Dopisi in novice. — Iz okolice ljnbljanske. Kakor znano, imola je 24. julija t. 1. naša učiteljska konfei-encija na dnevnem redu: »Kaj ovira v okraji sploh, posebno pa v posameznih šolskih krajih gojenje zdravstva, in kako bi se to dalo odstraniti v smislu ministerskega razglasa 9. junija 1873«? Meni se jo ta točka zelo važna zdela, pa pri nji debatirati nisem liotel zato, ker se človek nemore lahko, kar na nagloma dobro in na široko izraziti; in tudi zato ne, ker je g. govornik dobro o nji poročal. Poročevalec one točke bil je gosp. Adamič z Dobrove. Preiskal in staknil je menda vsa kota, pometel vse drobtine, ki se tičejo zdravja, bodi si v osebstvu v obiskovanji šole, pri šol. orodji ali v šolski hiši, sploh rečeno, dobro je govoril. Konec njogovega govora se razen nekoga, ki je malo reč omenil zarad šolskih stranišč, nihče se ne oglasi k debati. Gosp. predsednik spregovori in pohvali marljivega govornika. Vendar pa omeni svojo misel in pravi, da bi bil rad poročati ali debatirati slišal n. p. »Kaj pri sedanjih slabih šol. poslopjih ali pri drugih slabih uredbah, ki se bodo še le s časoma dale odstraniti, ovira zdravje; ali kaj bi moglo pri sedanjih krajnih okoliščinah, kar so šole tiče, k boljemu zdravju pripomoči? Zakaj, to kar sedaj ni, se bode že v prihodnje pri stavljenji novih poslopij postavno ravnalo«. Zbudil mi je g. predsednik tu neko misel, ki bi bila res prevdarka vredna. G. poročevalec je ni omenil, ker bi morebiti segala v prenaredbo šol. postave? ali pa vsaj kot dostava h kaki točki. Predobro nam je znano, kako otroci radi vmazani in celo raznapani v šolo pridejo. Sam bi ne bil verjel, če bi ne bil že v novejšem času večkrat in bolj natanko opazoval otrok. Sicer se mi je gnjusilo, kakor se mnra vsakemu, pa žal mi ni bilo zato. Vidil sem, da si otroci leto za letom glave ne zmivajo, ušesi pa do dobrega nikdar. Če niso morani, češejo se malo kedaj, lase strižejo praznoverno le o mladi luni, ako pa takrat pozabi, pa še le čez pol leta. Vrat je ves opikan, ker se menda deseti naših šolarčkov, za v posteljo po noči ne slači, ali še celo čevljev potu smeradljivih ne sezuva. Nog si ne umivajo in obleke si ne snažijo, ker prav tako delajo njihovi stariši. Dečki pridejo o lepem suhem vremenu s zavihanimi hlačami, s spodvitim »kolarjem« pri jopiču, z odpetim vratom v šolo. Po zimi kakor v poletini vročini nosi Vehovčev Milia ravno tist bel »štulast« klobuk, ima slabo okerpane hlače, če ne tudi luknaste komolce pri jopiču brez gumb. Pot v šolo mu je pasja hoja; zdaj stoji, zdaj teče na vse pomagaj. Saj se jo te lioje učil že, ko je bil v pervič k Božjemu grobu šcl. Domu pridšemu, ki je pa ves upelian in vroč, velikokrat že prehlajen, mu mati ali kdo drugi že južnico naproti prinese, krave od jasli oprosti, poda šibo v roko in ga požene past. Tako gre naš šolarček že zopet sam sebi prepuščen z doma še med slabejšo druščino, ne^o jo je na poti iz šole imel. Kako se pastirji obnašajo, nara je dobro znano. Ako mu je pri južnici černega suliega kruha dnlgočasno, naterga si kislice (Sauerampfer) ali nezrelega sadja in potein kuke slabe vode napije. Včasi ga tudi dež do kože premoči. Obleko iina le eno, k večim dva jopiča, če je tudi premožnega kmota sin. Zvečer prižene že o hladu domu in ako je večerja pripravljena je, ako ne, obleži na klopi pri peči ali za mizo, kjer obstane do druzega dne, a drugi se zanj ne zmenijo. Slednjič je veliko škodljivili in zdravjn nasprotnih navad še, ki se le misliti, zapisati pa skoraj ne dajo. In tako naj bo naš šolarcek pri vsih tacih okolšinah zdrav in čverst? Za nauk prebrisan in jasne glave? Ali se bodemo tacemu čudili, da začne pri učiteljevi razlagi ondi v klopi z glavo kimati ? Bogu bodi toženo, da je to istina. Kdo je pa temu kriv, da se toliko in tolikokrat celo nalezljive bolezni zatrosijo. Mar ne zanikerni, umazani, nevedni stariši vsled svojih zgoraj navedenih prizorov sami? Kolikokrat smo pa še slišali, da je šolavček bolezen v šoli dobil, da mu jo je učitelj naklonil? in gorje, če bi mu jo tudi. Prekleta bi bila šola in učitelj. To pa smo vselej slišali, da so otroci doma zboleli in sicer pri onih naj prej, kjer je manj snage bilo. Ondi ni nihče kriv bolezni in nihče kaznovan. Zato bodimo prcpričani, da Sola ni toliko kriva pogostnih bolezni, ampak stariši sami, ki nimajo nikakih pojmov v zdravstvu. Kes je, da nekatere revščina tare in zaderžuje do snage, ali nemarnost in nevednost jo daleč prevladate, ker je dokazano, da tudi nekateri ubožni ljudje so vedno snažni in umiti. Navesti