Bo Laško potonilo v
povprečje? str. 12-13
Prvi sneg prinesel
AKTUALNO
mraz
Tudi danes bi potrebovali generala
Maistra str. 3
Prvih snežink smo se razveselili tako otroci kot odrasli, čeprav ob zimskih radostih na snegu napovedujejo tudi težave na cesti. Nizke temperature, ki sledijo prvemu snegu, obetajo začetek smučarske sezone na nam bližjih smučiščih. Minuli konec tedna ste na celjskem sejmišču lahko nakupili opremo prav za ta namen. str. 8
GOSPODARSTVO
Paron v stečaj
POLZELA
str. 4
Ukinjajo zavod za kulturo, turizem in
šport str. 6
ŠOŠTANJ
Sprejet občinski prostorski načrt str. 8
KULTURA
Umetnost na sto in en inovativen način str. 15
REPORTAŽA
Kdo so najpremožnejši s Celjskega? str. 28-29
AKCIJE'
(S)hujšajte z Novim tednikom in Radiem
Celje str. 38
Izbiramo najlepši
adventni venček str. 42
novi tednik
Vedm г
radio celje
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Evro ali dva
Do konca tedna bodo v okviru organizacije Karitas še posebej opozarjali na pomen darovanja in pomoči za vse, ki živijo v pomanjkanju. Klic dobrote kot osrednji dogodek Tedna Karitas je že tradicionalno odmeven in z njim zberejo vsako leto več deset tisoč evrov. Samo ta organizacija je lani pomagala več kot 100 tisoč ljudem v stiski po vseh slovenskih krajih. Vseh ljudi, ki so se lani obrnili na katero od tovrstnih organizacij, naj bi bilo več kot 600 tisoč. Ogromna množica torej, ki se spopada s težavami zaradi nezaposlenosti, bolezni in posledično z revščino in s socialno izključenostjo. Tisti, ki še imajo, na srečo radi darujejo, kar se je izkazalo že velikokrat. Najbolj zanimivo je, da dajejo predvsem tisti, ki sami nimajo veliko, medtem ko so dobrodelne navade slovenskih milijonarjev, ki so jih te dni ponovno obelodanili v posebni lestvici z njihovim premoženjem vred, manj javno znane. Morda zato, ker le redki dajo tudi za druge - za nekatere velja, da še svojim zaposlenim za trdo delo ne privoščijo več kot minimalnih plač. Morda pa so vendarle zelo odprte denarnice, a se pri tem ne želijo izpostavljati.
December je sploh čas, ko se z vseh strani usujejo povabila k darovanju. Očitno so to dnevi, ko smo še bolj dovzetni za stiske drugih, morda si z donacijami nekoliko lajšamo slabo vest, medtem ko se zapodimo v trgovska središča in nas preslepi tamkajšnji blišč ter kupimo cel kup stvari, ki jih v bistvu niti ne potrebujemo. Če imajo na koncu od vsega skupaj še kakšno korist dobrodelne organizacije in s tem tudi resnično
rišejo nasmehe na obrazih,
Država je cel kup bremen preložila na dobrodelne organizacije.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
			
OH	ШШ	am	OB
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			■
mmi	mm	ШШШ	mm
Misel tedna
Večja kot je moč sočutja, ki ga čutiš do drugih, bolj pogumen postaneš. Večji kot je pogum, manj si nagnjen k malodušju in izgubi upanja.
(Dalajlama)
Policisti ostro proti vladi
kot nas prepričujejo reklame, nimam nič proti. Moti me le, da je tega vse več, da se zdi, kot da je država cel kup bremen preložila na dobrodelne organizacije, ki naj rešujejo vse, kar se je nakopičilo v minulih letih. Socialne države je vse manj, klesti na vseh koncih. Tako je treba posebej zbirati celo za malice otrok v šolah, za njihove počitnice, šole v naravi, medicinske pripomočke, da ne omenjam raznih naprav v zdravstvu, ki jih brez pomoči prispevkov ljudi sploh ne bi bilo. Država hkrati ponuja odpis dolgov za simbolične zneske in se čudi, da skoraj ni odziva na to njeno pobudo. Ob tem, da se mnogi pohvalijo, kako znajo neupravičeno izkoristiti tiste socialne pravice, ki so še na voljo.
Dobrodelne organizacije bodo tako vse težje zmogle vse večje obremenitve. Če k temu dodamo še pomoč, ki so jo nudile pre-bežnikom v minulih tednih, so za letos njihove moči verjetno že zelo izčrpane. Z dobrodelnostjo se sicer ukvarjajo tudi različna društva in organizacije, pri čemer je pametno biti previden, saj smo lahko ob prevelike zaupljivosti tudi razočarani.
