Foto Jadran Rusjan '5J koper Ar' skiPrthi m* Av 600 mm, širina >580 mm, višina >620 mm. INFORMATIKA Obremenjenost oči Sprejem informacij preko slikovnega zaslona zaradi “migetajoče” slike posebno obremenjenuje oči. Oko se s pomočjo akomodacije (izostritev), adaptacije (prilagoditev svetlo -temno) in usmerjanja pogleda po prostoru stalno prilagaja spreminjajočim se svetlobnim razmeram. Delo z monitorjem še posebej obremenjuje izostritev in usmeritev pogleda. Posledica je povečana utrujenost. Če sta ekran in predloga postavljena v različni razdalji, je potrebno ob vsaki menjavi ponovno izostriti pogled. Veliki kontrasti v vidnem polju in neustrezna osvetlitev delovnega mesta lahko motijo adaptacijo oz. prilagoditev očesa na svetlobo v prostoru. Za kakovost dela je ključno pomembno, da je monitor pravilno postavljen. Priporočajo: Razdalja in višina postavitve Monitor postavimo tako, da ga opazujemo z rahlo padajočim pogledom, tako da najvišja vrstica na slikovnem zaslonu leži v višini oči. Razdalja gledanja naj ne bo krajša od 40 in daljša od 90 cm. Nagib Nagib zaslona naj bo pravokoten ali rahlo nagnjen naprej. Tipkovnica Tipkovnico položimo pred zaslon. Pred tipkovnico naj bo najmanj 10 cm za naslon rok. Če vas kljub optimalnim delovnim razmeram pečejo oči, se vam solzijo, imate glavobole itd., obiščite zdravnika. Pri večini ljudi po 45. letu nastopi starostna slabovidnost in potrebujejo očala. Če dobite očala za starostno slabovidnost in jih uporabljate za delo pred računalnikom, si morate zaslon približati na bralno razdaljo. Psihična obremenjenost pri delu z računalnikom Delo z računalnikom pomeni za delavca tudi psihično obremenjenost. Pogosto je skozi daljše časovno obdobje potrebna visoka raven koncentracije in psihične napetosti. Dolgotrajno gledanje v monitor, ne da bi pri tem aktivno sodelovali, je lahko prav tako obremenjujoče kot enolično vnašanje podatkov. Izraz softvvare označuje programsko opremo (računalniške programe), s katero je računalnik opremljen, “da lahko opravi določeno delo”. Od nje je odvisno, koliko je uporabnik obremenjen pri delu z računalnikom. Zelo pomembno je, da je oblikovana uporabniku prijazno. Strokovnjaki priporočajo, • naj bodo informacije na slikovnem zaslonu predstavljene namensko in pregledno, izpolnjujejo naj potrebe uporabnika • naj bo dialog med računalnikom in uporabnikom (vnos podatkov, INFORMATIKA vrsta in vrstni red ukazov ipd.) ti prilagojen uporabniku • naj se informacije kažejo v pozitivni obliki kot temni znaki na svetli podlagi (Pri svetlem zaslonu se oko prilagodi tako, da enostavno prepozna temne znake. Pri temnem pa se oko pri- lagodi na veliko temno površino, zato svetle znake težje prepoznava, kar vodi k utrujenosti) Sevanje in toplotne razmere Javnost je zaskrbljena zaradi domnevnega zdravju nevarnega sevanja računalnikov in ekranov. Po da- našnjih spoznanjih ni nobene nevarnosti, tudi za nosečnice ne. Računalnik z ekranom oddaja določeno toploto, ki jo je potrebno z ukrepi, četudi samo z odpiranjem oken, odvajati. Več kot je zaslonov v prostoru, bolj je pomembno, da se toplota odvaja. DELO Z VODNIMI ŽIGI (WATERMARKS) V MS WORDU 2000 Najboljši način prikazovanja vodnih žigov na vseh straneh dokumenta je, da jih vstavite v glavo dokumenta. Če pa jih nameravate pogosto