hočem le dva izgleda. Pri nekem dečku sem zapazil vmazani ušesi in mu rečem: Do jutri si moraš ušesi dobro umiti, kar je tudi obljubil. Ko drugi dan v šolo pride, zapazim zopet, vendar nckoliko manj, ušesi umazani. Zato mu v tretjič s kaznijo zažugam, da si mora ušesi do dobrega umiti. Tretji dan pride deček ves Vesel pred me pokazat ušesi, pa Se vedno umazani. V peti klopi se sedaj oglasi in zanj potegne njegova sestra in pravi, da so ga mati doma sami umivali, in rekli da je le dcček tako černe kože, ne pa umazan! Moral sem dečka iz šole z nekom drugim poslati, da ga je dobro umil. Previdil pa sem, kako malo skerb imajo stariši za snago in kako slabo jo umejo. Drugi eksemplar bil je še hujši. Neka deklica, čestokrat zelo razmeršena, včasih tudi umazana in razpeta, bila je za lepa opominjevanja zelo nemarna. Ne davno potem jo zatožijo, da ima uši. Začudil sem se tem bolj, ker deklica ni bila vbožnih starišev in sklenil sem jili pred se poklicati. To se zgodi. Oče nje, mlad gospodar, še vojak, in deklice stara mati 70 letna žena prideta. Kaj je? ne pozdravivši me, ogovori me jred šolo. Jest mu povem kratko in podučevaje ga z rahlo besedo, naj deklico snažno v šolo pošilja i. t. d. On pa od jeze zagori in zaroti nekega soseda, čegar deklico je sumil, da je njegovo tožila. Bralo se mu je na obrazu, da bi bil tudi mene rad dobro oštel, če bi resnica ne bila pri deklici. Stara mati se pa ni hudovala, ampak čudila se je, da hoče učitelj pri otrocih za snažnost in zdravje skerbeti. Zato tudi očetu nekako jeza ponehuje in ga začne sram biti. Spoznal sem ga, da se je hotel nad mano zato jeziti, ker je mislil, da ga bodem zarad uši prav hudo ozinerjal in oštel. Učil sem se iz tega, kako malo pojma ima še nevedno kmetijsko ljudstvo o šoli. Zvedil sem, da revšeta nista vedila, da se je v šoli treba učiti snažnosti, vamosti, zdravja in reda v splošnih opravilili. Desiravno ni naša šola stara, vendar tolike nevednosti bi od starih ne bil pričakoval. Že stari pregovor pravi: Snaga je pol zdravja. Čuditi se dalje ni, da mladina, tako pogosto boleha, ako pomislimo, kako slabo skerbe stariši za zdravje svojo in svojih otmk. Kup smradljivega gnoja ima vedno pred hišo, straniše je, ali ga tudi ni pii hiši. Stanovališne sobe so ob enem spalnice in morebiti le enkrat v leti prezračene. Obleke je malo in še tista slaba. Reda pa kar nikakoršnega nima, bodi si pri jedi ali pri kakem drugem opravilu. Rekel bode kdo, poduka manjka kmetu! Jest pa rečem: poduka mu manjka to je res, ali če ga tudi ima, ga noče sprejeti. Vediti je, da kmet je silno termast in se derži le stavega kopita. Mestjan mi tega skoraj ne bo verjel, seljak pa, ki med kmeti živi, mi bode prav rad priterdil. Morebiti bo lože podučevati sedajne šol. otroke, kadar postanejo gospodarji in gospodinje. Pri sedanjem kmetu, bi pa rckel jest, da bi pomagala le sila. Učitelj naj, kakor je že sedaj njegova dolžnost, zanikcrne stariše opominja, da gledajo na snažnost pri sebi in pri svojih otrocih. Ako bi pa to ne pomagalo, naj ga potem pa okrajni Sol. svet pismeno ali ustmeno opomni snage. Če pa bi še to nič ne zdalo, naj ga pa kaznuje, bolj ali manj po zasluženji. Saj je res, da otroko zanikernih starišev le sila »Schulzwang« v šolo goni, naj velja pa pii nas Se »Zwang zur Ueinliclikeit« ? In gotovo smemo upati, da naša šolska mladina ne bo tako pogosto boJehala. Kaj pravite k tem piedlogu dragi kolegi? Učitelj. Naj sc pa naj prej oglasi vrednik, ki je stari šolmošter in tudi dovolj takib prizorov žc v šoli imel. nNikdar se človek starišcm bolj nc zameri, ako kritikuje, otroke, kako jo njih unanjc obnašanje, a ogonj jo pa v strohi, ako jim pravi, da niso snažni, da je v laseh živo". ,,Zamera tu, zamera sem", učitelj ne more vsemu molčati in mora otrokc grajati in svariti tudi tačas, ko starišem ni ljubo, a treba je vendar-lo velike previdnosti; na jeden mahljcj tudi drevo nc padc; tnkaj je treba svariti, prigovarjati, hvaliti in grajati, kakorkoli človck ve in zna in kakor vsaeega nči navadna modrost in previdnost. — Nckaj sn žc opravi, akoravno je dostikrat vae prigovarjanjc brezvspešno. — Poznal scm šolo tam v gorski dolini, v kateri so bili ob navadnih dneh otroci vsi praznično oblečeni. — Na vprašanjo, kaj to pomoni, odgovoril mi je dotični učitelj: ,,Pri nas jo navada ta, da vsi otroci pridejo praznično oblečcni v šolo". — Pomislimo, koliko poterpežljivosti jo imcl ta, ki je vpeljal to navado. — nS i 1 a n i m i 1 a" hujega pokorila, previdcn ufitelj ne nalaga otrokom, ncgo da umazano o ugodnem