Kar se mene tiče, bom imela tudi letos pripravljen denar za tisti dan, ko mi bodo pri vratih spet pozvonili gasilci in mi z voščilom izročili koledar. Pa Božiček za en dan bom tudi letos, saj me to spomni na čase, ko so bili otroci še majhni in mi je bilo izbiranje daril zanje v posebno veselje, njim pa tudi, ko so jih dobili. Med letom pa se vselej pojavi cel kup priložnosti, ko lahko za dober namen dam kakšen evro ali dva, pa naj bo to za ljudi ali za živali. Malo, a še vedno bolje kot nič.
Stavka policistov v Sloveniji se nadaljuje. Državljani je do zdaj niso čutili tako, kot jo občutijo politiki in predvsem slovenska vlada. Ni skrivnost, da so se policisti tokrat stavke lotili bolj na sofisticiran način, da so stopili skupaj, o čemer smo že poročali, in pri tem žanjejo podporo javnosti. Na Celjskem večjih težav pri stavki ni, policisti na našem območju zaenkrat ne poročajo o kakršnih koli pritiskih, saj jih bolj kot kadarkoli jasno podpirajo tudi skoraj vsi vodilni.
Ponekod drugod vodilni stavke očitno ne razumejo. Kljub temu da imajo policisti na večini policijskih uprav in postaj večinsko podporo nadrejenih, iz njihovih vrst vendarle prihajajo informacije o posameznih poskusih oviranja stavke. »Gre za posamezne primere neposredno nadrejenih, ki v nasprotju z legitimnim potekom stavke nalagajo naloge, ki jih zaposleni v policiji niso dolžni iz-
Njihova stavka se nadaljuje
vajati. Poudarjamo, da je cilj stavke ureditev plač in statusa vseh zaposlenih v policiji, zato sta nujna solidarnost in enoten nastop,« odgovarjajo sindikalisti iz dveh največjih policijskih sindikatov. Ti zbirajo vse podatke o tem, v katerih policijskih enotah se dogajajo pritiski in kdo jih izvaja. Nato naj bi podatke o tem celo objavili javno. »Zavedati se je treba, da se s takšnimi ravnanji ovira pogajalski proces. Zahtevamo celostno ureditev plač in drugih pravic vseh zaposlenih, zato je oviranje legitimne stavke ob visoki stopnji enotnosti in podpori javnosti zavrženo ravnanje,« še dodajajo.
Ne zatiskajo si oči
Policisti so vseeno dolžni opravljati tisto delo, s katerim varujejo življenje in varnost ljudi, in se odzvati na vsako prijavo, na podlagi katere preprečijo kaznivo dejanje ali ga odkrijejo. Je pa res, da se na terenu dogaja, da vsi
Nazorno sporočilo vladi
Spoštovani Predsednik vlade RS!
Sem policist Sebastjan Pelcl Naši domovini služim od Seta 1999 (če prištejem še leta kadetnice nosim uniformo 20 let!!!)
Ob vaših izjavah v medijih da policisti stavkamo "neodgovorno, nedostojno in sramotno" se na Vas obračam s čisto praktičnim primerom: Ali |e normalno to da policist ki dela za RS polnih 16 let (s Kadetnico nosi uniformo 20 let) in si pri policijski plači ne more privoščiti da bi kupil sinu smučke. No čist osebna izkušnja je taka. da se pač odpovedujem malici včasih tudi v 13 urnih službah da bi nekako do zime privarčeval da bi sinu kupil RABLJENE smučke za cca 100€!! i To je za vas normalno???? Migrantom se ob trenutni situaciji ponuja ribe "delamans" "Eva" tune. "Gavrillovič" narezke sam pa kupujem "S-budžet" nizko cenovno blagovno znamko da nekako prežlvem družino iz meseca v mesec! Gospod predsednik, iskreno vam povem, za sebe nisem kupil nobenih oblačil že vsaj 10 let. nosim pač stara in dotrajana kot v službi (za kar ste pa sigurno VI odgovorni).
Gospod predsednik vlade RS ali je za vas normalno, da si policist, ki ne sme jemati podkupnine, ki ne sme stavkati, ki ne sme biti član nobene politične stranke, ki more biti na razpolago RS 24 ur na dan (ki je dolžan tudi v prostem času ukrepati v izjemnih primerih), ki na razpolago daje svoje življenje da obvaruje varnost državljanov RS in nasploh svoje domovine zaslužiti biti REVEŽ???? Revež ki le stežka preživlja svojo družino???? Revež ki si v službi včasih niti malice na pnvošči???? ZA VAS JE TO NEODGOVORNO? NEDOSTOJNO? SRAMOTNO? Ob trditvi da policisti ne stavkajo v nobeni drugi državi EU bi se mogli vprašati ZAKAJ? Po vseh informacijah.so veliko Polj ceneni in posledično tudi plačani za svoje delo kot mi dragi Predsednik vlade RS Za mene je sramotno da kot pravnik podate tako izjavo! Kot pravnik bi morali vedeti da so obljube in podpisani akti prejšnjih vlad za Vas obvezujoče sedaj pa s prelaganjem odgovornosti sramotite naš časten poklic! Še enkrat. Gospod predsednik, ali se vam ne zdi nemoralno da se tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v RS dovoljuje vstop brez vsakršnih posledic za n|ih med tem pa je policist v notranjosti dolžan ukrepati zopet DRŽAVLJANE RS ki v naselju vozijo s hitrostjo 66km/h. za kar je predpisana globa 250€ in 3 kazenske točke
Kaj ni to neodgovorno nedostojno in sramotno???