uporabljati, lahko izdelate predlogo, ki bo imela vodni žig v glavi. V primeru, da želite izdelati predlogo z vodnim žigom, sledite naslednjemu postopku. Zaženite Word in odprite prazen dokument. Potem izberite Pogled, Glava in noga (View, Header And Footer). Ko se videz zaslona spremeni v videz Glava (Header), kliknite z miško znotraj okvirja. V našem primeru bomo uporabili ClipArt za izdelavo vodnega žiga. Vi seveda lahko uporabite poljubno sliko. Oblikuj sliko ■■1 U*l Barve in črte j Velikost Postavitev Slika Okvirček za besedilo Splet J Obreži -Levo: Desno: |očm J} |o cm Zgoraj: Spodaj: 0 cm |o cm Kontrolnik za podobe Barva: Samodejno ▼ Samodejno Jl. Svetlost: Odtenki sivine Črno in belo 1 Kontrast: 1 H d |50% 53 [50% 53 Ponastavi V redu I Prekliči INFORMATIKA Le kakšno računalniško tehnologijo uporablja narava...? V nadaljevanju izberite Vstavljanje, Slika, ClipArt (Insert, Picture, Clip-Art) in v pogovornem oknu ClipArt z desno miškino tipko kliknete na sliko Vstavi (Insert). Z uporabo miške postavite sliko na želeno mesto in ji po želji spremenite velikost. Potem kliknete z desnim gumbom miške na sliko in iz spustnega seznama izberite Oblikuj sliko (Format Picture). Ko se odpre pogovorno okno, kliknite na listek Slika (Pic- NAŠ GLAS • PISANJE ZA BRANJE ture). Pod kontrolnik za podobe (Image Control), kliknite na puščico navzdol, desno od seznama Barva (Color) in iz seznama, ki se odpre, izberite Vodni žig (Watermark). Kliknite sedaj na listič Postavitev (VVrapping) in označite Slog oblikovanja (Wrapping Style), ki ga želite uporabljati. Označite Za besedilom (None) če želite, da se besedilo izpisuje preko vodnega žiga. če želite, da se besedilo pojavlja z gornje in spodnje strani vodnega žiga, izberite V vrstici z besedilom (Top&Botom). Ko ste končali s temi nastavitvami, kliknite gumb V redu za zapiranje pogovornega okna in shranjevanje nastavitev vodnega žiga. Na koncu kliknite še gumb Zapri (Close) v orodni vrstici Glava in noga (Header And Footer) za vrnitev nazaj v dokument. Foto Dragica Mekiš če želite shraniti narejen dokument kot predlogo, izberite Datoteka, Shrani kot (File,Save As). Ko se odpre pogovorno okno Shrani kot, kliknite na puščico desno od spustnega seznama Shrani kot vrsto (Save as Type) in iz seznama, ki se opre, izberite Predloga dokumenta za (*.dot). Vpišite ime za novo predlogo in kliknite na gumb Shrani. Ko želite izdelati dokument na bazi pravkar izdelane predloge, izberite Datoteka, Nova (File, New) in kliknite na listič Splošno (General). Potem še dvakrat kliknite na ikono vaše predloge. Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec PROSTI ČAS NAVDIH IZ BOHINJSKEGA KOTA (Pogovor s sodelavcem Vinkom Prežljem, slikarjem samoukom) NAŠ GLAS: “Resnica je grda. Umetnost imamo zato, da ne bi propadli zaradi grde resnice.” Se strinjaš s to izjavo Friedricha Nietzscheja? Vinko: Izjava je zelo blizu resnice. NG.: Kdaj si začel zaznavati 'resnico'? Vinko: Ko sem začel razmišljati po svoje. To pa je bilo že zelo zgodaj, še v otroških letih. NG.: Od kod si, od kod tvoj talent? Vinko: Izviram iz Bohinjskega kota, iz vesele umetniške družine, z umetniško tradicijo nekaj pokolenj po mamini in očetovi strani. Mamina strica, brata Ravnik, sta bila profesorja glasbe in priznana skladatelja komorne