnovnošolce, da se nam tudi le počitnice pridružijo pri naii POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI Osnovnošolci, pridružite se nam tudi pri REŠEVANJU POČITNIŠKIH KNJIŽNIH KVIZov od 1. do 5. razreda od 6. do 9. razreda "KNJIGA "VAMPIRSKO ZAKLADNICA OTROŠKE PUSTOLOVSKO DOMIŠLJIJE". KNJIŽNO POTOVANJE" Z NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com Oglase sprejemamo do 15. v mesecu na e - naslov: oglasi@e-sneznik.net s BEREMO ■lir 4. likovna kolonija Članici bistriškega likovnega društva Neva Macarol in Jadranka Savič llija Martič.... Likovno društvo Franceta Pavlovca ježe četrto leto zapored organiziralo likovno kolonijo, tokrat prvič dvodnevno. Slikarji so se družili in ustvarjali 9. in 10. julija v ribiškem domu in v okolici akumulacijskega jezera Mola. Tema letošnje kolonije je bila »uoda«, saj je ta naravna dobrina vir življenja in tudi eden od razpoznavnih znakov bistriške občine, kot je ob otvoritvi likovne kolonije povedala aktivna članica bistriškega likovnega društva Zdenka Vinšek. Predsednik društva, llija Martič je pozdravil približno 30 članov Likovnega društva Franceta Pavlovca in članov Društva likovnih ustvarjalcev Postojna, ki že nekaj let dobro sodelujeta pri organizaciji kolonij, kot tudi pri organizaciji razstav. Na letošnji koloniji je bilo v ospredju predvsem druženje in spoznavanje novih članov, ki so se letos pridružili likovnemu društvu. Dobra volja je potegnila za sabo tudi kanček ustvarjalnosti, ki so jo nekateri zlili na platna. Njihova dela bodo širši javnosti predstavljena konec letošnjega leta na razstavi v Ilirski Bistrici. Lep večer je popestrila pevska skupina Vasovalec, ki je redni spremljevalec aktivnosti, katere društvo prireja. Ker je društvo omejeno s finančnimi sredstvi, so izvedbo likovne kolonije omogočili člani društva kar sami s svojimi lastnimi prispevki, kar odraža medsebojno povezanost in dobro voljo, ki jo v društvu nikoli ne primanjkuje. Ta dogodek seje vsem udeležencem vtisnil v spomin in zagotovili so, da se bo njihovo ustvarjalno druženje nadaljevalo tudi v prihodnje, v še večjem številu. Na 4. likovni koloniji ob jezeru Mola se je družilo in ustvarjalo lepo število bistriških in postojnskih likovnikov Bilc to slišavši zloži v ruskem jeziku krasno pismo, vkterem vimenu Notranjčev slavnega čara vabi, naj pride gledat čudno jezero, ktero ribiča, lovca in kmeta v enem letu redi. Car je obljubil, pa besede ni spolnil, ker stvari so se spremenile; prej ko je mislil, moral je odriniti iz bele Ljubljane. To mi pripoveduje stari Ličan in besede verlega starca so gola resnica. - - Največa zasluga Bilčeva je pa bila, da je Vodniku pomagal besede nabirati; pošiljal mu jih je s potrebnimi opombami v malih zvezkih v Ljubljano. Ko so po smerti pervaka slovenskih slovničarjev, Metelko-ta namreč, njegovo zapuščino preiskovali, našel je neki bogoslovec šopek starih spisov, kterim je bilo napisano „scripta Bil-ciana."Bilo je to Bilčevo besedišče in še mnogo drugih spisov je bilo pri-djanih; ne vem, kje so sedaj. Drugi spisi so imeli še bolj žalostno osodo. Po Bilčevi smerti je vse njegovo imetje podedovala neolikana ženska, ki ni znala ne brati, ne pisati. Pokazala je torej listine nekemu vradniku, ki jej je rekel, da so listi brez vsake cene. Požreš- ni plamen je pokončal v malo trenutkih vse, kar je več let možakova roka spisovala; nam pa je vničil zaklad, kterega nam nihče povrniti ne more. Le ena pesem seje ohranila, žalostinka o smerti neumerlega Vodnika. Kaže nam ta pesem, kako bogastvo besed je Bilc imel: priča nam, kako čisto in gladko je pisati znal - skoraj bi rekel, da je pisano med leti 1850 in 1860; - dokazuje nam ona tudi, da je bil Bilc v resnici pesnik in da je gotovo še mnogo drugi lepih pesem zložil, ki pa do nas prišle niso; zadnjič previdimo tudi iz te žalostinke, kako gorko je pesnik Vodnika ljubil. Natisnjena je ta pesem v Vodnikovem spominku*. France Bilc je bil tudi izversten govornik. Živo je znal prepričati, voljo poslušavcev k dobremu nagovoriti in njih serca giniti. Porok tega nam so neke pisane pridige, ki so se ohranile in stari možje, ki so Bilca večkrat z leče govoriti slišali. Posebno se nek star možak dobro spominja pridige, ki jo je na veliki petek iz Bilčevih ust slišal, rekel mi je mož:" Štirideset let je že od takrat Spominska plošča na hiši Bilčevih, ki jo je obema pesnikoma postavilo bistriško društvo za krajevno zgodovino in kulturo minilo, pa pridiga je v mojem spominu tako živo vtisnjena, kakor bi jo včeraj slišal, - ta kor globoko so mi besede v serce segle. - Vse se je po cerkvi jokalo, ko so rajnki gospod France s tako gorečo besedo terple-nje in smert gospoda Jezusa Kristusa razlagali. Tacega pridigarja ni še bilo pri nas in ga tudi ne bode. Ne zameri mi, dragi bravec! da še nekoliko besedic pregovorim o osebnih lastnostih svojega rojaka. Bilc je bil visoke postave in bledega lica, neka zamišljenost se mu je brala na obrazu. Bil je melanholičen, govoril je malo, mislil veliko; ves vnetje bil za blagor domovine in za srečo svojih bratov, pa ne le za časno, temuč tudi za večno. Nev-trudljiv v svojem poklicu, je jako rad bolnike obiskoval, in tudi bukve in pero, njegova najljubša prijatelja, nista ga od tega priljubljenga dela zaderžati mogla. Njegov duhovni tovarš je več let bil prečastiti, visoko spoštovani gospod Aleš, sedanj teržaški stolni dekan, čegar blago ime je še vedno v spominu tukajšnjih prebivavcev; on mu je večkrat rekel:„France! Suči ti pero v prid rojakom, jaz bom pa za-te to ali uno opravil"; pa France večkrat tovarša ni hotel ubogat. Neko merzlo pomladansko noč poterka nekdo na farne duri, in gospoda berž k nekemu bolniku kliče. Berž je hitel k bolnemu, pa sam se je prehladil in zelo bolehati začel. Ko vidi, da je njegov stan zelo nevaren, pošlje po zdravnika; zdravnik prihiti, pa žali Bog, on ni bolezni spoznal. Puščal mu je veliko kervi. Ko drugi dan zdravnik iz Reke pride in bolnika vidi, preč pove žalostnim sorodnikom, da kervi nazaj vliti ne more in da bo moral umreti. Bridke so bile zdravnikove besede, ali resnične, ker 5. maja leta 1824 je Bilčeva blaga duša zapustila pozemeljsko in se preselila v boljšo, v nebeško domovino. Pokopali ga niso v Harijah, kjer je bil ekspozit, temuč kakor je želel v Ternovem. Pogreb je bil slovesen, vreden verlega moža; velika množica ljudi ga je spremila na pokopališče, in vsak kdo si je mislil: „Škoda, da ga je Gospod tako zgodaj vzel." Res zguba je bila velika: zgubila je cerkev učenega in pobožnega duhovna domovina verlega domorodca in pisatelja, njegove ovčice ljubega pastirja, starši pa podporo v starosti. Večna luč naj mu sveti, nas pa naj navdušuje njegov duh! J. Bilc Vir: Koledarček družbe sv. Mohorja, Ljubljana, 1865 •spomenik DVOJNA DIOPTRIJA m Cas sedmih suhih krav Jožko Stegu /'“'oto- Uv