vremenu — pošilja na potok ali k studencu, in da otrok, ki so šo drugim, kolikor toliko v spodtiko, ne sprejoma, dokler se ne osnažijo. — Pri dekličih se z lepo besodo že nokaj opravi, ali pri dečkih, hm, hm! Naši okoličani priscdši pred šolo čcvljc obujejo, a izstopivši jih izujejo No, kaj čemo, se vsaj uterdijo zoper nezgode vremena!! — Milo- vanja vredni pa niso toliko selski otroci; ki vsaj živc v dobrem zraku, marveč otroci mcstnih siromakov, ki prebivajo v nezdravih, merzlih sobah, lačni in izstradani v stergani obleki. — Tu jc izkati vzroka vtroškim boleznim, — a ne v šolah. — Sicer pa smert pobira, nič ne zbira, siromaka in bogatina, visocega in nizkega. — Ko pa bolezen postane nalezljiva, pa ne ostane drugega, nego da sc šola zapre. K sklepu pa še jedno, toda brez zamero. Peta božja zapovcd nam veleva: skcrbcti za svoje zdravje in življenje, ter za zdravje in življenje svojoga bližnjega. Dovolito tedaj, da bode učitclj verozakona to otrokom razlagal, njegova beseda bode več zdala kakor učiteljeva. — Iz Rudolfovega okraja. Učitelji Rudolfovega okraja imeli so 26. avgusta 1.1. navadno letno konferencijo z dnevnim redom, kakor je bil v 11. št. »Učit. Tov.« naznanjen. Zborovanje se je pričelo okoli 9. ure v lepo okinčani dvorani Rudolfove višje gimnazije, katero je g. direktor Fischer blagovoljno prepustil. Navzočih je bilo 24 učiteljev in dva gosta. C. kr. okrajni glavar g. Ekel predstavi navzočim novoimenovanega c. kr. okr. šolskega nadzornika, g. profesorja A. Derganca iz Kudolfovega. Učitelji mu svoje častitanje izreko s tem, da 66 mu priklonijo. Omeni tudi umerlega c. k. okr. nadzornika v. č. g. K. Legata, ter ga priporoči v blagi spomin. C. kr. okr. nadzornik pozdravi aavzoče ter imenuje za svojega namestnika g. naduuitclja Jerse-ta. V svojem lepem govoru razpravlja važnost učitelja, kot odgojitelja in učenikaj opominja g. učitelje, naj z duhovšino in občinskim predstojništvom žive v zastopnosti in prijaznosti, ker le potem morejo vspeSno dclovati. Prestopi se na dnevni red. Za zapisnikarja sta izvoljena gosp. Krištof in gospodična Pec. — Gospod nadzornik pri opazkali, katere si je o tem kratkem času mogel nabrati, sploh izreka zadovoljnost, priporofia gledati na strogo disciplino, pravo metodo in zlasti na snažnost v šoli in na straniščih. Pri 3. točki dnevnega reda: Kaj koristi podučevanje ljudstva zunaj Sole sosebno glede kmetijstva, poroča g. Burnik. V izverstni razpravi povdarja, da mora imcti učitelj zaupanje pri ljudstvu, da to doseže, je potreba samemu iz- urjenemu biti v kmetijstvu ne le teoretično, ampak tudi praktično. Zarad tega, pravi, bi bilo želeti, da bi vsak učitelj imel toliko polja, da bi lahko 2 kravi redil, — in šolski veit. 0 tej točki še govore: g. Ganter, g. Koželj v podobi govora s kmetom na sprehodu, g. Koncilija o pokončavanji škodljivih merčesov, g. Jerše priporoča rejo kuncev, katera na Francoskem toliko dobička daje. Eaz- govarja se še: Kaj bi se dalo storiti v brambo koristnih ptieev in v povzdigo sviloreje. Gospod c. kr. nadzornik priporoča, naj se gg. učitelji sami z njo pečajo, vsaj tam, kjer je dosti murb. — 0 vprašanji: Kako naj se naravo- slovje v ljudski šoli podučuje i. t. d. poroča g. P. Florentin Hrovat. Eazpravlja metodo, katere naj se učitelj derži in pride k sklepu, da poduk v naravoslovji ne bode oviral jezikov nauk, ako ostane na mestu, ki mu gre po historičnem razvoji ljudske šole, to je, da imajo tako zvani humanistični predmeti prednost, ter se vsaki drugi nauk s temi zdruzuje, in te pospešuje in podpira. G. nad- učitelj Jerše obravnava iz »Drugega berila« vajo »Človek«, in kaže, kako naj se berilne vaje naravoslovnega zapopadka obravnavajo, g. Koželj pa berilno vajo »Kochsalz«; g. Eihteršič, g. Kutnar in drugi so se z opazkami razprav vde- leževali. Potem prebere c. k. nadzornik novo došle ukaze. Bukvarnični odsek poroča o stanji okrajne bukvarne in konstatira, da je P. Hugolin Sattner buk- varno čisto na novo vredil. Naredili so se trije zapisniki, namreč numeralni in 2 listna, alfabetični in znanstveni, kar je stalo mnogo truda. Taka uredba bukvarne pripomore, da se knjige eno stroko obsegajoče lahko pregledajo, in zbere to, kar kdo hoče imeti. — Eačun se pregleda in odobri. Sklene se, da bode vsak učitelj 1 gold. za nakupovanjo knjig vplačeval, g. c. kr. okrajni nadzornik obljubi vsako leto 12 gl. darovati za knjigarno. G. Eudežu se iz- refie zahvala, ker svoje dijete, katere dobiva kot ud c. kr. okr. šolskega sveta, knjigarni prepušča. Stari odsek je bil enoglasno zopot izvoljen. 