glasbe, mamin brat, Janez Ravnik, pa priznan akademski slikar in živi na Bledu. V očetovi družini so bili glasbeniki vsaj tri pokolenja. Moj stari oče je bil pravi mali 'cigan'; igral je na številne instrumente: orgle, čelo, violino, citre, pihala ter trobila in s tem tudi preživljal družino. Po letu 1900 so v naših krajih začeli graditi progo Bohinjska Bistrica - Podbrdo, zato se je tu zbralo ogromno delavcev. Delo gostincev je zacvetelo, saj so bile gostilne mesto druženja in zabave. Samo v Bohinjski Bistrici je bilo 24 gostiln. In talenti, kot je bil moj stari oče, so bili seveda izredno zaželeni. Talenta so se navzeli otroci in tudi nekateri vnuki. Spominjam se, da mi je oče pripovedoval, kako je kot otrok s svojim očetom in brati igral po gostilnah. To je bilo ponavadi v poznih večernih urah in nemalokrat so se morali otroci skrivati pred žup- nikom, ki so se ga zelo bali. Tudi sam sem pri petnajstih letih igral v kvintetu, v katerem sta bila še moja dva brata in dva druga glasbenika. Igral sem na kontrabas in bas kitaro. Poleg glasbenega talenta pa sem edini po mamini strani podedoval tudi smisel za slikanje. NG.: Kdaj si začel slikati? Vinko: Nekako v šestem razredu osnovne šole me je pričelo jeziti, da imam slabo oceno iz risanja. S tem se nisem mogel sprijazniti in sem začel obiskovati likovni krožek. Risal sem v šoli in doma, zunaj sem iskal kotičke in risal, risal... Že takrat sem poskušal slikati z oljnatimi barvami na plato in na les. Tako sem na lesu domačega čebelnjaka naslikal vulkan in motive iz okolja. Leto 1970 - Vinko v svojem Bohinjskem kotu PROSTI ČAS In Vinko v kotu svoje sobe na Taboru v Ljubljani, obkrožen s svojimi umetninami Sicer pa sta se moja dva talenta, glasbeni in slikarski, velikokrat prepletala. Pri trinajstih letih sem se odločil, da se vpišem v vojno glasbeno šolo, vendar so pri zdravniškem pregledu ugotovili, da me je čez prsi za dva centimetra premalo. Tako so me izločili. NG.: Si svoj talent poskušal izšolati? Vinko: Želel sem se vpisati na oblikovno srednjo šolo v Ljubljani, pa mi ni bilo usojeno. S stricem Janezom sva bila dogovorjena, da se skupaj odpeljeva v Ljubljano; ker pa se nisva dobro razumela, kje se bova našla, sva se zgrešila, in dokler sva se iskala, nama je avtobus pobegnil. Vpisal sem se na trgovsko šolo in jo dokončal. Po odsluženju vojaščine sem se vpisal na aranžersko šolo, še vedno z željo, da se kasneje vpišem na umetnostno akademijo. Tudi ta mi ni bila usojena. Leta 1969 in 70 sem sodeloval na razstavi EX-TEM-PORE v Piranu, kar je na nek način vplivalo na bodoči razplet dogodkov. Zaradi moje izjave (ocene del na razstavi), ki jo je novinar Dela napačno interpretiral in objavil, mi tajnik akademije ni dovolil opravljati sprejemnega izpita, kljub temu da sem predložil svoja najboljša dela, ki jih je izbral g. Peter Breščak, umetnostni zgodovinar in kritik. S tem je bilo moje šolanje na akademiji zaključeno. NG.: V katerih obdobjih si občutil največjo potrebo po slikanju in kdaj si največ slikal? Vinko: Ravno v tem obdobju. Svojo jezo sem poskušal pretvoriti v pozitivno energijo, zato sem slikal s polno paro. Od leta 1970 do 1977 sem imel 16 samostojnih razstav. Svoje slike sem razstavljal po Sloveniji in na Hrvaškem, eno razstavo pa mi je uspelo organizirati celo v Švici, v