o se vsaj del tistih bralcev, ki so hodili k verouku, še spominja svetopisemske zgodbe o Egiptovskem Jožefu, ki so ga hudobni bratje prodali za sužnja v Egipt, kjer pa je s svojim izjemnim darom modrosti in razlaganja sanj pri faraonu kmalu pridobil toliko simpatij in zaupanja, da ga je postavil na mesto visokega državnega uradnika. V času sedem let trajajočega sušnega obdobja je po vsem Bližnjem vzhodu zavladala huda lakota, lev Egiptu so se ji ravno s pomočjo Jožefove razlage faraonovih sanj o sedmih suhih kravah izognili, ko so si na njegovo priporočilo ob dobrih letinah pred začetkom suše napravili tolikšno zalogo žita, da so ga v času krize celo sosednim državam prodajali. Kot kupci so se v Egiptu pojavili tudi Jožefovi bratje, kamor jih je njihov skupni oče in plemenski poglavar Jakob - ustanovitelj Izraela - poslal po žito. Do tu zveni svetopisemska pripoved kot kakšna pravljica s srečnim koncem, ko Jožef prepozna svoje brate in jim po nekaj čustveno obarvanih vzgojnih lekcijah tudi odpusti njihovo hudobno početje nad sabo ter potem skupaj z njihovimi družinami vred vzame k sebi v Egipt, kjer so najbrž tudi zares srečno živeli do konca svojih dni. A spomin na Jožefa je pri Egipčanih začel bledeti že naslednji rod po njegovi smrti in tedaj so se za izraelsko ljudstvo, ki se je bilo medtem že namnožilo v številčen narod, pričeli težki časi, saj jim je grozilo fizično iztrebljenje s strani egipčanske večine, pred katerim jih je rešil Mojzes, ko je izraelsko ljudstvo popeljal preko Trstičnega morja v Sinajsko puščavo. Tam pa so se začele zanj težave, ker se mu je narod kratko malo uprl in začel očitati, da nima nič od njegove osvoboditve izpod egipčanskega jarma, kjer da so bolje živeli in jedli, kot pa med potovanjem po puščavi, ker so si predstavljali, da jim bo od Boga obljubljena in tedaj zelo gosto poseljena Kanaanska dežela takoj in kar sama od sebe padla v naročje. Kot beremo, so se morali dolgo krvavo bojevati, da so sploh prišli vanjo. Tam jim je uspelo ustvariti svoje kraljestvo, ki pa se je zaradi medsebojnih razprtij kmalu razdelilo na dva dela in pozneje vse skupaj končalo v rokah tujih osvajalcev vse do polovice preteklega stoletja, ko jim je z vojaško silo uspelo ponovno zavzeti del svojega nekdanjega etničnega ozemlja in na njem ustvariti svojo državo Izrael, za kar pa - kot lahko vidimo sami - še do zdaj niso našli pravične rešitve za Palestince, ki so jih bili od tam izgnali iz svojih domov in strpali v begunska taborišča. Te zgodbe ne omenjam naključno, ker je v prvem delu precej podobna našemu obnašanju ob prvih resnih težavah, v katere smo zabredli drugo desetletje po osamosvojitvi, ko se podobno kot Židje po izhodu iz Egipta, mnogi že na glas pritožujejo, da so v nekdanji Jugi - čeprav z nižjim standardom in osebnimi svoboščinami - bolj lagodno živeli, predvsem pa manj delali, kot v samostojni državi. Pozabljajo pa, da blaginja ni in ne more biti najvišja vrednota ter cilj človeškega prizadevanja na zemlji, za katero bi zastavljali svoje življenje, ampak domovina in svoboda, s katerima po osamosvojitvi ravnamo, kot da se ni treba zanju več truditi in boriti,.ko ju enkrat imaš, kar je nevarna iluzija, ki se lahko konča s podobno kruto streznitvijo, kot sojo doživeli Židje v obljubljeni deželi po lahkomiselno zapravljeni samostojnosti. Oboje bi lahko obdržali, če bi upoštevali svarila in navodila prerokov, kako v konkretnih zgodovinskih okoliščinah ukrepati, namesto tega pa so se raje zanesli na svoje politične kupčije in sklepanje neuporabnih zavezništev s sosedi, ki sojih privedla v popolno odvisnost od tujcev in posledično v razselitev po vsem svetu. Tudi nam se lahko kaj podobnega primeri, če bomo vztrajali v sedanji smeri nebrzdane javne porabe, kjer se nihče ni pripravljen odreči niti koščku svojih pravic (berkprivile-gijev) v korist skupne prihodnosti, ki ni nekaj samoumevnega, ampak si jo je treba prigarati. Pa ne s pouličnim razgrajanjem, kot počno Grki, marveč z zavzemanjem za pravno urejeno državo, v kateri bodo bremena krize pravično porazdeljena, zlorabe zakonodaje in položaja pa ustrezno kaznovane, vključno s kratenjem delavskih pravic, kar je predpogoj za socialno stabilnost družbe, brez česar ni možno izpeljati nobene od potrebnih reform. Pri tem se ne gre zanašati na špekulacije o hitrem globalnem razpletu gospodarske krize, ampak predvsem na lastne moči, s katerimi se da premostiti tudi dobo sedmih suhih krav, za katero zagotovo pridejo boljši časi, če smo seveda dovolj vztrajni in tudi delavni, da jih pomagamo ustvariti. Boh do prihodnjič! LIKOVNO USTVARJANJE Prvič pri Mahniču Petar Nikolič •••• llirskobistriški slikar Rajko KRANJEC dolgoletni predsednik in ustanovitelj likovnega društva Franceta Pavlovca v Ilirski Bistrici, je v gostišču - pivovarni Mahnič v Kozini postavil na ogled že svojo 26. samostojno razstavo z naslovom Konji. Kranjec je dobro poznan na bistriškem in postojnskem, na likovno sceno pa je vstopil konec leta 1997. V Ilirski Bistrici ima svoj atelje, pri delu pa v največji meri uporablja akrilno tehniko. Dotika se različnih tem in motivov, tako živalske figuralike, portretov, arhitekturne dediščine, kraških motivov, prav v zadnjem času pa največ krajine. Poznamo ga kot agilnega predstavnika likovnega društva, ki je leta 2002 povezal slikarje na ilirskobistriškem in dolga leta vztrajno organiziral društvene razstave in likovne kolonije. Na razstavi, ki bo na ogled do konca meseca, si lahko ogledamo dvanajst umetniških del z motivi krajev. RECENZIJA Misel o knjigi Semezdin Mehmedinovič: Sarajevo blues Patricja Dodič. Prevedla Sonja Polanc, Ljubljana, Center za slovensko književnost (Aleph; 96), 2004 »Zavoljo starca na mostu, ki mi je pošepnil:/ »Kako je mogoče, da presahne reka/ v naši, najbolj človeški vseh družb?«/In naposled/zavoljo poplesavanja peg/ na materinem obrazu/ ko me med hojo prepričuje/da je Bog povsod, koder nanj pomisliš.« V srednješolskih dneh me je najbolj asocirala na Sarajevo sošolka, katere oče je prihajal iz Bosne, iz vasice Duhri, kakih 40 km iz Sarajeva nekam proti »boguizaleda«. Ob njej in »sarajevskem sindromu« nekje znotraj, se mi je utrnila kratka poetična zgodba G kot Goran, S kot Sarajevo, ki jo mnogi že poznate. Pred nekaj sto leti. Lahko tako rečem. Ker se je svet, v katerem sem mesto doživljala, zdel nekoliko drugačen. Dišal je drugače. Čutil drugače. Kavarna Evropa, najbolj evropska daleč naokoli, kar se tiče evropskega etiketiranja na sploh. In llida. In Trebevič, Jahori-na, Bjelašnica, Igman. Leto 1914, Ferdinand in to, saj veste. 1984, zimske olimpijske igre. In nato 1990 in dalje. 1425 dni pod neprenehnim obstreljevanjem srbske vojske. 