0 točki »na- sveti« govorilo se je veliko, a malo sklenilo in odobrilo. Za zastopnika v de- želno konferencijo bila sta izvoljena nadučitelja gg. Jerše in Koncilija, kakor je bilo že v zadnji št. »Učit. Tov.« povedano. V stalni odbor za prihodnjo konferencijo so bili izvoljeni gg. Burnik, Jerše, Pranke in Koncilija. Okoli polu dveb. sklene c. kr. okr. nadzornik konferencijo z 3. živijo klicem na svetl. cesarja, navzoči pa zapojo cesarsko himno. Potem je nasledoval skupni obed pri »Bruiierji«, katerega se je tudi c. kr. okr. glavar g. Ekel vdeležil. Raz- govor jo bil živahen, in sledila je napitnica za napitnico. Na zdravje! — Iz sejc deželnega odbora 31. avg. in 2. sept. Predlogu za deflnitivno potrjenje učiteljice Emilije Gusel na Ijudski šoli v Krškem je deželni odbor pritrdil. — Na poročilo muzejnega kustoza o izkopanih grobovib. iu sta- rinah iz starodavnih časov pri Vačah je deželni odbor dovolil primerno zalogo za nadaljevanje izkopavanja. »Nov.« Iz Vrabč lia Vipavskem, 5. septembra t. 1. — Kaj ti sporočitn, dragi »TovariS«, zopet kaj malega iz našega tihega kotička. V torek 27. m. meseca sklenili smo na tukajšni šoli šolsko leto. Po zahvalni maši peljetno mladino v šolsko izbo k očitnemu spraševanju. Zelo nas je veselilo, da kakor lani, se je zopet letos obilo občinstva zbralo, da vidi, kaj se je mladina pretečeno šolsko leto naučila? Med poslušalci bila sta tudi dva uda krajnega šolskega sveta. To nam svedoči, da se tukajšno Ijudstvo zanimiva za šolo. Bog daj, da bi je tudi v pvihodnje šola veselila! Spraševanje se prične z verskim ukom potem nasledovajo diugi zapovedani šolski nauki. Koncem se zapojejo nekatere šolske pesni. Ko je bilo vse končano spodbuja se mladina v daljšem govoru, kako naj porablja čas počitnic v to, da ponavlja doma, kar se je v šoli naučila. Naroča se jej, da naj se vsikdar in povsod lepo vede, tor naj pri vsaki priliki kaže, da jej šolski poduk res koristi. Ko je ljudstvo odhajalo, bilo je slišati: »To je lepo, mi bi celi dan radi poslušali otročiče tukaj v šoli. Kako jo kratkočasuo tukaj v šoli!« — Iz tega sklepamo, da nij napačno, če se priredi konec leta očitno šolsko spraševanje. Po taistcm zbuja se vedno bolj in bolj veselje pri ljudstvu za šolo. Če se sklene Solsko leto brez vsake slavnosti, ljudstvo kmalu izgubi veselje do šole. To povemo iz lastne skušinje. Ljudstvo hoče viditi sad šole. Ono ne porajta dokaj na to, kaj so se otroci učili v šoli, ampak poglavitna briga mu je to, koliko so se naučili za dejansko življenje. Zato pa ne mara toliko za šolska naznanila, kakor za to, da se samo prepriča o napredku njihove mladeži. To pa lahko poizve pri očitnem šolskem izpraševanji. Samo po sebi pa se razume, da ima taisto lo takrat kaj pomena, ako se ga občin?tvo v obilem številu udeležuje, kajti brcz koristi je in pa tudi zelo dolgočasno, ako bi hotel kdo šolske stene prepričati, kaj so se otroci učili pretečeno leto v šoli. Mnogo jili je tega mnenja, da so ooitne šolske preskušinje brez vse koristi. Mogoče, da v mestih niso ravno potrebne, kjer je občinstvo bolj izobraženo in se samo lahko pvepriča, kaj znajo otroci. Nij pa tako po deželi. Kmet le temu veruje, kar tako rekoč more z roko prijeti. Da je ljudstvo po nekaterih krajili merzlo za Solo, uzrok temu je, po mojih mislih, med drugim tudi to, ker so so odpravile konecletne izpraševanja. Prosti kmet se le prerad derži starih običajev in navad. Zato mu je neljuba novost, da se šolsko leto tu in tam več ne končuje slovosno, kot nekdaj. Kdor med ljudstvom živi, ta se lahko prepriCa in sliši, kako rado se spominja taisto nekdanjih slovesnih konecletnih preskušinj in daril. Torej so mogle biti ljudstvu zelo priIjubljene, da se jih tako rado spominja. —• Časi se spreminjajo. Morda znamo kedaj doživeti, da stopijo v življenje, kot novost, zopet konecletne preskušinje. Saj pod solncera nij nič novega. Kar je bilo našim prednikom uže davno znano, to uvidamo mi kot novost, in kar bodemo mi uže davno pozabili, zna služiti našim potomcem za kaj novega. Olovek je uže tak, da vedno hrepeni po kaj novem. Kedar pa ne ve več kaj novega dobiti, začne staro robo za novo blago prodajati. Star denar se prekuje v novega; isto tako se spremenijo stare navade v nove. — Glas iz Štajerskega v zadnjem »Tovarišu« toži o marsikateri nepriličnosti pri šolstvu v tcj deželi. Kakor pri nas, tako se tudi tam ne priznava učiteljem na enorazrednicah opravilne dokladc. Vsakako pričakujemo, da bo letošnja deželna učiteljsk a skupščina kaj o tem sklonila. Z Bogom 1 Ivan