Alltstatnu. To je bila tudi moja zadnja večja samostojna razstava. Cel čas pa sem sodeloval na skupinskih razstavah po Sloveniji, razstavljal po gostinskih lokalih in hotelih v Bohinju, Ljubljani in Portorožu. Danes imam slike razstavljene v hotelu Marko, restavraciji Zlato sidro in v gostilni Krt Belve-dere. NG.: Lahko predstaviš svoj stil slikanja, tehnike, motive? Vinko: Motivika zavisi od trenutnega počutja in od moje želje po izražanju. Včasih me vzpodbuja sam motiv, včasih barve. Najraje črpam motive iz narave. Najbližja mi je. Nikoli pa nisem težil k pedantnosti na slikah. Zato je moj način slikanja impresionističen. Uporabljam različne tehnike: akril, olje, akvarel, tempero, gvaš,... Naj-hvaležnejši je akril. NG.: Kje slikaš? Vinko: Doma nimam pogojev za slikanje. Zato slikam v naravi. Ko le utegnem, se zapeljem v domače kraje, v Bohinjski kot. Že pol leta nisem slikal. NG.: V marketingu Droge si že vrsto let zadolžen za sejme. Pri opremljanju razstavnega prostora sta zelo PROSTI ČAS V restavraciji hotela Marko v Portorožu ima Vinko stalno razstavo (zgornja in spodnja slika) dobrodošla iznajdljivost in občutek za estetiko. Koliko ti pri tem pomaga umetniška žilica? Vinko: Veliko, kar potrjujejo pohvale za ureditev prostora, ki smo jih prejeli. To seveda ni le moja zasluga, ampak zasluga celotnega tima, ki je pri ureditvi sodeloval. Težko je uskladiti želje in zahteve predpostavljenih s sredstvi, ki jih imam na razpolago za sejemsko dejavnost. NG.: Umetnost nekako povezujemo z izražanjem čustev; v službi pa moramo le-ta velikokrat zatajiti in se priklopiti na 'Ničejevo resnico'. Kako povezuješ slikanje z zaposlitvijo? Je slikanje zatočišče ali izziv? Vinko: Včasih moraš tudi hinavčiti z lažno resničnostjo. Slikanje ni moje 'zatočišče', pa tudi izziv ne. Je le trenutna želja po izražanju. Poznaš pregovor, psi lajajo, karavana gre dalje? Jaz lajam v barvah,... Kdorkoli je obiskal Drogin razstavni prostor, je obiskal tudi Vinka. S svojo 'umetnostjo komuniciranja', ki jo obvlada prav tako dobro kot slikanje, morda še bolje, je postal del Droginih nastopov. Tako drugačen od ostalih sodelavcev, vedno prijazen, nasmejan, poln idej in šal, ki jih pove ravno takrat, ko zasledi na obrazu sogovornika zaskrbljenost ali morda otožnost, nas je opozoril na splošno pomanjkanje občutka za umetnost pri ljudeh. Vinkovega laježa še ni nihče slišal, le videti ga je možno in to v najlepših barvah. Majda Vlačič RAZPIS ZA POČITNIKOVANJE V POLETNI SEZONI OD 1. 6. 2001 DO 31.10. 2001 V POČITNIŠKIH STANOVANJIH DROGE D. D. PORTOROŽ KANINSKA VAS BOVEC Apartma za 6 oseb (2 apart.) Apartma za 4 osebe (2 ap.) (Zaseden še en apartma za 4 osebe, posledica potresa 98) 2.500 SIT/nočitev, DDV vključen 2.000 SIT/nočitev, DDV vključen Toplice DOBRNA, Dobrna Hotel ŠVICARIjA Interesenti za počitnice v Dobrni imajo na razpolago sobo -2x2 ležišča zajtrk in uporaba bazena za 4 osebe 2.500 SIT/nočitev, DDV vključen MAREDA Novigrad, Hrvatska Apartma s šestimi ležišči (en apartma - ostala dva DOBRNI) 2.500 SIT/nočitev, DDV ni LOPARI Mali Lošinj, Hrvatska Apartma s sedmimi ležišči (štirje apartmaji) 2.600 SIT/nočitev, DDV ni Če ste se odločili za najem navedenih počitniških stanovanj oziroma h izpolnite obrazec PRIJAVA ZA POČITNIKOVANJE, ki ga dobite v tajništv centra