10.615 ljudi vseh nacionalnosti izgubi življenje, 1601 otrok in skoraj 50.000 ranjencev. Naj starejši deli mesta so Vratnik, Bistrik, Hrid, Kovači in Alifakovac. Miljacka, ki privre iz podnožja Jahorine in Romanije. Bosna, ki nastaja ob nogah Igmana in ustvarja edinstveni park Vrelo Bosne. Center mesta leži na nadmorski višini 511 m. Umirjena klima. Pravijo. Predvsem pred vojno. Po vojni malce manj. Neolit, ilirske, rimske nadvlade, Slovani. V 13. st. samostojna Vrhbosna. Edinstveni nagrobni spomeniki-stečci. Veliko stoletij kasneje tudi. 1435 Turki. 1507 Saraj-ovasi (»polje okrog dvorca«). Obrt in trgovina. 1697 požar. 1850 glavno mesto Bosne, province Osmanskega cesarstva. 1878 Avstro-Ogr-ska. Kondominium. Prva svetovna. Kraljevina SHS. Kraljevina Jugoslavija. Druga svetovna. Nezavisna Država Hrvatska. SFRJ. Uničevanje civilizacijskih vrednot in multikulturne družbe. Ki sem jo sama spoznala tik pred. In se vanj, v mesto, na vrat na nos, zaljubila. Sarajevo je bilo oblegano 3,5 let. Kljub vsemu ostaja nezamenljivo kozmopolitsko mesto. Kakršno je bilo tik pred. Raznolikost. Rekonstrukcija. Rehabilitacija. O tistem med, pripoveduje, piše, se izlije Semezdin Mehmedinovič. Oblegano mesto brez vode, elektrike, plina, brez hrane. Mizaldo-Kraj teatra, igrani film, posnet med vojno. Pojmovnik obleganega mesta. Podnaslov. Prikazan na Berlinalu. Pomanjkanje papirja. Novinar, literat, knjižničar, natakar. Rojen 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. V Sarajevu je študiral in diplomiral iz primerjalne književnosti in knjižničarstva. Med leti 1986 in 1989 je urejal publikacijo Lica (Obrazi) in mladinski časopis Valter, leta 1990 zasnuje Fantom slobode, prvo bosansko hercegovsko literarno revijo postmoderne. Poleg dotične knjige je izdal tri pesniške zbirke Modrac (jezero pri Tuzli, Svjetlost, Sarajevo, 1984), Emigrant (Zadrugar, Sarajevo, 1990) in Devet Alexandrija (Durieux, Zagreb, 2002). Josip Osti je v Ljubljani 1993 ustanovil Biblioteko »egzil-abc«, da bi pomagal bosanskim avtorjem in tam tiskal in fotokopiral knjige obleganega Sarajeva ter jih razpošiljal po svetu. Ena prvih je bila Sarajevo blues. Izbor iz izdaje je bil v slovenskem prevodu Mojce Mihelič objavljen 1995 v Novi reviji št. 153/154. Pričevalec vojnega pekla. Vojni dokument. Krvni davek izkušnji, ki neizbrisno zaznamuje vsakdanjik. Človeškost. Bivanjska spoznanja. Razdrobljenost. Leta 1996 je Mehmedinovič zapustil Bosno in se kot politični azilant preselil v ZDA. Kot novinar sodeluje pri Voice of America, Bosnian Edition. Njegova poezija je uvrščena na lestvice najboljših knjig poezije, natisnjenih v ZDA. Vojna preverja našo žalost, pravi. Ne prelaga srečanj s smrtjo. Pritiska na zvonce v glavah. Fantič, zasut z naročjem vrtnic. Hodi na pokopališče. Modrikasta tema. Razen če je golo življenje edina resnica. Če se prazni znak imenuje svoboda. Avtorjeve besede. Malokdaj prebiram knjigo, ki bi bila tako močna, da bi mi ves čas na rokah mravljinčile besede do tolikšne mere, da v očeh povzročijo nekaj mokrote, da v srcu razdrmajo misel na vse, kijih imam še žive in na tiste, ki to niso več, vsaj ne tu in zdaj, in kijih imam rada. Misel na vse, kar imam in za kar sem hvaležna do neba in nazaj. Ne morem si pomagati, da vam nekaj tega, kar meni povzroča kurjo polt, ne napišem in vas pritegnem k prebiranju. V začetku avgusta se bom spet, po natanko dvajsetih letih sprehodila po ulicah Sarajeva, »če bug da«. Goran je preko facebooka ponovno oživel. In Šale se nahaja nekje v Kanadi. Kje sta židovski Lucifer in musliman Meho, še ne vem. Upam, da sta živa. Da sta dobro. Za tiste, ki poznate zgodbo od prej. Za druge, ki je ne poznate, skorajda ni važno. Na nek način se na post Sarajevo psihično pripravljam. Zato mi je ravnopravšno priskočila pred oči Sarajevo blues. Če kamorkoli potujete, želim obilo sreče. Kolodvorskih restavracij. Obsijanih božanskih smehljajev. Želim da se vam oblike razprejo. Želim vam, da vam, če ste na tujem, domovina ne poka v ušesih steklarja. Želim vam dobrega, zares dobrega bluesa med striženjem poti. Lepo poletje, kjerkoli, s komerkoli, Patricija »Granata, kije padla pred Daire, je ubila tri otroke in vnučka efen-dija Spahiča, imama Begove džamije. Že poprej pa njegovo ženo; kakor da jo je Bog vzel k sebi, da jo obvaruje. Da ne bi videla. Takole si mislim: ni velikih in malih tragedij. So samo tragedije. Nekatere je morda moč opisati z besedami. Za druge je vsako srce premajhno. Saj jih ne zdrži.« VABILO Društvo Slovencev v Parizu vas vljudno vabi v počastitev jubileja 20-letnice samostojnosti Republike Slovenije na prijateljsko srečanje s pariškimi Slovenci v soboto 20. avgusta 2011 ob 16.00 na GRADU PREM Nastopajoči: ❖ Marko Kobal, operni solist - baritonist, ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika ❖ Kraški Šopek, KD Sežana, ljudske pevke ❖ Marjetka Popovski, kantavtorka ❖ Sheherazada, pariška lirična pevka ob glasbeni spremljavi Lilijane Novak ❖ Teja Ljubič, harmčnikaica ❖ Bistrške Škuorke, ljudske pevke ❖ Ženski pevski zbor Prem, ❖ Ženski pevski zbor Društvo Kmečkih žena ❖ Mateja Bizjak-Petit, dir. Hiše slovenske poezije v Franciji, pesnica ❖ Tone Kuntner, gledališki igralec, pesnik ❖ Jožko Stegu, pesnik v programu : slovenske ljudske pesmi in samospevi, avtorsko branje poezije, zborovsko petje, francoski šansčni Prireditev so podprli: Občina Ilirska Bistrica, TKŠD Prem, Krajevna skupnost Prem, Grafika Bor Za dodatne informacije pišite na e-naslov: drustvoslovencewparizu@yahoo.fr ali nas pokličite na tel. št.: 05 7147 408 ali GSM: 031 416112 Spletna stran: www.drustvo-slovencev-v-parizu.com DRUŽINSKA TRADICIJA Rožmanovi Frank Nataša •••• V teh časih, ko že skoraj nimamo časa za sorodstvene obiske in druženja, smo se potomci-Rožma-novih izTrpčan odločili, da se vsako leto dobimo na pikniku. Tako bomo ostali povezani in se vsaj enkrat na leto srečali vsi na enem mestu. Ponosni na svoje prednike smo se letos srečali in se poveselili že 5 leto. To smo si šteli v veliko čast in se sestali še v večjem številu kot ponavadi. V teh petih letih letih se je v številni družini Rožmanovih marsikaj spremenilo in vsako leto in vsako leto se sorodstvo poveča za kakšnega (novega člana). Rožmanovi so potomci od mame Marije Škofove in očeta Antona Vrbačovega-, katerima so se v zakonu rodile tri hčerke in sin, ti pa so skupno„pridelali" 11 sinov in hčera, kateri so ravno tako poskrbeli za lepo število naslednikov. Vsako leto se z veseljem udeležimo tega srečanja, se poveselimo, sprostimo ob šaljivih igrah in vedno bolj pomembnem balinanju, ki na našem pikniku predstavlja prav posebne vrste igro. Ob tej igri je še posebno veselo, nasmejimo se, večkrat tudi do solz, saj imamo v svojih vrstah profesionalce in pa amaterje, ki se s to igro srečajo le na našem pikniku. Druženje zaključimo s skupinsko fotografijo in obljubo vseh,da se čez leto dni zopet srečamo. FESTIVAL________ S Festival bistriških bendov