Pismo policista, ki je zaokrožilo po Facebooku in presunilo mnoge, predvsem pa predsedniku vlade Miru Cerarju postavilo vprašanje, ali je normalno, da policist s svojo plačo komaj preživi mesec ...
prekrškarji niso kaznovani. Vsaj tisti ne, katerih prekrški so majhni in za varnost niso toliko pomembni. »Če policisti prekrška ne zaznamo, tudi ne moremo odreagirati,« kroži med policisti, ampak to ne pomeni, da si pred nečednimi dejanji storilcev zatiskajo oči. Morda je le na njihov prihod na kraj manjšega dogodka treba počakati nekoliko dlje. Ravno tu policisti pričakujejo od ljudi, da razumejo njihovo stavko, in jih naprošajo za strpnost. Sindikalisti poudarjajo, da so vsi stavkovni ukrepi še vedno usmerjeni samo in izključno proti vladi. Da se pri tem lotevajo tudi zanimivih potez, kaže dejanje iz preteklega tedna, ko so vladi dostavili »varčevalnega prašička«, ker vlada že tako ali tako zateguje pas tam, kjer ne bi smela - pri policistih.
Policist ni uradnik
Policiste je razburila predvsem izjava predsednika vla-
de Mira Cerarja, da v stavki vidi izsiljevanje sindikatov, na kar so se po spletu razširile fotografije številnih policistov, s katerimi so dali vladi jasno sporočilo, da so tudi »oni sindikat«. Streljanje na mariborskega policista in policijskega psa pretekli konec tedna je bila očitno še dodatna pika na i policijskim izjavam, zakaj so pri svojem delu drugačni od uradnikov, saj na terenu vsak dan tvegajo svoje življenje. »V zadnjih letih smo priča vedno več napadom na policiste, ki so se za nekatere naše sodelavce žal tudi tragično končali. Za razliko od ostalih javnih uslužbencev policistova družina nikoli ne ve, ali se bo policist vrnil z dela zdrav, nepoškodovan ali pa bo njegov odhod v službo njegovo zadnje slovo od najbližjih,« so zapisali na spletnih straneh sindikatov.
SŠol Foto: PSS
V Tednu Karitas
Od ponedeljka je v Sloveniji Teden Karitas. Najbolj odmeven dogodek je bil sinočnji jubilejni koncert Klica dobrote v Celju. Včeraj je bilo prav tako romanje množice prostovoljcev Slovenske karitas na Slomškovo Ponikvo.
V celjski stolnici sta bili kajšnje župnijske Karitas pred dnevi ob 25-letnici tam- zahvalna maša in slovesna
akademija. Jutri, 27. novembra, bo ob 19. uri še dvanajsti dobrodelni koncert Župnijske karitas Mozirje. Na koncertu v mozirski župnijski cerkvi bo nastopil Lucky and the Pipes Orchestra.
Letošnji Teden Karitas je v znamenju vodila V službi človekovega dostojanstva.
V dobrodelni ustanovi tako opozarjajo, da je človek celovita osebnost, ki nima le materialnih potreb, ampak tudi duševne in duhovne. Sodelavci človekoljubnih organizacij ugotavljajo vedno znova, da materialne potrebe skrivajo veliko globlje težave.
BJ
novi tedniki radio celie
AKTUALNO
3
Tudi danes bi potrebovali generala Maistra
Na osrednji državni proslavi v Celju o naukih zgodovine za sedanjost in prihodnost
Ob podrobnem razkrivanju vloge generala Rudolfa Maistra pri gradnji temeljev slovenske vojske in državnosti v preteklosti so govorniki na osrednji državni proslavi v Celjskem domu izpostavljali pomen njegovih dosežkov za iskanje pravih odgovorov za izzive Slovenije v sedanjosti in prihodnosti. Kulturni program so zasnovali na I. gimnaziji v Celju, od koder prihaja tudi večina članov Društva Rudolfa Maistra v Celju.
Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. novembra. Posvečen je dogodkom leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, in sicer po razpadu Avstro-Ogrske, ko je general Rudolf Maister s svojim pešpolkom v Mariboru vzpostavil slovensko oblast ter zasedel slovenske severne meje. Ta dejanja Rudolfa Maistra danes štejemo za zametke slovenske vojske in oblikovanja suverenega slovenskega narodnostnega ozemlja.