ali pri tajnicah v štabnih in skupnih službah DROGE d.d. '\ 'r' ' je bo predlog ■a NAMIG ZA IZLET PO RILKEJEVI POTI OD SESLJANA (SISTIANA) DO DEVINA (DUINO) ...Mar še ne veš? Vrzi iz rok praznino in jo prideni prostorom, ki jih dihamo vase; mogoče da ptice razširjeni zrak začutijo v pristnejšem vzletu... Iz Devinske elegije (Rainer Maria Rilke) Navdih za Devinske elegije je nemški pesnik Rainer Maria Rilke dobil v letih 1912-13, ko je - s presledki - prebival v Devinskem gradu. Navdihnile so ga lepote narave in strma skalnata obala med Sesljanom in Devinom, od koder je enkraten pogled na Tržaški zaliv, od ustja Soče do Savudrije. Ko boste obiskali pot, ki se vije vzdolž skalnatega roba in nosi njegovo ime, boste zlahka razumeli, zakaj je vzljubil te kraje in jim posvetil svoje delo. Opis poti Pešpot se prične v Sesljanu ob zgradbi Ustanove za turizem (Azien-da di Soggiorno e Turismo), na stari cesti Trst - Tržič (Monfalcone). Na pot nas opozori dvojezični kažipot rjave barve. Tu je parkirišče in začetek poti, ki nekaj časa vodi ob kampu na desni in nad opuščenim kamnolomom ob morju na levi strani, nato zavije čez predel golega krasa med apnenčaste skale z žlebiči in grušč zdrobljenega kamna. Bodite pozorni na primerke črnega bora zanimivih oblik, ki so jih izoblikovali ekstremni pogoji (pomanjkanje vode, velika temperaturna nihanja). Kmalu pridemo do bunkerja iz 2. svetovne vojne, ki je danes preurejen v razgledno točko. Spustimo se lahko v njegovo notranjost Pogled na Devinske stene z Devinskim gradom NAMIG ZA IZLET Sesljanski zaliv in pridemo do okna s prekrasnim pogledom na obalo. Skozi redko kraško goščavo in med skalovjem pridemo do vzpetine - najvišje točke poti (90 m nad morjem), od koder se razprostira pogled nad kraško planoto z najvišjim vrhom Grmado (323 m). Pot se nadaljuje vzdolž roba prepadnih sten nad morjem med posameznimi črnimi bori in skalovjem, ki ga počasi zarašča grmovje. Naprej hodimo po umetno nasajenem gozdu črnega bora, nato pa po robu sten, med goščo in skalovjem do ostankov še enega bunkerja, mimo lukenj, izkopanih v vojaške namene, ki se nadaljuje skozi mešani gozd črnega bora in črničevja (primorski hrast) do vasi Devin v bližini gradu, kjer se naša Centaurea kartschiana ■ avtohtona pot zaključi. Zdaj nas čaka samo še pot nazaj in pogledi z druge strani. Vredno si je tudi ogledati Devin, kjer se lahko spustimo do morske obale. Vas je bila nekoč slovenska in pred 1. svetovno vojno je bil tudi ta košček obale slovenski. S povratkom vred traja naš sprehod 1 uro 30 minut (zmerne hoje in z vsemi uživanji v prečudovitih razgledih). Potrebno je le malo dobre volje in primerna obutev (telovadni copati so že dovolj) in to je vse. Prepričana sem, da boste tudi vi zadovoljni. Sprehod vam bo ponovno potrdil občutek, kako veličastna je Narava. Značilnosti poti Rilkejeva pot je na zavarovanem območju naravnega deželnega rezervata Devinske stene. V rezervatu prevladujeta dve med seboj zelo različni okolji glede ekoloških razmer, podnebja in podlage. Ločimo predel strmih sten z melišči, ki je bolj topel, ker je v zavetju in izpostavljen toplemu vplivu morja, ter položni predel na planoti, ki je izpostavljen mrzlemu in močnemu vetru, burji. Zato je tudi rastlinstvo obeh okolij zelo različno. Žlebiči na apnencu