Rok Smrdelj •••• V zadnjem junijskem vikendu so se zvoki alternativne rock glasbe razlegali na vrtu Sokolskega doma, kjer je Mladinski klub Nade Žagar v sodelovanju s Klubom Študentov Ilirska Bistrica in zunanjimi akterji organiziral tradicionalni, letos že četrti, festival bistrških bendov, na katerem so se predstavile glasbene skupine iz Ilirske Bistrice in njene širše okolice. Na lesenem odru, ki ga je MKNŽ letos postavil na vrtu Sokolskega doma ob 45. obletnici svojega delovanja in s tem ovekovečil primat najstarejšega mladinskega kluba v Sloveniji, seje predstavilo kar dvanajst bendov z avtorsko in neavtorsko glasbo. Lanski organizatorji so vodilne niti predali nadobudnemu podmladku, ki ga pod vodstveno taktirko Sandija Čekade sestavljajo Simon Grbec, Nina Rolih, Oskar Št raj n, Nejc Mršnik, Aleksander Ludvik in Martin Stadler. Dvodnevni festival se je pričel v petek s turnirjem v malem nogometu na igrišču parka Nade Žagar, zvečer pa je sledil koncert, na katerem so se prvič predstavili obetajoči Shotguns, sledili so Battery Man, že poznane Sekire in Rock Prešern, v zadnjem delu večera pa so nasto- pili Low Peak Charlie in spektakularni Obroč, ki s svojevrstno vrhunsko glasbeno tehniko predstavljajo eve-rest ilirskobistriške glasbene scene. Sobotni del se je pričel v bližnjem baru Oranž s turnirjem v briškoli in »škrebanju«, nato pa so dnevu državnosti prvi zarisali melodije Rotacija, sledili so Equinoxes in 4Eva, v novi glasbeni zasedbi seje predstavil Em-pron, v zadnjem delu večera pa so sledili Kvatroriti in izvrstni Tornado, ki so v vrtincu funk melodij zaključili letošnji festival. Generacijsko različni poslušalci so lahko na bližnji stojnici kupili zgoščenko Kompilacija festivala bistr'ških bendov 2010, poleg tega so se prodajale majice, značke in nalepke z lo- gotipom letošnjega festivala, ki ga je oblikovala Nina Rolih, ter publikacija MKNŽ - v ritmu od leta 1966, diplomsko deloTjaše Poklar, ki je izšlo ob letošnjem jubileju MKNŽ-ja. Festival, ki bo drugo leto že peti, je zaradi integracije mladih glasbenikov in aktivnega spodbujanja k glasbenemu snovanju pomemben družabni dogodek. Mnogo glasbenikov, ki že od prvega festivala vsakoletno predstavljajo sadove svojega dela, je dozorelo v domiselne in kvalitetne izvajalce, ki s svojo avtorsko glasbo ustvarjajo urbano kulturo na področju alternativne glasbe in s tem predstavljajo ne samo naše mesto, ampak celo Slovenijo. Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica PRIPOROČAMO VAM KNJIŽNE NOVOSTI George R.R.Martin: Vranja gostija Izšla je Vranja gostija, težko pričakovani 4. del kultne sage Pesem ledu in ognja, ki jo obožuje več kot 11 milijonov bralcev po vsem svetu. Z branjem Vranje gostije vstopite v svet spletk, brezkompromisnosti, zlobe in sprevrženosti kot je v tej seriji še nismo videli. Serija je prava poslastica za ljubitelje fantazijske literature. V seriji so izšle še: Igra prestolov, Spopad kraljev in Vihra mečev. Matej Sure in Blaž Zgaga: V imenu države To je knjiga, ki si jo Slovenci dolgujemo, kot piše revija Bukla. Izšel je prvi del trilogije z naslovom Odprodaja. Trilogija predstavlja enega največjih projektov preiskovalnega novinarstva pri nas. Avtorja knjige sta prekaljena novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga. Kašimir Huseinovič: Nenavadna knjižničarka Simpatična knjiga, ki vas popelje na otroški oddelek knjižnice, kjer so se vsi pravljični junaki uprli, ker otroci ne pokažejo dovolj zanimanja za njihove dogodivščine. Mstsj Štrcin Blaž Zgaga TPILOGUA v v ODPRODAJA PRVA KNjiSa s PRIPOROČA IN VABI K OGLED U NO VIH D VD-jev PAST ugape - igr.* Knjižnica Makse Samsa lha..i Bistrica TURIST Režiser sledi privlačni in skrivnostni Elise, ki si na begu pred oblastmi za naključno žrtev izbere nič hudega slutečega učitelja Franka. V Benetkah ga Elise omreži in s tem zasledovalce prepriča, daje Frank njen bivši ljubimec, zelo iskan finančnik, ki je poneveril več milijard dolarjev. Ko se v zgodbo vmešajo hladnokrvni kriminalci, se presenečeni Frank znajde v smrtonosni nevarnosti, toda v zgodbi premetenih prevar nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. JOHNNY DEPP ANGEUNA JOUE TURIST *- Trilogija MILLENNIUM- knjižna uspešnica z roba švedske družbe na DVD Film, posnet po knjižni uspešnici Stiega Larssona, sledi novinarju Mikaelu, ki skuša raziskati skrivnostno izginotje izpred štirih desetletij. Na pomoč mu priskoči mlada računalniška poznavalka Lisbeth in skupaj odkrijeta srhljivo družinsko skrivnost, povezano s številnimi grozljivimi umori. Ko se bližata resnici, se nevede znajdeta v smrtno nevarni spletki, polni zapletov in nepričakovanih preobratov. GREMO Ml PO SVOJE Aleks s taborniškimi prijatelji tabori ob Soči. Starešina preresno jemlje taborništvo in vzgojo otrok in s tem povzroča številne komične zaplete. To, da se fantje bolj kot za taborniški red in veščine zanimajo za sosednji, športno umetniški tabor, kjer so večinoma prav luštne punce, h disciplini ne pomaga. Mnogi zabavni in čustveni zapleti med zanimivimi otroškimi in odraslimi liki se odvijejo na osupljivo lepih lokacijah triglavskega narodnega parka in stkejo himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje. 20 julij 2011 DAN ODPRTIH VRAT Hotel Lovec - fotoreportaža Sank Primož Rojc ••••• Več letna nadaljevanka o Hotelu Lovec se nadaljuje. Pravzaprav bi ji lahko rekli nanizanka, saj se je vsako toliko v nizih spomnimo pred volitvami, tu pa tam jo omeni kakšen svetnik, kakšen domačin pa se ga spomni, češ koliko lepega smo v Lovcu preživeli, nato pa v hitrih nizih izgine iz našega vsakdana problemov. Hotel, ki je bil veliko let center kulturnega in družabnega dogajanja ostaja odraz napredka Bistrice; nekoč ponos, danes sramota, jutri ruševina. V pripravi je nov odlok o ruševinah, kateri naj bi počistil z Bistriškimi sramotami in le upati je da bo uspelo. A kaj ko nam je že tolikokrat spodletelo.... Blišč in beda našega mesta Nekdaj mlin danes hotelska garaža Ženski wc-ji Hodnik v prvem nadstropju Hotelska kuhinja Jedilnica Soba z dvojnim razgledom Kotlovnica Sreča v nesreči- Sreča za stavbo je, da je pokrita z nesrečnim azbestom, ki odlično kljubuje času Kopalnica v prvem nadstropju l 1 Nekdaj priljubljena terasa Hotelsak soba v drugem nadstropju Šank z notranje strani KOLESARSTVO Robi Jenko »Prekolesarim 25000 km na leto« Na cestah v bistriški občini vsakodnevno vidimo ogromno kolesarjev. Večina se na kolo usede z željo po rekreaciji, nekateri pa se kolesarjenju posvečajo zelo resno. Eden izmed teh je Robi Jenko - po dveh napornih dirkah v zadnjih dveh tednih smo z njim opravili krajši pogovor. Robi kako si zašel v kolesarstvo in kako je potekala tvoja kariera dosedaj? S kolesom se vozim odkar pomnim. S prijatelji smo na kolesu preživeli cele počitnice. S tekmovanji sem