Zarnik. Kar nam o krajnih učiteljskih konfercncah pišete, da bi namreč učitelji učitelja oliiskovali, ga poslušali iu potem kritikovali, in da bi se sedaj temu sedaj uuemu to zgodilo, je v teoriji prav lepo, a v praksi? Na učiteljiščih je sploh običajno, da verstniki verstnike kritikujejo, tcdaj je verjetno, da bi se pri takih konferencah, ako bi bile dobro vojene, učitelji več naučili kakor pri navadnih okrajnih konferencah. — Pervi in neogibljiv pogoj takim konferencam je zaupanje in prijaznost med učitelji. Sedaj si pa sami odgovorite, ali bi take konference, recimo, da so tudi upeljane, kaj koristile pri nas na Kranjskem.?! — Iz Ljubljane. Deželna učiteljska konferencaseje začela v ponedeljek 9. t. m. ob 10. uri v raestni dvorani. Navzočnih je bilo 34, med temi okraj. šl. nadzorniki razen 1 vsi, potem učitelji voljeni od učiteljskib zborov in v to poklicani strokovnjaki. Dež. šl. nadzornik za Ijudske šole g. Rajmund Pirker pozdravlja piišle v svojem in v imenu deželnega predsednika ter omeni, da v drugič preseduje dež. učit konferencij, poglaviten nalog letošnji škupščini pa je sestavljanje učne poti (Lehrgang) za pojedine nauke v ljudski šoli. Konferenca pa se ima tudi ozirati na pravne razraere učiteljev. :— S trikratnim »Hoch Sr. Majestat« končuje svoj govor in po dvorani se začuje odmev »Hoch in Slava«. V svojega namestnika voli ravnatelja na c. k. m. in ž. učiteljišču g. Bl. Hrovata, in po predlogu g. Gerkmana se volita »pev acclamationem« v zapisnikarja g. g.: Andrej Perne in Pavel Kavčič. Za reditelja pa se volita vsklikoma g. g. Fr. Gerkman in Fr. Raktelj. Potem se voli po listkili odbor, deželne učiteljske konferenco in sicer g. g.: VVisiak (28 glasov), Perne (27 gl.), Raktelj France (31 gl.), Praprotnik Andi-Gj (29. gl), Blaž Hrovat (28 gl.), Linhart (29 gl.), Gariboldi (29 gl.), Eppicli (27 gl.), Zima (28 gl.). Teh 9 je tedaj v odboru, ki ima pretresovati posamezne predloge, ter prirejevati gradivo prihodnji dež. učit. konferenciji. Gosp. predsednik poroča o sklepili zadnje dež. učit. konferencije, 1. 1874 dne 21. sept. *) ter omeni, da se bodo nove šolske knjige izdelale po učnem potu ki se bode v konfevenciji pretresoval. Vsak vdeleževalec konference je dobil nekatere dni pred zborom ,,Entwurf eines Lehrganges fiir die Volksschulen in Krain zusammengestellt auf Grund und in Ausiuhrung der vom hohen k. k. Landesschulrathe mit Verordnung vom 19. Dezember 1874 Z. 2764 vorgeschriebenen Lelirplane," da ga je prečital in prevdarjal. Potem je bral g. predsednik posamezne predloge, katerih je bilo viSej od 30. Ko bi se ti predlogi vsi sprejeli, bi se morale predelati deržavne in deželske šolske postave, posebno pa učni red 20. avgusta 1870. Ali učitelji ne vedo ali pa so že pozabili, ka so p. 1. deželni šolski sveti pretresovali šolski in učni rcd, tcr tii in tam stavili prav primerne nasvčte; ta red so pretresovali tudi okrajne konference, in vendar to, kar je že mnogo oinlačcno, šo enkrat mlatijo. Ako se ministerstvo ni oziralo na poročila šolskih oblastij, je še manj pričakovati, da sc bode na želje dež. učit. skupščine oziralo. — Da med temi nasveti ni manjkalo predloga: okrajnim šolskim svetom naj se odvzame pivvica učitelje predlagati, no to je že vsak laliko naprej vcdel, kdor pozna našo razmero. (Z večino glasov je bil tudi predlog aprejet.) G. predsednik naznani, da bode jutro v torek ob 8. uri pri sv. Jakobu slovesna maša, kjer bode pelo Cecilijino društvo, in da se potem ob 9. uri začenja 2. seja dež. uCit. konference. (Dalje prih.) — V Oseku, glavnem mestu Slavonije, je bila 3., 4., 5. i 6. septembra III. občna hrvatska učiteljska skupščina, katere se je udeležilo nad 600 učiteljev, ki so došli iz raznih in daljnili krajev jugoslavenskih dežela. V prihodnji številki bomo priobčili o njej obširno poročilo, koje nam je došlo od udeležitelja pri omenjenem zboru naših hrvatskih sodrugov, raarljivo delajočili na polju omike, na polju narodnega šolstva. *) Glej nUčit. Tovariš" 1. 