Celje je z razlogom prvič pripravilo osrednjo državno proslavo ob dnevu Rudolfa Maistra, a ne le zato, ker je doslej nobeno od večjih slovenskih mest še ni. Ampak po besedah predsednika Zveze društev generala Maistra Milana Lovrenčiča predvsem zato, ker je Rudolf Maister tudi v Celju, kamor je prišel leta 1913, aktivno deloval in opravil pomembno poslanstvo s pridobitvijo prijateljev in podpornikov, ki so mu priskočili na pomoč v usodnih trenutkih slovenske zgodovine.
Tudi v Celju pustil sledi
Kot je povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, je poleg Celjskih grofov in drugih zgodovinskih osebnosti v knežjem mestu pomembno sled zapustil tudi Rudolf Maister, čeprav je v Celju preživel le slabo leto. V mesto ob Savinji, v katerem je bilo leto pred začetkom prve svetovne vojne živahno družabno in kulturno dogajanje, je prišel potem, ko si še ni čisto opomogel po težki bolezni, in postal poveljnik črne vojske.
Kot je poudaril celjski župan, se je Maister ob kratkem bivanju v Celju dobro počutil, postal je vzornik in mentor celjskim srednješolcem, kot poet in kulturnik je mladim literatom predaval o poeziji, prebivalce Celja je imel rad. Maister se je spoprijateljil s Franom Rošem, pisateljem, pesnikom in dramatikom ter kasnejšim sodelavcem in soborcem Franjem Malgajem, poveljnikom celjskega pešpolka, ki se je s svojimi tisočimi
Za osrednjo državno proslavo je kulturni program, prežet z domoljubno slovensko narodno in sodobno glasbo in pesmijo, zasnoval in režiral Luka Mareen. Ob recitatorjih s I. gimnazije v Celju so nastopili še mešani pevski zbor I. GC pod vodstvom Tomaža Marčiča in Simfonični orkester Glasbene šole Celje z dirigentom Matjažem Brežnikom.
Vsi govorniki na osrednji državni proslavi ob dnevu generala Maistra so dediščino njegovih dosežkov aktualizirali v sporočilih za današnji čas in izzivih, s katerimi se v Sloveniji soočamo kot država in družba.
soborci pridružil Rudolfu Maistru v boju za severno mejo.
»A tudi ne smemo pozabiti, da je v času Maistrovega bivanja v Celju prevladovala
nemško govoreče večina. Kaj bi dal Rudolf Maister, da bi lahko doživel današnji večer
v Celjskem domu, ki je bil v tistem času sedež nemške kulture? Zato se je Maister
OB ROBU
Boj za meje danes ... v glavah
Na osrednji državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Celjskem domu smo od osrednjih govorcev slišali veliko razmišljanj in vzporednic o prelomnih dogodkih izpred slabih stotih let in duhu tedanjega časa ter o izzivih, s katerimi se naša država sooča danes. Vzporednice so še kako smiselne, duh sedanjega časa pa bi v primerjavi z Maistrovim usodnim časom lahko prav tako označili za čas negotovosti, tesnobe, tudi strahu in velikih notranjih dilem v naši državi, ki bo v prihodnjem letu zaznamovala četrt stoletja samostojnosti.
Tako kot se je Rudolf Maister s soborci v usodnem letu 1918 boril za meje narodnostnega ozemlja na prelomu časa, ko je ena državna tvorba razpadala, druga pa nastajala, se moramo danes boriti za meje v času, ko smo s svojo državo že dobro desetletje
ROBERT GORJANC
del skupne razvejane tvorbe evropskih narodov in držav. Vanjo smo hiteli z zanosom, danes pa se zdi, da je ta zaželena, idealizirana evropska superdržava močno načeta. In da ob begunskem valu, ki je zajel večji del Evrope, ne zna in ne zmore ustrezno zavarovati svojih zunanjih meja, notranje pa znova postavlja in ruši načela in vrednote, zaradi katerih je ta superdržava tudi nastala.
Ob tem očitno tudi pozablja na majhne delce te skupnosti, kot je Slovenija, ali pa ne razpoznava problemov, s ka-
terimi se nekatere pripadnice evropske družine soočajo v begunski krizi. V takšnih nepredvidljivih geopolitičnih okoliščinah je naša država bolj ali manj spet v položaju, ko se mora boriti za meje svojega narodnostnega ozemlja in je pri tem bolj ali manj prepuščena svoji presoji, kako te meje zavarovati, ko skupne evropske politike glede tega pravzaprav sploh ni (več).