začel v 1. letniku srednje šole. Navdušil me je sosed (Tadej Baša), ki je dirkal že kakšno leto prej. Poklical sem v KK Hit Gorico. Po testiranjih so izrazili željo, da bi nastopal za njih. Tam sem preživel 3 leta. Ker v Gorici nimajo članskega moštva, sem bil primoran poiskati novo sredino. Svojo prvo (dvoletno) pogodbo sem podpisal z Radensko (KD Rog). Trenutno nastopaš v dresu KK Radenska(KD Rog) - za tabo sta v zadnjem času Dirka po Kanadi in Dirka po Slovenij - kakšni so bili rezultati? Res je, že tretje leto sem v tej ekipi. Na dirki v Kanadi pa sem zastopal barve slovenske reprezetance. Tam sem v posameznih etapah iztržil 11. in 10. mesto. Glede na to da je dirka štela za Pokal narodov (svetovni pokal) je to že zelo soliden rezultat. Skupno sem zaradi slabe 2. etape končal v drugi polovici uvrščenih. V dirki po Sloveniji sem v zadnji etapi v šprintu iztržil 17. mesto. Kaj več je brez ekipe, ki bi ti pomagala v šprintu zelo teško! Če pomislim, kako močna konkurenca je bila letos, sem lahko samo zadovoljen. Generalno nisem bil v ospredju, saj sem opravljal delo pomočnika-vodonoše. Verjetno si kar utrujen po dveh tako močnih etapnih dirkah? Utrujen sem, še posebej mi je utrujenost povečala časovna razlika med Kanado in Slovenijo. Vendar časa med eno in drugo dirko ni bilo veliko, zato sem se moral kar hitro spočiti. Ekipni cilji so zelo visoki, zato se bo treba kar se da hitro regenerirati. Na kolesu bom vseeno vsak dan, vendar le po 2-3 ure z nizko intenzivnostjo! Kako se pripravljaš na sezono? Koliko kilometrov odpelješ na leto? Pozimi veliko hodim v hribe, tečem na smučkah, treniram v fitnesu... Na kolesu z delom resneje začnemo konec decembra. Do prve dirke, ki je ponavadi konec februarja naredim nekje 5000 km. V eni sezoni naredim preko 25000 km. Ali ti bolj ustrezajo enodnevne ali etapne dirke? Si bolj hribolazec ali šprinter? Ustrezajo mi hitre in razgibane proge, vendar ne z predolgimi klanci. Raje imam enodnevne dirke, saj je razplet veliko bolj nepredvidljiv in zato dirkanje zanimivejše. Sem bolj hiter tip kolesarja (ravnina in kratki klanci). Vendar nisem tipičen šprinter. Italijani imajo zelo dober izraz za tak tip kolesarja- Rasista veloce. Kakšni so cilji za naprej? Mogoče tujina - kakšen italijanski klub? Drugo leto sem še v kategoriji do 23 let, sredina v KK Radenska (KD Rog) mi trenutno ustreza, tako da bom po vsej verjetnosti še eno leto ostal tu. Potem pa bi bil zadovljen vsake ponudbe večjih ekip. Simon Maljevac 17. CHD FERRARI Evropsko prvenstvo tudi letos proti Šembijam Evropsko prvenstvo v gor-skohitrostnem avtomobilizmu bo letos 27. in 28. avgusta ponovno gostovalo na cesti med Ilirsko Bi-strjco in Šembijami. Obeta se že sedemnajsti zaporedni avtomobilski spektakel. Lani je dirko na pet kilometrov dolgi proti med Ilirsko Bistrico in Šembijami dobil Jaroslav Krajči (Lola F3000), vse do konca dirke pa je bil v boju za zmago tudi Vladimir Stankovič (F3000). Zagotovo se nam podobno dramatična in privlačna dirka obeta tudi letos. V soboto, 27. avgusta, bosta na sporedu dva treninga, dan kasneje pa še dve tekmovalni vožnji. V Ilirski Bistrici lahko vidimo vse najboljše dirkače evropskega prvenstva. Dirka tudi letos šteje za prvenstvo stare celine, poleg tega pa tudi za evropsko prvenstvo starodobnikov, državno prvenstvo Slovenije in Avstrije v gorskohitrostnem avtomobilizmu, in pokal MidEuro. V boju za najvišja mesta v evropskem prvenstvu je letos prvič tudi slovenski dirkač. Letos je bilo izpeljanih že osem dirk evropskega gorskohitrostnega prvenstva, ki je razvrščeno v kategorijo I (turistični avtomobili) in kategorijo II (formule in prototipi). Med slednjimi je štirikrat zmagal aktualni evropski prvak Simone Faggioli, ki je s svojim revolucionarnim Osellinim dirkalnikom tudi letos neulovljiv. Italijan je nastopil le na polovici vseh dirk, a vseeno vodi v skupnem seštevku. Organizatorji dirke v Ilirski Bistrici si prizadevajo, da bi Italijana letos spet videli tudi na cesti proti Šembijam. Faggioli je pri nas dirkal predlani in tudi postavil aktualni rekord petkilometrske proge. Ob tem je želja organizatorjev dirke, da bi letos v Sloveniji videli tudi več dirkalnikov razreda GT. Če v kategoriji II med skupno 55 dobitniki točk ne najdemo slovenskega dirkača, je povsem drugače v prvi kategoriji. Tam letos blesti Vrhničan Aleš Prek, ki je z mitsubishijem lancerjem EV08 letos dobil že sedem dirk. Zmagal je na uvodni dirki v Franciji, nato pa dodal še prva mesta v Španiji, na Portugalskem, v Nemčiji, na Češkem in dvakrat v Italiji. Prek ima v skupnem seštevku 60 točk prednosti pred Srbom Dušanom Borkovičem in še dve točki prednosti več pred Čehom Lukašem Vojačkom. Prek je prav lani v ilirski Bistrici prvič zmagal v razvrstitvi evropskega prvenstva. Bo letos na dirki vozil že kot novo-okronani evropski prvak? Pred dirko v Ilirski Bistrici bosta na sporedu še dve preizkušnji evropskega prvenstva - v Franciji (6. avgust) in Švici (20. avgust). http://www.ghd-ilirskabistrica.si/, foto: Uroš Modlic BALINANJE Uspeh BK »Beu kam'n«_________________________________________________ Tone Škrlj.... 3. julij ni bil čudovit dan samo z vremenskega vidika, ampak tudi zaradi še enega lepega uspeha balinarjev zgornjepivškega Balinarskega kluba »Beu kam'n« na državnem nivoju. Ozeljan v Vipavski dolini je ta dan gostil finale državnega prvenstva članov za pokal Balinarske zveze Slovenije 2011. Za tekmovalno ekipo Beuga kamn'a je bila že sama uvrstitev med 16 najboljših četvork v Sloveniji velik uspeh, čeprav so bili že enkrat, leta 2007, z doseženim 4. mestom v samem vrhu tega tekmovanja. Pot do uvrstitve v finale ni bila lahka, saj so morali v kvalifikacijah najprej dokazati premoč nad moštvi iz ilirskobi-striške občine, nato pa še nad ekipami območne balinarske zveze, od katerih se je uspelo na zaključni turnir uvrstiti tudi ekipi iz Košane, kije bila na koncu zmagovalka letošnjega finala. Tekmovanje četverk je potekalo na baliniščih BK Tabor Ozeljan, v lepem ambientu grajskega vrta, ki ga skrbno negujejo domača društva. Kljub temu, da zaradi neugodnega žreba visoke uvrstitve niso pričakovali, so balinarji Beuga kam'na igrali s srcem in borbenostjo. Čeprav so bili po porazu na tekmi v četrtfinalu z vrhunsko ekipo Loka Trate, ki je na koncu dosegla drugo mesto za Košano, grenko razočarani, pa se je to kmalu spremenilo v veliko slavje, ko so na semaforju zagledali 5. mesto pred svojim imenom. Med poraženci v četrtfinalu so namreč dosegli najmanjšo razliko, kar jih je pripeljalo do tega vrhunskega rezultata. Seveda so ta uspeh dostojno proslavili z domačini in novimi športnimi prijatelji, ki so jih spoznali v Ozeljanu, ko so prispeli v domače kraje, pa je tu slavje in veselje s prijatelji in sponzorji trajalo še dolgo v noč. Ekipo »Beuga kam'na« so sestavljali: Dušan JAKSETIČ, vodja ekipe, Milan DEKLEVA, Venceslav TOMŠIČ, Jože TOMŠIČ -Gure, Tone ŠKRLJ in Franc KALISTER. V kvalifikacijah sta svoje dodala tudi Franc TOMŠIČ -Majdnik in Stane ČERNETIČ -Šved. Ta lep uspeh so omogočili tudi sponzorji: Mesarstvo KALUŽA Stane iz Petelinj in Bife KNAFELC Janez iz Knežaka, pa tudi drugi donatorji, ki balinarje stalno spremljajo na njihovi športni poti. Udeleženci tekmovanja in člani kluba se jim za podporo najlepše zahvaljujejo! NOGOMET - FOTO UTRINKI Nogometni turnir in Vijola noč za zaključek uspešne sezone Za uspešen zaključek sezone je NK Ilirska Bistrica organiziral že 12. mednarodni turnir za Pokal mesta Ilirska Bistrica ter prireditev za nogometne privržence, Vijola noč. Oboje je potekalo 18. junija, turnirja pa se je udeležilo 12 ekip selekcije U8 in U10. Nogometni dan je pokazal vse, kar nogomet predstavlja, to pa je predvsem druženje, športna igra in zdrav način življenja. Organizator se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi, predvsem pa sponzorjem, staršem in prostovoljcem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi prireditve. Turnir je sofinancirala tudi Občina Ilirska Bistrica. V nadaljevanju pa nekaj fotoutrinkov: s r' * ■ ; ' -ifr Najmlajši na igrišču.. V slačilnici.. I Podelitev pokalov... DRUŠTVO SOŽITJE Vonj po bencinu - pravi užitek Predsednik Društva SOŽITJE Boris Brankovič se v imenu vseh prezadovoljnih varovancev Društva SOŽITJE v njihovem imenu in imenu spremljevalcev kakor vseh ostalih članov društva zahvaljuje vsem Vam, ki ste kakor koli zaslužni, da je zadeva tako lepo in doživeto uspela. Še posebej bi se radi zahvalili za razumevanje in podporo županu občine Ilirska Bistrica Emilu Rojc, Leonu Trubačev predsedniku KART klub Loška dolina, članom FEISTRITZ - Moto klub Ilirska Bistrica . Zahvala za sodelovanje gre tudi TURS Servisu iz Cerknice, prijaznemu osebju Gostilne Pod gradom, Radio 94 , TIBTransport- Ilirska Bistrica, SPAR - Ilirska Bistrica, Kovinoplastika Lož d.d., Lokalna TV ORION Loška dolina, Javno podjetje KOMUNALA Ilirska Bistrica, AVTOSTIL - Rakek , VULCO - Pivka, KALISTER AVTO - Za Društvo Sožitje Ilirska Bistrica: Barbara Mrvčič V soboto, 25.06.2011 so se člani društva Sožitje na povabilo KART kluba Loška dolina zbrali pred TIB Transportom z namenom, da nam predstavijo varno vožnjo s kartin-gom. Člani KART kluba Loška dolina so za varovance Sožitja pripravili nadvse zanimivo predstavitevvarne vožnje s karting avtomobili. Vožnja se je odvijala v sicer za to pripravljenem in ograjenem prostoru. Ob tem, ko so organizatorji pri vožnji z avtomobili v prvi vrsti poskrbeli za varnost vsakega sopotnika izdružt-va SOŽITJE, so obenem poskrbeli še za nepozabno pravo adrenalinsko doživetje vsakega varovanca. Lahko zatrdimo, da ni prav nobeden izmed varovancev skrival svojega presenečenjem in navdušenja po končani vožnji nad izkušenostjo voznikov ob poigravanjem z hitrostjo ali vožnjo skozi ovinke med avto gumami. Koliko zadoljstva, veselja, vriskov navdušenja ....je lepo gledati zadovoljne in nasmejane obraze prav vseh varovancev pa tudi njihovih spremljevalcev. K zaključku nadvse lepemu doživljaju naših varovancev je na koncu prispeval še župan občine bilo po opravljeni vožnji opaziti med varovanci. Veseli smo, da smo skupaj ob lepem in sončnem dnevu uspeli ponovno zabeležiti nov nekoliko lepši predvsem pa drugačen dan za naše varovance. Za udeležbo in sodelovanje na varni vožnji pa so vsi varovanci prejeli nalepke in majice z logo nadpisom FEISTRITZ - Moto kluba Ilirska Bistrica darilo omenjenega moto kluba. FEISTRITZ - Moto klub Ilirska Bistrica je še dodatno razveselil vse varovance saj jih je popeljal z oldtimer kombijem letnik 1974 na panoramsko vožnjo po bistriški občini. Resnično je bilo Ilirska Bistrica Emil Rojc. Iz njegovega nagovora je bilo zaznati pomen in skrb tudi za varnost vseh nas v prometu, na koncu pa je vsem varovancem čestital in jim podelil priznanja KART klub Loška dolina za udeležbo in uspešno opravljeno varno karting vožnjo. Posebno nagrado TURS Servisa turistične agencija iz Cerknice, dvodnevni izlet po Sloveniji za dve osebi je kot najhitrejši voznik iz rok Leona Trubačev predsednika KART klub Loška dolina dobil Vladimir Frank. Dolenje, Zavarovalnica TRIGLAV PE - Postojna, Bistriški odmevi, podjetje FRANK - Dolnja Bitnja, AVTO ULJAN - Ilirska Bistrica, T.S. Jaksetič d.o.o., Prevozi JENKO - Ilirska Bistrica, AVTO MARTINČIČ - Ilirska Bistrica, AVTO - M - Marof pri Cerknici, ZŠAM - veterani in moto klub Ilirska Bistrica, Mi3 - Ilirska Bistrica, prenočišča TRU BAČEV - Vrh n i ka, Avtopre-vozništvo Milivoj Sušanj s.p. Da si bomo ta edinstven dogodek lažje priklicali v spomin tudi takrat ko bo spomin nanj že nekoliko bledel smo poskusili vse zabeležiti skozi oko fotoaparata. ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h • IMCD IMCD d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 0200 tete: 05/711 0210 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cic vie|mann NAŠI ZDOMCI PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE REPUBLIKE SLOVENIJE Za Jadran, Marija Iskra. PRI SLOVENSKEM KLUBU JADRAN - iz Melbourna Krovna organizacija slovenskih društev v zvezni državi Viktorija - Svet slovenskih organizacij Viktorije, je organizirala skupno proslavo pri slovenskem klub Jadran, v počastitev 20. obletnice samostojne Republike Slovenije. Proslava je bila v soboto, dne 25. junija. Po prihodu gostov je predsednik kluba Stojan Brne pozdravil vse prisotne, naš pater Ciril Božič je blagoslovil zastave, začasni odpravnik poslov Dr. Zvone Žigon, predsednik SSOV Stan Penca in še nekateri gostje pa so podali svoje nagovore. Povezovalca sta bila Roland Carmody in Lucija Srnec. Sledil je kulturni program. Nastopili so: Pevski zbor Planika, Ukrajinski pevski zbor Hoverta, Kvartet Jadran, Marija Iskra je recitirala pesem posvečeno Sloveniji avtorice pok. Marcele Bole, Nino Valenčič je prebral kratko zgodovino Slovenije, Ana Tegelj in Helena Trinnich sta odlično zapeli obe himni in na koncu še nekaj zabavnih pesmi. Dvorana je bila lepo okrašena. Na mizah nageljni z rožmarinom, na stenah pa napisi in slike o Sloveniji. Tudi skupina žensk oblečenih v narodne noše je popestrila sliko. Dostopna je bila tudi skromna razstava o Sloveniji. Isti večer so bila podeljena tudi priznanja slovenske vlade za trud in delo v slovenski skupnosti in sicer: Romani Zetko, Rolandu Carmodiju in Jožetu Cafu. Po uradnem programu je sledila zabava s plesom ob zvokih glasbene skupine Melodija. RAZMIŠLJANJA ■ ■ Delavnica nesmrtnosti Tamara Laris. Ko seme položimo v zemljo, ne rečemo, seme je umrlo, temveč seme je vzklilo. Tiho in nevsiljivo seje preobrazilo v novo življenje, razširilo je svoje meje, svojo danost, preraslo svoje omejitve. Zato bi prav tako lahko dejali, da