1874 v listu 21, 22. Racun, o dohodkih in troških vdovskega učiteljskega društva, njih vdov in sirot na Kranjskem od 31. avgusta 1877 do 1. septembra 1878. — Drobtiuica iz narodopisja. Hrvatsko - serbsko narečje razlikuje se posebno po tem, kako vprašajo koga po čem. Nekateri vprašajo kakor slovenci z bescdo kaj? Tem pravimo, da so kajkavci. Drugi vprašavajo z besedo: ča in jira zaradi tega pravijo čakavci. Tretji pa rabijo: što in se imenujejo štokavci. Kajkavci so nam Slovencem najbljižnji, tudi jih naj lože razumemo ter niso drugega nego pohrvatjeni Slovenci. — V kajkavskem narečji se govori počenši od kranjsko - štajerske meje tje dol po Hrvatskem in Slavonskem do Karlovaca, do Kolpe, Siseka, Jesenovaca ob Savi, Virovitic in Pitomače ob Dravi. Najčistejše se govori ono narečje med Varaždinom, Križevcem in Zagrebom. V Zagorju za Sotlnj in Krapinoj je bolj spačeno. Tu radi izgovarjajo a kot ii, in o knt o; tudi besode pogosto keroijo. Čakavci prebivajo med Slovani v Železni, Šopronjski, Mošonjski in Rabski županiji na Ogerskcm, potem v Istriji, po hrvatskem Primorji, po otokih Jadranskega morja in po severnera delu Dalmacije. Ti ljudje rabijo namesto >kaj« besedico »ča«. Dalje izgovarjajo sudoc namesto sudcc, pln ali pon namesto poln, jubiti namesto ljubiti, rekol namesto rckel, v namesto in. Najbolj razširjeni so pa štokavci. To narečje velja vsem ostalim Hrvatom in Srbom v Dalmaciji, Hercegovini, Črnigori, Bosni, Serbski kncževini, v Slavoniji in Banatu na Ogerskem. Sibsko -hrvatskega jezika se poslužuje 5,800.000 ljudi. Zemljišče, na kojem prebivajo, obsega 3400 ?milj. Naj več jih pvebiva v Bosni in Hercegovini kakih 1,200.000 duš. — Ta jezik pišejo Hrvati z latinico, a Srbi s cirilico kakor Bolgari in Rusi. Uzrok temu so verske razmere, Hrvatje so katoliki, Srbi pa pravoslavni; carigrajski patriarhi so jih potegnili v razkol. — Velik del Serbov se je tudi pomahomedanil. — S. G. — Šolska matica mesta Ljubljanskega. V pretečenem Solskem letu je bilo v Ljubljani 2930 šolskih sposobnjakov in sicer 1586 dečkov in 1362 deklic, tedaj 254 dečkov in 156 deklic več nego v pretečenetn letu. V c. k. vadnico je hodilo dečkov 155, v I. mestno šolo 410, v II. m. šolo 599; v l-ealko 76, v gimnazijo 108, v evangeljsko šolo 42, v Zollerndorf. zavod 3, v varovalnico 7, v Waldherr. zavod 31, v kupčijsko šolo 13, v obertnijsko 10, v obertnijsko pripravnico 16, k sv. Petru 2, v potovalno šolo na Mahu 42, v Rehn zavod 1, v Ekl. zavod 1, v vnanje šole 10, doma poučevanih je bilo 28, zarad bolehnosti jik ni v šole hodilo 10, in 4 so bili neizobraživni. — Deldičev je hodilo 91 v c. k. vadnico, 305 v mestno dekliško Solo, 640 k nunam, 70 v notranjo šolo k nunam, 8 v Zollerndorf. zavod, 24 v Rehn. zavod, 36 v Huth. zavod, 19 v varovalnico, 43 v evangeljsko šolo, 2 v Ekl. zavod; 38 v šolo na Mahu, 9 v vnanje šole, 60 v doinač poduk, 10 zavolj bolehnosti nikamor in 7 jih je bilo neizobraživnih. »Schlztg.« — Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Černomlji 1878 našteva: I. Učiteljstvo; II. obsega šolsko kroniko; III. llaznanja šolsko knji/.ico; IV. šolska učila. Učencev je bilo v I. razredu 190 (95 dečkov in 95 deklic), v II. r. 158 (78 dčk. in 80 dekl.), v III. r. 82 (35 dčk. in 47 dekl.), v IV. r. 52 (30 dčk. in 22 dekl.), skupaj tedaj 482. Šolski dobrotniki so bili c. k. okrajni glavar gsp. Mahkot, krainischer Schulpfennig, Narodna čitalnica v Černomlji. Poročilo je slovensko, slovenska imena so pisana slovenski, a nemška nemški. — Xa javni 4razredni Ijudski šoli v Kranji je bilo konec preteklega leta 191 učencev in 154 učenk, tedaj skupaj 345. Solsko poročilo ima spretno spisan sestavek, s katerim g. vodja razpravlja vprašanje: Kako se ujema sedanja ljudska šola s srednjo. — G. pisatelj pobija tukaj napad na sedanjo Ijudsko šolo, češ, da ona preveč jemlje realističnega nauka, a se premalo ozira na jezikoslovje. — Sedaj, ko je ministerstvo ukazalo, ka se ima bolje gledati na jezikovo podučevanje, jeli so tudi školniki razpravljati to vprašanjc, siccr bi se ne bili upali, kaj spregovoriti o tcm vprašanji. »Srednja pot je tu menda naj boljša: Jedno se mora storiti, drugo pa ne opuščati«, potem bode morda prav; po naših večrazrednih šolah se tako, kakor tako, ne more veliko poučevati v realijah, ker se poglavitno moramo ozirati na nemščino, tako je postavno, a učitelj ne more sam sebi postave dajati, timveč jih mora spolnovati, in mora poučevati tako, kakor drugi hote. — Školska ljetiua. Kraljevska velika gimnazija u Zagrebu ima Ijetos vrlo obširno izvješče, kakova do sada još nismo vidjeli. U tom izvješču priobeio jo profesor St. Kučak elanak »o jeziku niaterinskom«. Želimo, da taj članak svuki djak pozorno pročita i da si ga dobro u pameti 6ačuva. Naša mladež, koja se razišla širom domovino, možo taj članak po domovini razširit, pa i puku zgoduom prilikom tumačit, kako valja cieniti materinski jezik i kako je kod nas, hvala Bogu narodni naš hrvatski jozik liepo napredovao. — Zagrebaeka gimnazija ima 8 razreda; 1. razred ima tri sobe, 2. i 3. po dvie. Profesora, učitelja, namjestnih i