Po prvotnem kategoričnem odklanjanju se je naša vlada naposled zaradi razmer morala odločiti, da bo na meje poslala vojsko in postavila ograjo. Zagotovo je to bolje, kot da bi morala streljati proti sovražni tuji vojski, ki bi nas napadla. A danes so pri nas vrednote ob uveljavljanju evropskih idej drugačne, pogledi na način zavarovanja in branjenja meja ter vlogo vojske nas delijo.
Oni dan sem si tudi sam na kratki poti v sosednje Hrvaško Zagorje prvič ogledal ograjo ob Sotli. Res neprijeten
in tesnoben občutek, ki me spominja na eno od svojih prvih poti v tujino ob koncu osemdesetih, na češkoslovaški in poljski meji, ko še ni padla železna zavesa. Vojaki z mitraljezi, visoke ograje z bodečimi žicami, strelska gnezda ... Tega si zagotovo ne želim(o) spet.
V sedanjih razmerah, v tem nepredvidljivem in negotovem sodobnem času, ki ga zaznamuje globalna grožnja terorizma, težko napovemo nadaljnji razvoj dogodkov. Zato sta bili umestitev vojske z omejenimi pooblastili na naše meje in postavitev začasne ograje, ki jo je je mogoče pospraviti v nekaj urah, nemara tudi v Maistrovem duhu, državotvorno dejanje.
A vsak državljan Slovenije mora najprej presoditi sam, kako sprejeti in kako živeti na terenu in v glavah z ograjami, v duhu časa, ki ga, upam, ograje le začasno določajo.
Društvo generala Maistra v Celju šteje 36 članov, sedež ima na I. gimnaziji, dve leti pa ga že kot predsednik vodi Uroš Arnuš. »Udeležujemo se srečanj z veteranskimi organizacijami in drugimi društvi, pripravljamo razstave, izlete, oglede. Ker je veliko naših članov profesorjev I. gimnazije, dijakom tudi v okviru pouka predstavljamo to pomembno zgodovinski osebnost in jih na ta način vzgajamo v naprednem duhu,« je povedal Uroš Arnuš, sicer profesor biologije na omenjeni gimnaziji.
v Celju v glavnem družil s slovenskim prebivalstvom in se zadrževal v Narodnem domu, ki je bil središče slovenstva,« je povedal Bojan Šrot.
Kot je še poudaril celjski župan, bi bilo tudi danes dobro imeti kakšnega generala Maistra, ki bi nam odprl oči in zbistril pogled na to, kaj je pomembno in za katere vrednote se je vredno boriti. »In da bi nam hkrati vlil tudi nekaj prepotrebne narodne samozavesti. Če že ne zaradi drugega, vsaj zato, da ne bi v Bruslju veljali za najbolj poslušne in najbolj zveste učence v razredu,« je z aktualno noto svoj govor sklenil Bojan Šrot.
Po bitki je lahko biti general
Osrednji slavnostni govornik na prireditvi je bil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je usodne odločitve generala Maistra umestil v kontekst tedanjih velikih geopolitičnih sprememb v Evropi in svetu po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske. Po besedah ministra se s podobnimi tektonskimi premiki in z družbenimi spremembami Evropa in svet soočata tudi danes, in sicer približno sto let pozneje.
»Po bitki je lahko biti general, pravi znan pregovor. Danes smo zagotovo enotni, da so bile Maistrove odločitve ob koncu leta 1918 prave. V tistem času pa je bil pogled na prelomno dogajanje drugačen. Mnogi Maistrove vizije in potez niso razumeli in so vanj dvomili, številni so mu tudi odkrito nasprotovali in ga pri njegovih dejanjih ovirali,« je duh tedanjega časa opisal Zdravko Počivalšek. Poleg tega je poudaril, da bi se brez tako razgledanega duha zavednega patriota, ki je narodnim interesom dal prednost pred lastnimi, lahko naša zgodovina pisala povsem drugače.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
4
GOSPODARSTVO
So mali delničarji obupali?
Laško zdravilišče kmalu tudi uradno v lasti slabe banke - Celjsko sodišče še vedno ni odločilo o izpodbojni tožbi
Thermana Laško ima še vedno, kljub vsem postopkom, ki potekajo v povezavi z njo, 204 delničarje. Vsaj 200 od njih jih je v teh dneh zelo razočaranih. Spoznali so namreč, da je samo še vprašanja časa, kdaj bo Družba za upravljanje terjatev bank prevzela skoraj stoodstotni delež v zdravilišču. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti postopka prisilne poravnave, ki jo je pred nekaj meseci na predlog malih upnikov in delničarjev zahtevalo vrhovno državno tožilstvo.