je smrt iluzija, tako globoko zakoreninjena v človekovem egu, da jo je zamenjal z resničnostjo. Zmota je postala temelj za mit o smrtnosti. Ko se bo človek osvobodil zmote o lastni umrljivosti, bo uzrl luč nesmrtnosti. Morda kdo poreče, da se vendarle staramo. A staranje je plod našega globoko zakoreninjenega strahu pred smrtjo, ki se ga mnogokrat niti ne zavedamo. Verjamemo, da bomo nekoč umrli in ta vera v lastno umrljivost je tako močna, daje izoblikovala naše prepričanje. Za hip si predstavljajmo, da je Življenje živa voda in da je samo od nas odvisno, koliko te vode bomo zajeli na obali stvarstva. Poglejmo zdaj, s čim smo prišli zajemat Življenje. Je to, kar držimo v rokah droben naprstnik, kozarec, kristalna vaza ali smo nemara z virom vsega živega povezani kar z močnimi cevmi. Vsi ti predmeti so simboli za širino naše zavesti. Tisti trenutek, ko človek poreče in tako tudi začuti, da je čisto vseeno, ali obstaja v sedanji obliki v tem svetu ali v kateri drugi obliki, ki jo bo šele izoblikovala naša zavest, tisti trenutek je zakorakal na široko svetlo cesto nesmrtnosti. Ta popolna odsotnost strahu pred smrtjo in popolna predaja življenju sta pogoja zelo zelo dolgega življenja. V tistem trenutku se sesuje v prah celoten mit o smrti kot koncu, ki dejansko proizvaja staranje kot svoj stranski učinek. Človek, ki ne verjame več v smrt, temu je tudi staranje odslužilo ter ga zavrže kot ponošeno pokrivalo, ki mu je predolgo časa zakrivalo pogled na resničnost. ŽIVALI SO MOJI PRIJATELJI, SVOJIH PRIJATELJEV PA NE JEM. (George Bernard Shaw) PRIHAJA OBDOBJE, KO BO UBOJ ŽIVALI ENAČEN Z ZLOČINOM. (Tamara Laris) julij 2011 23 ZAHVALE, POROČILA, OGLASI V SPOMIN Zahvala V ponedeljek, 27.6.2011, seje od nas za vedno poslovila naša draga Astrid Šepec - Ača. V težkih trenutkih slovesa ste nam mnogi stali ob strani, nas spodbujali z besedami in dejanji. Prav tako vas je bilo veliko, ki ste se prišli od Ače še zadnjič posloviti. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali v tem težkem času, nam izrekli sožalje in hvala vsem, ki vam bo Ača, prav tako kot nam, za vedno ostala v srcih in v spominu. Vsi njeni Ači Šepec v spomin Predvečer ni veter je razgibano pihljal, sušil solze v žalosti objokanih oči, potiskal oblake skoraj do nižin, da bi Ači segali poslednjič v pozdrav. Ob slovesu sleherni se priklonil je, na rahlo, rožico na grob podal, da spomin v svojem srcu bo ohranil vsakdo, ki te kot spoštljivo je poznal. Naj rahla zemlja grob hladi in večna luč neskončna ti gori. Franc Sila KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 01.06.2011 DO 30.06.2011 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 16 kaznivih dejanj od tega 11 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti, 1 kaznivo dejanje obremenjevanja okolja, kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti in 1 kaznivo dejanje ponarejanja listin. V okolici Ilirske Bistrice pa je bil najden nasad konoplje in bo zoper neznanega storilca podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 44 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vse navedene osebe so nedovoljeno vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške po končanem postopku je bilo 29 oseb nameščenih v azilni dom, ostale osebe pa smo vrnili hrvaškim mejnim organom. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 1 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru in 4 kršitve javnega reda in miru na javnem kraju. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 13 prometnih nesreč z materialno škodo, od tega 1 s pobegom, 1 prometna nesreča, kjer je en udeleženec utrpel hude telesne poškodbe. Obravnavali smo še 3 primere povoženja divjadi in 9 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v telesu smo 3 kršitelje cestno prometnih predpisov pridržali. Policisti so v navedenem obdobju v 3 primerih zasegli tudi manjšo količino prepovedane droge in obravnavali še 1 onesnaženje potoka in 1 požar v zaboju za smeti. Pripravil/a: Po pooblastilu komandirja: Tomaž Petrinčič Robert Toman Policijski inšpektor I pomočnik komandirja Višji policist - vodja izmene I 041/869 727 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Kitajska pod objektivom mag. Gregor Žvipelj, Ilirika DZU d.o.o., Slovenska 54a, Ljubljana, gregor.zvipelj@ilirika.si. Pred kratkim sosvetovni trgi doživeli spremembe v ravni obrestnih mer dveh pomembnih ekonomij, evropske in kitajske. Evropska centralna banka je v četrtek dvignila ključno obrestno mero za refinanciranje za 25 osnovnih točk na 1,50 odstotka, Kitajska centralna banka pa je politiko zadolževanja z nivoja 6,31 na 6,56 odstotka zaostrila v sredo. Konec junija se je zaključila politika kvantitativnega sproščanja v ZDA, bolj poznana pod imenom QE2. Kljub negotovosti, ki je vseprisotna v ZDA, Evroobmočju in v Aziji, se politika zategovanja pasu in odvzemanja likvidnosti v svetu nadaljuje. Kakšna pa je verjetnost, da se bo globalna gospodarska rast v drugi polovici letošnjega leta nadaljevala? Napovedi in pričakovanja so seveda različna. Ameriški investicijski banki Goldman Sachs in Morgan Stanley v najnovejšem poročilu za naslednjih šest mesecev napovedujeta pospešek in globalno okrevanje ekonomije, kar bo podprto z rastjo povpraševanja po surovinah. Pri tem ohranjata napoved rasti cene nafte (brent), ki bi lahko konec leta dosegla 130 oziroma 120 USD za sodček. Analitiki so prav tako optimistični glede dolgoročne rasti delniških trgov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo krhko okrevanje v svetu zaustavljeno ob morebitnem asimetričnem šoku. Pri tem mislimo na pomembno verjetnost poglobitve dolžniške krize v EMU ali morebitne ohladitve gospodarstva na Ki- tajskem, ki ga pestijo težave z inflacijo. Prav slednja velesila, ki je zaradi svoje velikosti in rasti obenem tudi največji svetovni porabnik energije, surovin in žita, ostaja uganka, saj je zaradi pomanjkanja preglednosti resničnost objavljenih makroekonomskih statističnih podatkov nemogoče preveriti. Goldman Sachs sicer ostaja pozitiven glede razvoja ekonomskih politik na Kitajskem, vendar je znižal ciljno ceno lokalnega delniškega indeksa CSI300, ki naj bi do konca 2011 zrasel za dobrih 11 odstotkov, torej za 15 odstotkov manj od prejšnjih napovedi. Kot posledica politike monetarnega in fiskalnega stiskanja je znižana tudi napoved gospodarske rasti v tretjem kvartalu leta, ki pa bo še vedno presegala 8 odstotkov letno. Tretji dvig obrestnih mer letos ob dodatnih ukrepih kitajske centralne banke v smeri zategovanja pasu poslovnim bankam prispeva k apreciaciji tečaja juana nasproti dolarju, kar draži kitajske izdelke na globalnih trgih. Ti ukrepi bodo prispevali k umirjanju inflacije, vprašanje pa je, ali bo to dovolj za upad rasti cen pod 4 odstotke letno, kar je cilj, ki ga vlada