pomočnih učitclja bilo je ukupno 23. Ositn propisanih predmeta učili se djaci večom stranom brezplatno krasopis, risanje, taljanski i francezki jezik, pjevanje, tjelovježbu i brzopis. Učevne zbirke i knjižnica ove su godine ponešto umnožene. Izpit zrelosti pravilo je 40 učenika. Štipendiji iznosili su 6677 fr. 50 nč. Največa zaklada bila je Belobrkova (212 fr. na godinu), najmanja pravoslavne obcine u Zagrebu (24 fr. na godinu.) Najznatniju podporu pružalo je ubogim djakom katoličko nadbiskupsko sjemenište, gdje je 14 učenika stan i hranu, zatim kod preč. g. kanonika Vučetiea iinalo jo 8 djaka čitavu obskrbu itd. Osim ovih podpora dobivali su ubogi učenici podporu i iz družlva, koje se upravo za podporu siromašnim učenikom ove gimnazije osnovalo. Odbiv sve podpore i troškove, ima ovo družtvo za buduču godinu još 146 fr. 28 '/^ nvč. Djaka bilo je ukupno 592 i 16 privatista. !Selj;ukili siiiova bilo je 109, što je pogledom na naše siromaštvo vrlo krasan broj i Cvrsto jamstvo Ijepše budučnosti. Pregled djaka po stališu roditelja vrlo liam je ugodio, te bismo željeli, da ga u buduče školsko izvješce srednjih uuilišta donese. Prvi red s odlikom dobila su 82 djaka prvi red 412, ostali imadu početkom školske godine izpit iz nekojih predmeta položiti ili pako razred čitavu godinu opetovati. Za buduču škol. godinu upisivat ce se djaci od 28.—30. rujna kod gimn. ravnatelja g. Franje Bradaške. Učenici, koji prvi put dolaze u ovaj zavod, imadu kod upisivanja položiti 2 fr. 10 nvč. u ime primarine, 50 nč. za učeniCku knjižnicu i 20 nč. za obuku u pjevanju. — Izviešče o djevojnčkih učiouah u saiuostaiiu mitosrdnica n Za^rebu koncem šk. «¦. 1877,78. Na čelu je Clanak: »Uzgoj budi religijozanc od Drag. Matice. Učiteljski sbor preparandije sastoji osim ravnateljice od 4 učitelja, od 4 privr. učiteljice sestre, od 2 namj. učiteljice sestre i 3 pomoč. učiteljice sestre. Na vježbaonici službovahu 1 vjeroučitelj, 6 učiteljica sestara te 2 svjetske učiteljice. Na višoj djevojačkoj učioni učiteljevale su u obligatnih predmetih: 1 vjeroučitelj, 8 učiteljica sestara i 2 svjetske učiteljice. U neobligatnili prodmetih: 5 učiteljica sestara i 1 svj. učitelj. Na višem djev. gojištu: 1 vjeroučitelj, 12 učiteljica sestara, 1 svjetska učiteljica i 1 svjetski učitelj. Na ženskoj puč. školi na vili kod sv. Duha: 1 vjeroučitelj i 2 učiteljice sestre. III. tečaj prepandije polazile su 23 pripravnice, a za učiteljstvo osposobljene su 22: II. tečaj polazilo ih 27, od ovih je 25 sposobnih za prelaz • I. tečaj polazilo ih 27, a sposobnih za prelaz 25; tečaj za ručni posao polazilo ih 14. a osposobljeno 11. Višu djev. učionu polazile su 174 učenice, od ovih dobile su 81 prvi red s odlikom, 87 prvi red, 1 drugi red s popravkom, 3 bez popravka, 2 neizpitane i 1 privatistica. Vježbaonicu četverorazrednu i kombinovanu polazile su 354 učenice. Po napredku bilo ib 107 s odlikom, 157 s prvim, 59 s drugim, 14 s trečim redom, a 17 neizpitanili. Više djev. gojište polazilo je 65 učenica. Po napredku bilo ih 19 s odlikom, 31 s prvim, 12 s drugim redom te 3 neizpitane. Zensku pučku školu kod sv. Dulia polazile su 72 učenice. Od ovih dobile su 23 prvi red s odlikom, 13 drugi red a 8 neizpitanih. »Nap.« — Izvještaj kr. mužke i ženske preparandije i vježbaonica u Ziljjrebll. Tuj čitamo članak: »Načelo zornosti u obuci« odStj.Basarička. — Učiteljuje na obijuh preparandijah 15 učitelja (7 redovitih, 1 gimnazijalni učitelj pridieljen, 1 namjestni, 5 pomočnih učitelja i 1 namj. učiteljica ručnoga posla). — Na kr. mužkoj vježbaonici učilo je 5 učitelja, a na ženskoj 1 učitelj i 4 učiteljice. — Za učila bilo je ove godine razpoloživih novaca 575 for. — Od 6. kolovoza do 15. rujna 1877. držao se na kr. mužkoj preparandiji produžni tečaj, u kom je bilo do 30 privremeno namještenili učitelja, koji su svi nakon položena izpita osposobljeni. Takov je tečaj bio i u Osjeku. Ljetos nedrže se ti tečaji radi III. obče uč. skupštine. — Štipendija uživalo je 36 pripravnika i 18 pripravnica, a ukupni iznos štipendija bio je 7890 for. Liepa svota, a na mladih je podpornicih i podpornicah, da se izkažu vriednimi tih narodnih žuljeva. — Statistički nam pregled kaže da je svršetkom god. ostalo na m u ž k o j preparandiji 69 pripravnika, 7 više od lane, a na ženskoj 53 pripravnice, 15 više od lane. — Po vjeri bilo je pripravnika 45 kat., 3 grč. nesjed., 1 evang., a pripravnica 39 kat. 2 grč. nesjed. i 2 izraeličanke. — Osposobljeno za učiteljstvo 12 pripravnika, 11 privatista i 14 pripravnica (4 s odlikom). — Zaprelaz u viši tečaj na mužkoj preparandiji 42 sposobna, 6 sposobnih uz popravak, 2 nesposobna; na ženskoj 28 spos., 6 uz popravak, 3 nespos. — — Obrtnički UČitelji u krajini. Krajiška upravna oblast namjerava u gornjoj krajini hrvatskoj na više školah ponamjestiti obrtničke učitelje, koji bi podučavali u rezbariji od drveta i pletenju košara. No prije, nego se to izvede, imadu dotični pučki učitelji preko polit. oblasti odgovoriti na sliedeča pitanja: 1. Da li se tko u onoj okolici ba"i kakvim rezbarenjem drveča; kakove stvari se prave od drveta? žlice, lule, okviri, posudje i. t. d. 2. Da li se tko bavi pletenjem košara, i ima li potrebna u tu svrhu gradiva? 