Prehod iz enega v drugo okolje pa doživimo prav na robu sten, po katerih se vije Rilkejeva pot. Od tu lahko opazujemo vso bogato raznovrstnost rastlinstva: na toplejših stenah uspeva sredozemsko rastlinstvo (žajbelj, črničevje, terebint...), na planoti nasad črnega bora z vrstami ilirsko-balkanskega izvora (piramidasta zvončica, ruj, črni gaber, mali jesen, rešeljika...). In še več, vidimo tudi mešanje obeh vrst rastlinstva in prehajanje enega v drugo. Na Devinskih stenah je tudi edino nahajališče na svetu endemične rastline glavinca (Centaurea kartischiana). Bogastvu rastlinstva se pridružuje pestrost živalskih vrst, ki pa jo težje opazimo na enem samem sprehodu. In ne nazadnje, na Rilkejevi poti ste poplačani tudi s čudovitimi razgledi na morje in gore v daljavi. Užitek pa je tudi pogled na apnenčasto podlago z vsemi mogočimi pojavi (žlebiči, Škulje...), na stene pod potjo in na Devinski grad. Da bi pot doživeli v vseh njenih razsežnostih morate, zbrati lep sončen dan v pomladanskem (cvetoča flora) ali jesenskem času (barve ruja). Ker je to priljubljena sprehajalna pot Tržačanov, vas opozarjam, da izberete zgodnejše dopoldanske ure, in - če le morete - da ne greste na ta izlet v nedeljo. Po doživetju poti se ne boste čudili, da je Rilke zapisal: ...Kajti lepota ni drugega kot začetek strahote, ki jo še ravno prenesemo; občudujemo pa jo zato, ker ji brezbrižni ni mar, da bi nas gnala v pogubo.... Tekst in slike Maruška Lenarčič UTRINEK 8. MAREC ALI - KORAK, DVA NAZAJ... “V prejšnjem tisočletju se je rodil, izboril uradno pravico do praznika, živel, se razživel, se umiril. Umirja se zavest, da je vredno biti ženska, da je ta drugačnost dragocena, ker se brez nje človek razlomi v moško polovico in v praznoto. Torej ostaja človek razlomljen, če ne prizna ženske drugačnosti in dragocenosti. 8. marec se umirja v praznik radostnega vedenja, kako polovičen bi bil svet, če si ne bi priznali pomena obeh delov, če vztrajamo v polovičnosti, ki pelje v prikrivanje, v laž in krutost. Radostno je to odkritje, ker je po njem smiselno, da smo ponosni na svojo dragoceno ravnovesje, ki edino zagotavlja preživetje in smiselno življenje”. Te besede je pred enajstimi leti napisal moški, predsednik v prejšnjem sistemu edine politične stranke. Bilo je v času, ko se je 8. marec že rahlo umirjal, ko smo ženske modro ugotovile, da hočemo imeti ta dan vsak dan v letu, z drugo besedo, da hočemo biti moškim enake v spoštovani drugačnosti! Kakšna pa je realnost nas žensk danes? Foto Dragica Mekiš V prejšnjem stoletju je bilo za žensko narejenega več kot v dveh tisočletjih skupaj, saj se je rodila in razvijala skrb za “dragoceno drugo polovico”. A vendar je status ženske na planetu Zemlja še zelo, zelo različen. Pri tem seveda ne gre za to, da je za žensko povsod “človeško” poskrbljeno, ... Ne. UNICEF je ravno te dni sprejel dokument, s katerimi hoče doseči, da starši ne bodo več prodajali svojih mladoletnih (beri otrok) hčera v zakon starejšim moškim... UNICEF opozarja, da so mlade deklice prisiljene preživljati se z lastnim telesom... Na svetu so še dežele, kjer ženska nima pravice glasovanja na volitvah, dežele, kjer ženska na ulici ne sme odkriti svojega obraza... UNICEF vedno znova opozarja, in sprejema dokumente, s katerimi želi preprečiti, da bi otroci delali po deset in več ur dnevno ... Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk (DELO, 8. marca letos) pozvala vse države, naj spremenijo zakone in svojo politiko do žensk, še posebno pripadnic nekaterih marginalnih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč ... To, boste dejali, se dogaja tam nekje, daleč od nas. Kako pa je pri nas, tu in zdaj, v Sloveniji ? Kako je v DROGI? Rastejo domovi za zaščito pretepenih, ponižanih in razžaljenih žensk in njihovih otrok... Stalne zaposlitve, če nima vsaj treh otrok, si ženska skoraj ne more obetati. Najvišji položaji v gospodarstvu in politiki - pripadajo moškim. Seveda, zato ker je poslanstvo ženske pri otrocih in domačem štedilniku -ampak, ne pozabimo, to hočejo moški! To bi še šlo za žene politikov in direktorjev, kaj pa žene navadnih smrtnikov? Koliko tisočev žensk je prejelo sklepe, da so odveč na delu, čeprav s svojim delom hranijo svojo družino...? 8. marca je časopis DELO na 2. strani poročal, kako se godi ženskam v trgovski dejavnosti -naslov članka: ODVRŽENE KOT CUNjE... Kaj podobnega najdete tudi v naši bližini, mar ne? Vrnimo se k 8. marcu. Naj se dokončno umiri, zamre ali naj se razživi? Po mojem trdnem prepričanju ima 8. marec -MEDNARODNI PRAZNIK ŽENA - še zelo dolgo poslanstvo, preden ga bomo lahko mirno odstavili na smetišče zgodovine in nanj pozabili. Ženska KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, moji in ženini starši, Drogini upokojenci, z zanimanjem sledijo dogajanjem pri nas in se tudi veselijo vseh uspehov "svojega" podjetja. Zelo radi bi si ogledali novo tovarno v Izoli, pa te zato sprašujem, če bodo tudi Drogini upokojenci vabljeni na otvoritev. Naslednik Kot sem že povedala, seznama povabljenih nisem videla. Toda če upoštevamo dolžino seznama presežnih delavcev, kot ga je sestavila REFA, bi skorajda bilo pametno povabiti tudi upokojence; vsaj ne bo tako prazno... Draga Kunigunda, da ne bi posredno škodil hčerki, ki je tudi zaposlena pri nas, sem naredil in rekel nekaj stvari, ki so v nasprotju z mojimi nazori o resnici in poštenju, šefu pa sem se kljub temu zelo prikupil. Zdaj me peče vest in rad bi si jo pomiril. Kaj naj storim? Skesanec Saj to je za crknit! Da lahko človek v tvojih letih misli, kako bo s pokončno držo kam prišel! elegantno izigra paragrafe sebi in podjetju v prid. In zdaj te vprašam: zakaj ne bi s pomočjo kakšne take "luknje" odstotek ali dva čistega dobička namenili povišanju plač zaposlenih? Prepričan sem, da so možnosti! Nelastnik Najbrž so res! Pa kaj, ko "tam zgoraj" ni nikogar, ki bi bil voljan iskati "luknje" v korist zaposlenih...! Draga Kunigunda, v smislu navodil in priporočil, kako naj poteka letni osebni pogovor, sem nadrejenemu med razgovorom povedal vse, kar mi je ležalo na srcu, mu razložil svoje mišljenje o tem in onem in mu izročil nekaj predlogov za izboljšave v oddelku. Zdaj pa me sodelavci gledajo grdo, češ da sem jih "špecal", v oddelku pa - kljub moji dobronamernosti -ni nobene spremembe na bolje. Kje sem ga polomil? Dosleden Zapomni si: kadar ti dajo možnost, da brez zadržkov poveš, kar misliš, takrat moraš zbrati v sebi dovolj zdravega razuma, da te možnosti ne izkoristiš... KUNIGUNDA EKSKL. Draga Kunigunda, slišali smo, da na gradbišče nove tovarne v Izoli vsak večer pride spat