želi doseči. Majska inflacija je znašala 5,5 odstotkov, še neobjavljena junijska pa naj bi dosegla 6,4 odstotka letno. Pomemben indikator prihodnjih gibanj predstavlja tudi kitajski indeks PMI (industrijska pričakovanja). Meja, ki označuje rast oziroma upadanje PMI-ja, znaša 50 odstotkov. Junijski podatek za ta indikator je I LIRIKA 'Zaupanje, ki bogati bil slab, saj je PMI dosegel 51 odstotkov, kar je 1,1 odstotne točke manj od preteklega meseca. Glede na statistične podatke, posredovane s strani nacionalnega statističnega urada, je bil objavljeni podatek obenem tudi najslabši po februarju 2009. Podatek, ki kaže na gospodarsko aktivnost v tej državi, je tudi prodaja osebnih vozil. Ta je v prvi polovici 2011 glede na leto prej zrasla za 5,3 odstotka na 6,64 milijona vozil, nižje od pričakovanj kitajskega združenja CPCA. Obstaja bojazen, da bo prodaja osebnih vozil v celotnem letu 2011 na nivoju lanske, kar bi za trge pomenilo nič drugega kot razočaranje. Nekaj pozornosti velja nameniti tudi lokalnim skupnostim. Ogromen finančni stimulus, ki je v času poka svetovnega finančnega balona zadržal raven kitajske gospodarske aktivnosti na zavidljivem nivoju, je prešel na pleča lokalnih provinc. Uradnih podatkov sicer ni na voljo, se pa obveznosti lokalnih skupnosti ocenjujejo na 20 trilijonov yuanov oziroma 50 odstotkov celotnega BDP. Dokler BDP rase, je ta dolg vzdržen. V primeru močnejšega pešanja gospodarstva pa bi implementacija novih stimulu-sov pomenila več dolga. Na to je pred dnevi opozorila tudi bonitetna hiša Moody's, ki je prvič zbrala računovodske podatke lokalnih provinc. Viri in obvezna razkritja so na spletni strani 710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 10 - TRGOVINA in SERVIS 788 lO 09- AVTOSALON SPOŠTOVANI OBČANI! OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA * AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKANIZERSTVO . MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV GOSTILNA s prenočišči T;V H H I Ema Deželak s.P. Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (0)41 / 747 657 ... -- n n Razstava PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si PUR^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net 24 julij 2011 BISTRIŠKI ODMEVI Mednarodno srečanje motoristov ILIRSKA BISTRICA 2., 3. in 4. september 2011 tAe ripkt p&rt Xff Moto klub FEISTRITZ prireja prvi vikend v septembru 12. mednarodno srečanje motoristov, ki se bo odvijalo na že ustaljeni lokaciji v Vrbici. Vabimo vse motoriste, vse ljubitelje motorjev in ljudi željne zabave, da se nam pridružijo v petek 2. septembra, v soboto 3. septembra in v nedeljo 4. septembra. Vse dni bo poskrbljeno za hrano in pijačo, dobro zabavo, glasbo, igre... Še posebej vabimo motoriste na panoramsko vožnjo, ki bo v soboto ob 17.00. Tako v petek kot v soboto se nam bodo predstavile rock in metal skupine.. Lepo vabljeni!! Moto klub FEISTRITZ S//00 i//CA/0ZAAC/4 20// rej c k na. DIVINE ILLUSION & ROCK SHOCK (ob 20h) SOBOTA, ta.*. Gasilsko tekmovanje: FIRE COMBAT (ob 17h) NAVIHANI LISJAKI (ob 20h) NOOOL1A /♦.». Otroške Delavnice (ob 18h) Ansambel AKORDI & stana up komik TIN VODOPIVEC (ob 20h) roAioneuGK /o.j. Nastop lokalnih HARMONIKAŠEV (ob lih) Otroške aelavnice (ob 18h) Gledališka predstava: VESELO GOD GODUJEMO KETŠD A. Mihelčič, Harije & zaključek shoda z AFTERPARTV BEND (ob 20h) Vo6č j eni/ oa »mrje! Morje, polno smeha, zdravja in sreče ^ Ste kdaj sploh pomislili, da tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jih starši ne morejo peljati na morje? Brezplačno letovanje na morju lahko mnogim otrokom in starostnikom iz socialno šibkejših okolij pripelje sonce v življenje. Peljimo jih skupaj na morje! Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 00-937030 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za podporo in dobrosrčnost. Podjetji Mobitel m Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1 € WWW.rks.Sl/morje Nepremagljive gasilke Janko Slavec. 14. tradicionalnega srečanja članic prostovoljnih gasilskih društev, ki ga organizira Prostovoljno gasilsko društvo Laze - J a kovica so se iz bistriške Gasilske zveze udeležili ekipi članic PGD Ilirska Bistrica in mešana ekipa PGD Podgora Podgraje, Vrbova in Ilirske Bistrice. Na srečanju, na katerem članice ne obujajo le spominov na pretekla srečanja, izmenjujejo gasil- Poletna vihravost Pomlad se je skoraj poletju že vdala in meni pri koncu le željo razbrala, da močno želim si navdih zgodbe tuje, ki kakor jaz išče, čeprav drugje pluje. Ko le bi zaplul z dlanjo mi ob dlani, roman bi spisala, ki čaka od lani, ko z isto sem željo po svetu hodila, najbrž sem že takrat mu v misli stopila. Zdaj bi pod oknom plesala mu v krilu, ponižno se vedla, odrekla darilu. Luno bi snela, če on bi želel, da le bi vso noč z menoj prebedel. Maja Dobrotinšek ske novosti v matičnih društvih, ampak se pomerijo v gasilskih veščinah, ki zajemajo taktično vajo s hidrantom, vajo raznoterosti, preizkus znanja vezanja različnih vozlov in pisanja preventivnih testov. V zelo močni konkurenci 28. ekip je v svoji kategoriji mešana ekipa dosegla 10. mesto, ekipa bistriških gasilk, ki se že od začetka udeležuje tega tekmovanja pa po pričakovanju prvo mesto. V matično društvo,so poleg pokala za prvo mesto, prinesle že drugi prehodni pokal. Iskrene čestitke! PEMA EVENTS www.pemaevents.com GSM: 041 528 575 / 041 528 573 Pridružite se nam Drugi konec tedna v oktobru organiziramo v Harijah prireditev Dobrodošli pri nas, bolj znano kot Bučjado, pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in Občine Ilirska Bistrica. Že nekajkrat smo vas na straneh tega časopisa povabili, da se nam pridružite kot razstavljavci, prodajalci, sooblikovalci kulturnega programa... Dobrodošla je vsaka ideja, namig in vzpodbuda. Pridružite se nam! KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni rJffliUMI S i sTjfUtfti I /' /' M1 m' l m M « • > Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, l v4 akcijskih dimenzijah: I 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, B 2500 x 2000 mm, 2500x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo Pooblaščeni zastopnik: fiBLT BLT d.o.o. IDRIJA Ulico Sv. Barbare 6 5280 Idrija TE:+386 5 374 36 60 E+386 5 377 39 45 E:blt@blt.si W:www.blt.si_________ 888 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 950 € PASJI DNEVI V času poletne pripeke daje človeku boljši občutek že zvok vode, ko voda priteče iz pipe. Kako prijetno je šele posedeti v vrtu ob ribniku! Prikupen ribnik z lokvanji, zlatimi ribicami in bogatim rastjem, si je omislila družina Fatur z Bača, katere gostje smo bile na Ivanovo. Zahvaljujemo se za gostoljubje in se priporočamo še za kdaj, kajti postrežba je bila hitra, odlična in še v prijetni senci ob ribniku. Iskrena hvala. Brštulinarke, Foto: Darja Šenkinc