3. Da li se predmeti prave samo za vlastitu porabu ili za prodaju i uz koju cienu? 4. Konačno, da li se u ondješnjem puku opaža kakova sklonost za tu struku obrta, i nebi li se to moglo kod školske mladeži uzgajati? »H. U.« — Netelkova darila, 6 po 42 gl. ljudskim učiteljem, ki se odlikujejo v slcvenščini in v sadjereji i. dr., se razpisujejo do 30. septembra. Prositi gre potem okraj. šl. svetov pri c. k. dež. šl. svetu, — Slovenska slovnica za prvence, spisai Andr. Praprotnik, je po ministerskem ukazu dne 5. avg. t. 1. št. 11785 vnovič potrjena in dopuščena slov. ljudskim šolam, in se ima prirediti v zapisnik dopustljivih učilnih knjig za ljudske šole, ki je bil v Dunajskem »Verordnungsblattu« 1. jun. t. 1. naznanjen. Ta slovnica (o kateri se je že tudi po slov. časopisih poročalo, da je v imenovanem zapisniku izpuščena) sme se tedaj rabiti po vseh slov. ljudskih šolah. Naprodaj je v Milicevi tiskarni in tudi pri drugih bukvarjih, vezana po 30 kr. To radostno novico naznanjamo tedaj vsem, ki poprašujejo, ali se ta slovnica sme v javnih šolah rabiti, ali ne. — ,,Domovinoslovje za Ijudske šole". 0 tcj slovenski šolski knjižnici nam poroča njen založnik, da se dobiva pri vseli knjigarjih: v Ljubljani, Mariboru, Celji, Gorici, Novem mestu, Ljutomeru, Trstu za ceno od 12 kr. Kdor vzame več iztisov, dobi jo primerno dosto ceneje. (Tiskovna ppmota v njej namreč ena odvisna ničla, odstranila se je iz vseh iztisov, talco, da se more mladini brez skrbi izročiti.) — Vdovsko UČiteljsko društvo ima svoj občni zbor 26. t. m. — Ob 8. uri zjutraj je sv. maša v mestni fari pri sv. Jakobu. Ob 9. uri se začenja zborovanje. Na dnevnem redu je: Poročilo tajnikovo in blagajnika; volitev 3 pregledovalcev računov, volitev predsednika, blagajnika in 7 odbornikov, eventuelno posamezni nasveti. Za vdovskem zboruje slovensko učiteljsko društvo. Na dnevnem redu je razen reči, navadnih pri občnem zboru tudi razgovor o točki: Ljudski učitelj in rodoljubje. Potem pride na versto »Narodna šola«, njeno delovanje v pretečenem letu, in volitve odbora. Zboruje se na starem tergu h. št. 13. v I. nadstropju, uhod po stopnicah na levo. — Učiteljske preskušnje se začenjajo to jesen 21. oktobra in naslednje dneve. Oas za razglašenje je do 12. oktobra pri ravnateljstvu spraševalne komisije. Pred izpitom se uloži taksa 10 gl. za meščanske šole, a za ljudske šole 8 gl. — Šole, srednje in ljudske se začenjajo 16, t. m. 13. in 14. je bil čas za razglašenje. — Izložba učil je bila te dni: ko je zborovala deželna učiteljska skupščina, v II. mestni šoli. Šola sama je izgledno šolsko poslopje, kakoršnih menda i>< veliko na Kranjskem. — 1'remeščenje. Profesor na dozdanjem celovškem izobraževališči za učiteljice, Franc Hauptman, pride na jednak zavod v Gradec za profesorja. G. Eduard Samhaber pride iz Freistadta na zgor. Avstrijskem na učiteljično izobraževališe v Ljubljano, Opr. štev. Posamezno Gotovina Otligacije gi- I fa. Priliodlii: Od 31. avgiista 1877 gotovine .... Letnina in vstopnina društvenikov: I. četertletje . 40 gld. — kr.x II. „ . 176 , 50 „ I III. „ . 136 „ - „ f IV. „ . 39 „ - „' Obresti od izposojenega kapitala . . . Obresti od obligacij in sicer: I. četertletje . — gld. — kr. II. „ . 633 „ 15 „ \ III. „ . 83 „ - „( IV. „ .626 „ - „ ; Nakupljene obligacije  Skupaj . Troski: Vdoram in sirotam: I. četertletje . 255 gld. 50 kr. F. „ .242 „ 75,1 III. „ . 203 „ 50 „ i IV. „ . 248 „ 50 „ > Za nakuporanje obligacij  Skupaj . Premoženje: Hranilnične bukvice št. 59536 k. 1. 1876 . V obligacijah pr. 1  Prirastek leta 1877/8 točka 6 .... Gotovine v kasi v bankovcih  V srebru .....  Dolžno pismo  Skupaj . V Ljubljani, 1. septembra 1878. Dr. Anton Jarc, perrosednu:. 335 391 61'/, 50 6 20 1343 — 1300 2076 |21 '/, i 950 25 848 ; 5 1798 30 823 39 277 91'/, 100 80 124 34550 1300 1326 10'/, 35850 — Matqj Močnik, fclagnjnik iu tajoik.