Kot je znano, je slaba banka, ki je največja upnica laškega zdravilišča, 12 milijonov evrov svojih terjatev pretvorila v lastniški delež in s tem postala skoraj stoodstotna lastnica Thermane. Vendar sklep o potrditvi prisilne poravnave in s tem tudi uradni potrditvi novih lastnikov še ni postal pravnomočen, saj se je nanj pritožilo nekaj manjših upni-
kov. Čeprav so mali delničarji, ki jih zastopa odvetnik Borut Soklič, v svojem prepričevanju, da je bila insolventnost zdravilišča ustvarjena umetno, izčrpali že skoraj vsa pravna sredstva, še vedno niso obupali, je povedal Soklič. »Postopek prestrukturiranja nikakor ni končan. Mali delničarji, ki jih zastopam, že od začetka trdijo, da je bilo prevrednotenje sredstev, ki je bilo razlog oziroma dejstvo, na katerega je Thermana naslonila svojo insolventnost, neupravičeno. Da j e bila torej insolventnost neresnična. To dejstvo še vedno uveljavljamo kot izpodbojno tožbo na skupočinske sklepe, o katerih celjsko sodišče še vedno ni odločalo,« je ogorčen Soklič.
Soklič priznava, da je malim delničarjem ostala le še ta izpodbojna tožba. »Upamo, da bomo s to tožbo uspeli odpreti i tudi odgovoriti na vprašanje, ali je Thermana ravnala pravilno in strokovno ali je, kot tr-
dimo mi, svojo insolventnost in celoten postopek prisilne poravnave izpeljala v nasprotju z zakonom,« pravi Šolali-:. Na vprašanje, ali za male delničarje sploh še obstaja kakšno upsnje ali so dokončno izgubili v bitki za svoje delnice, odgovarja, da morda lahko še kaj dosežejo v odškodninskem zahteo-ku proti Thermani in proti državi, ki je dopustila, da se kaj takšnega lahko zgodilo.
Knjigovodska kraja
Med tistimi, ki ga je dogajanje v Thermani zelo razočaralo, je tudi laški podjetnik Andrej Vesenjak, ki ima (je imel) 45 tisoč; delnic podjetja. »Več let tem kupovaldelnice, nzkaj sem jih dobil tudi v zame-zo za deto, ki ga je moje podjetje opravilo v zdravilišču. Ne morem razumeti, da sem zdaj ostal brez vsega. V kakšni državi žiaimo, da ti lahko preprosto vzamejo vse, kar je taojega!« je ogorčen Vesenjak.
Še bolj je razočaran in tudi besen Tomaž Kugler iz podjetja KM Inštalacije, ki je s skoraj 12-odstotnim deležem tretji največji lastnik Thermane. Družba iz Škofje vasi, sicer dspešna in vna najbolj uglednih a dem delu regije, je za nakup delnic laškega zdravilišča najela posojilo s kar dva milijona evrov. Polovico je že odplačala, polovico še mora, vezdar od vsega tega ne bo imela nič. Njen delež v zdravilišču je »izpuhtei v zrak«. Vendar kot trdi Kugler, izguba delnic oziroma njihova slabitev v bilancah poslovanja podjetja ne bo ogrozila.
Med naj bolj razočaranimi in rudi ogorZenimi nad dogajanjem v zvezi s Thermano je RomanMatek, prejšnji predsednikuprave in tudi eden večjih posamičnih lastnikovpodje-tja. Tudi on je na sklepe lanskih sej skupščin vložid nekaj izpodbojzih kož v, pritožil se je tudi na sklzp o potrditvi prisilne poravnave. »Poslovanje Thermane in nostopki v
zadnjih dveh letih očitno kažejo zgolj na neizmerno željo nekoga, da poceni postane lastnik družbe, medtem ko sta se njeno poslovanje in položaj poslabšala. V tem času so se občutno znižali prihodki družbe, vsiviri sredstev so postali kratkoročni, krediti se ne vračajo in obresti ne plačujejo. Thermana mesečno posluje z izgubo,« je med drugim opozoril Matak, ki mu prav tako ni jasno, kako je mogoče, da celjsko sodišče po več kot letu še vedno ni odločilo o izvod-bojnih tožbah. »Pravzaprav se mi zdi odveč karkoli komentirati. Kar se dogaja, j er pravi narobe svet. V primeru Thermane se je zgodila Znjigovodska kraja,« je prepričan aMzja-tek, ki še vedno trdi, da takrat, ko je sodišie za Thermana razglasilo prisilno poravnavoi družba sploh nd bila plačilno nespodobna, ampak je bil takšen status le plod spornih cenitev in postookov.
JANJA INTIHAR
Remont plačal asfaltno bazo
Čeprav marsikdo v to ni verjel, je celjsko podjetje Remont le dva dni pred iztekom podaljšanega roka na račun CM Celje v stečaju nakazalo kupnino za zahodni del kompleksa v Veliki Pirešici.