pes, ki si je kraj očitno izbral za svoj dom. Kaj bo z njim, ko bodo končana zadnja gradbena dela in bo odšel nočni čuvaj, s katerim je pes sklenil prijateljstvo? Ali mu ne bi - v skladu z načeli o prijaznosti do okolja in narave - omogočili, da ostane Droga še naporej njegovo stalno zatočišče? Ljubitelj živali Zamisel je lepa in prisrčna! Morda bi žival lahko celo zaposlili kol pomočnika tistim šefom, ki radi bevskajo... Draga Kunigunda, kako to, da v tej državi neprestano vlečejo delavce za nos? Sindikati obljubljajo, delodajalci obljubljajo, ministri obljubljajo, delavci pa ne vemo več, kaj bo z nami jutri ali čez nekaj dni! Kaj praviš na vse to? Zgubljen Oprosti, ampak ne strinjam se s tabo! Prav nasprotno je res: še nikoli nam ni bilo tako jasno, kako stvari stojijo... Draga Kunigunda, pravijo, da spreten poslovnež najde v zakonodaji dovolj "lukenj", da Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač. Anonimus Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Obala 27, 6320 Portorož, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1200 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Ls1^43'2®11 1 tr 3L-» UAL] SA L vOjskA p£“)fcM SV4D8.KI P 1 SATfcLJ H ANSbOKJ [rk CCLlL. ALOJ UferVABN 1 5/\V0T> AO.AT.SK r bruLfeOjolK iSt e-oLvc: LiRA] IKfe&TO V viUobN 1 •fcC.LC.13,.- ■ipilHlI i 100102934 3 * COBISS i! NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 3 PRANCOSKI iRO-ALtC. CDtr-ON, ,1feoB.i>ALiNO') uva v Švici tik OO.K.: AU.tA'! SLAt>fcK TJUk.NI .AtJt*- AKTrNL] bobeSSNjI Avtor.-. A4.JNA ttUtfl vrtD ti>\W IN t>0.te'4° ► A rn\ Lg? C.LAT.') N A T»-iP>4 TONt ANC, LjfcSKI Ttvcc. aoHN TUr.4A.T0K po£**val-KA NZršt SOfekTS«- 4A6 N00,0-mat a£> tSR vibeC-A CvtTVA MAC 1 C. A C.O&KI K\ IT O LO - Svc\ \rCV.\tc.*H/ JOLfeČ. 1 KZ 4 TO CtM 1 strani G, LAV«. SlN]!,ll,A V1T6 Š HA 10.0.4 ANTON £Tior>fcv.i G,OS»VcU nčiOianja, 1X41« LA KA6AA A.KJTOKJ y©x>n\vc OOObNlCA STABOOO-Ip. HtrALj£y TJAKA 4ve.ro ^V-UVl'Ng VOTaRKO ■p OROit 11.0 MfeTUW) IČtStr NA KRiliH VRAJ NAi> ViVArrSKo HOUNO GiUNA, ILO 1' vr t>w. i Pojav iva ISAfevTn VUUtAN Nft Filipinih LuSH-KAtT OKUS. \iin4 P&iPUAVA 3( CKVOblNt VODt »M C>V£.y w-llbV 4VA TJAnC N At, STkO lAAALtC C ALI] OTOVC CA^CNNI-ct VClV-KC (*oiqdF G*03UXWC Dt> NOfeTOVA 2>4tCK4 OiLofc.Ok.4 NtZAVtfoT 'Potočni ..krojaČ" T Rajko N4HT v fr Al. R4N£ OCSCA«.Teb ANTON NANUT INŽ4N10. tOKAAJ.T NATR.1^ ICloK 0S.VOJ.OblL-NA FOOKTA OBE-Ani -k.in.AtvA bl]AV NObT KONCjfcSTNA ALI PL4.MV« Dvorana, naša T4NlJ.HA 14AALK4 Akulj LbURKA. REŠITVEREŠITVE KRIŽANKE V FEBRUARSKI ŠTEVILKI PSAR OKLEP HIT EV OR KSI DROGA BEK RS MARKER EK PORTAL ASTRA ETA NACIONAL NIZ FRA VIVA DP ELA PAKA RADIATOR EVA KODEKS KARTER KRAK NIAS ALAMUT AJAS STATURA LENT ČAR MAT Geslo: DROGA BRAN FLAKES Število prispelih rešitev: 53. Tričlansko komisijo so sestavljale: Majda VlaCiC, Tjaša UlCar lesih in Slavica Lozej. 1 nagrado 4000 SIT prejme SAŠA GABERC, Franja Kozarja 9,9241 Veržej; 2. nagrado 3000 SIT prejme TOMISLAV BRANILOVIČ, Slovenska c. 66, 2277 Središče ob Dravi; 3. nagrado 2000 SIT prejme VERA RAK, Vivantejeva 8,6330 Piran. Nagrajencem Čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (PC Nova tovarna, vzorCno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljek 16. aprila, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 3”.