Osrednji del kompleksa, ki meri 18 hektarjev, je asfaltna baza, ki jo je od stečaja celjskega gradbinca imelo v najemu podjetje Ahac NG. Lastnik Roman Moškotevc je bil prepričan, da mu bo asfaltno bazo uspelo tudi kupiti, vendar ga je pri javnem zbiranju ponudb premagal Remont. Za kompleks, kjer je poleg baze še nekaj drugih objektov, je ponudil 3,3 milijona evrov. To je bilo le 100 tisoč evrov več, kot je bilo za kompleks pripravljeno plačati podjetje Ahac NG. Konec avgusta se je Ahac NG, ki je tudi lastnik celjskega Voca, iz asfaltne baze moral umakniti, nato se je prodaja zaradi pritožbe upnice Banke Koper nekoliko zapletla, vendar je banka svojo pritožbo umaknila. Rok za plačilo kupnine je sicer potekel 5. novembra, podaljšan rok pa se je iztekel 20. novembra. Če Remont kupnine ne bi plačal, bi pogodba padla v vodo, postopek prodaje bi bilo treba ponoviti. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je sodišču že predlagala sklep o izročitvi nepremičnine novemu lastniku.
Sisingerjeva naj bi predvidoma še letos spet dala na dražbo tudi kamnolom v Veliki Pirešici, kjer že nekaj časa rudarska dela izvaja podjetje Ecobeton iz Latkove vasi. Kot je dejala, čaka le še sklep sodišča, izklicna cena za celoten kompleks bo 7,5 milijona evrov.
JI
Paron pričakovano v stečaj
Celjsko sodišče je, kot smo že napovedali, odločalo o stečaju laške tovarne pohištva Paron. Predlog za stečaj je vložilo šentjursko podjetje Sloles, vendar je direktor Parona Nedeljko Gregorič predlogu ugovarjal. Na naroku, ki je bil 20. novembra, je svoj ugovor umaknil. Zato je sodišče sprejelo sklep o stečaju in za upravitelja imenovalo Grega Lippaija.
Paron je bil v težavah že nekaj let, ki pa se leta 2011 s prisilno poravnavo in z novim lastnikom, Skupino Aha, niso rešile, ampak so se samo še poglobile. Čeprav so si v Paronu trudili pridobiti nove kupce in izboljšati poslovanje, so imeli zaradi velikih finančnih bremen hude težave. Kot člani Skupine Aha so na zahtevo lastnikov morali dajati garancije za ostala podjetja, predvsem za Muro, to pa jih je pokopalo. Ker niso imeli dovolj kapitala, niso mogli izpolnjevati naročil, poleg tega niso poravnavali obveznosti do dobaviteljev, a tudi ne do delavcev. Tem zadnje tri mesece sploh niso izplačali plač. Zaradi stečaja bodo delavci - nazadnje jih je bilo v podjetju le še 97 - dobili vsaj nekaj denarja iz jamstvenega sklada.
JI
»Ker zelo spoštujemo kulturo pisanja in si želimo, da bi jo cenil tudi širok krog ljudi po svetu, se moramo truditi, da so izdelki kakovostni in privlačni tako na prvi pogled kot tudi pri uporabi,« pravi direktorica Vivapena Petra Melanšek.
Vivapen posodablja proizvodnjo
V celjskem podjetju Vivapen, ki se ukvarja z razvojem in izdelovanjem pisal ter sodi med najbolj inovativne in razvojno naravnane družbe v Sloveniji, so letos spet naredili korak naprej. V tako imenovanem oddelku brizga in tiska so z nakupom dveh najbolj sodobnih strojev za brizganje plastike odpravili ozka grla v svoji proizvodnji.
Kot pravi direktorica pod- delek tiska v zadnjih letih jetja Petra Melanšek, je od- eden ključnih v podjetju za
povečanje dodane vrednosti izdelkov. Povpraševanje po potiskanih pisalih je namreč iz dneva v dan večje. Zato so v zadnjih letih oddelek tiskanja zelo posodobili in okrepili, tako da lahko svojim kupcem nudijo skoraj vse vrste tiska-
Teš dobil novega direktorja
Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik Termoelektrarne Šoštanj (Teš), je za novega direktorja s 1. decembrom letos imenoval mag. Armana Koritnika. Koritnik je bil na to mesto z mandatom štirih let kot najbolj kompetenten kandidat izbran s pomočjo mednarodne kadrovske agencije. Dosedanji direktor dr. Matjaž Eberlinc bo od tega datuma naprej zaposlen v HSE, kjer mu je delovno mesto od nastopa funkcije direktorja Teš mirovalo.
nja na pisala. Letos so kupili dva najbolj sodobna stroja za brizganje plestike, poleg tega sa posodobili tudi obstoječo opremo. Molanikova pravi, da bodo z novima strojema lahko izpolnili naročila svojih kupcev, brez težav pa bodo lahko sprejeli tudi večja naročila. »Nova stroja in nova oprNAgKRAfflRO zni, saj so energijsko varčnejši in tudi bolj zmogljivejši. Eden od strojevza brizganje plastike je popolnoma elek-tričeninjev tej panogi prvi in edini te vrsta v Sloveniji. Z njim prihranimo kar do 60 odstotkov enernije, prav tako ni odpadnih izpustov v oko-lje.To je zeln po membno, sanj je Vivapen zelo usmerjen v trajno strni razvoj - ne1 samo podjetja, ampak tudi občine, v kateri delujemo,« ponnarja Petra MelanšeZ. Npve naložbe so v Vivapenu odprl e tudi sodem novih delovnih mest.
Podjej Vivapen 99 odstotkov svoje proizvodnje proda na tuje tree. Tzguje is kar 35 državami. Trenuino se truoi v otopiti na Ug Tajva-za in Irana, v zadnjemletu je povečal tržni delež prodaje svojsh izdelkov v Nemčiji, prišlo je dpea na francoski trg in osvojilo del tržišča v Libanonu. Letos v podjdtju pričakujejo, da bodo ustvarili približno (5,S mihjona evrov čiseih prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstotkov veo kot lani,
JI
Foto: SHERPA
Živeti z demenco tudi v Celju
Odslej celostna pomoč bolnikom in njihovim svojcem
Odprtje Centra za krepitev zdravja. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, podžupanja MOC Darja Turk in direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil-Šolinc.
V Celju so v torek odprli Center za krepitev spomina. Kot smo poročali pred tedni, gre za prvi projekt v Sloveniji, v katerem bodo pri pomoči ljudem z demenco, njihovim svojcem in negovalcem delali z roko v roki tako zdravsteni delavci, socialni delavci, ne-govalci v domovih kot prostovoljci. Da je projekt hvalevreden, je potrdil tudi priznan nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Demenca postaja problem številka ena sodobnega časa in starejših, zaradi tega obolenja trpi vedno več mlajših,« je pojasnil ob odprtju centra, ki bo imel sedež v celjskem Domu ob Savinji.
»Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je alzhei-merjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov vseh vrst demence. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan,« je dodal Pirtošek. Mnogi mislijo, da je demenca normalen del staranja, vendar ni. Pirtošek pravi, da je med obolelimi vedno več
mlajših. Ti lahko zbolijo že pri 30 letih, med njimi je ogromno oseb z downovim sindromom, vedno več je tudi takšnih, ki so se nekdaj ukvarjali s kontaktnim športom, kjer so dobivali udarce v predele glave. To je namreč eno novejših odkritij na področju raziskav demen-ce.
Iz Celja izkušnje tudi po vsej državi
Obolenje, ki postaja rak rana sodobne družbe, je problem tudi na socialnem
področju, saj zahteva ogromno znanja, strokovnosti, a tudi potrpežljivosti vseh, ki
Center za krepitev spomina bo v Domu ob Savinji odprt dve soboti v mesecu in enkrat na teden. Prijave vseh, ki bi tam brezplačno poiskali pomoč, so možne na številki 03 427 9506. Konec leta pa bodo vse informacije objavljene tudi na spletni strani ziveti-zdemenco.si
za obolele skrbijo. Kot dodaja direktorica Zavoda za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje Alenka Vodonč-nik, ki je tudi pobudnica za nastanek tovrstnega centra v Celju, bodo zato v njem ponujali med drugim usposabljanje, svetovanje in delavnice za obolele in njihove svojce. Za to bodo poskrbeli strokovni delavci Doma ob Savinji in številni prostovoljci, ki so se v preteklih mesecih izobraževali tudi s pomočjo šentjurske Spominčice, prostovoljnega
združenja za pomoč pri de-menci. V projekt je vpeto tudi Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki mu bodo rezultati dela centra v pomoč pri postavljanju nadaljnjih usmeritev v strategiji dela na področju demence. Na ministrstvu bi namreč želeli na dolgi rok vzpostaviti multidisciplinarno in celovito pomoč za obolele po vsej državi.
Trenutno je v javni obravnavi tudi tako imenovana Strategija obvladovanja demence do leta 2020. Njen namen bo zagotoviti preventivne ukrepe, zgodnje odkrivanje bolezni in primeren standard zdravstvene in socialne zaščite ter oskrbe pacientov z demenco.
Spominja jih na dom
Da je treba na tem področju nujno izboljšati storitve, ki so na voljo tako obolelim kot svojcem, poudarja tudi direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalič. Zato bo v projektu sodeloval tudi CSD Celje, saj se njegovi zaposleni dnevno srečujejo s primeri, kjer posledice demence globoko zarežejo v družine, ki nato potrebujejo
pomoč centrov za socialno delo.
V Sloveniji naj bi bilo obolelih z demenco okoli 31 tisoč. Za njih skrbi več kot 100 tisoč svojcev in negovalcev.
Centra za krepitev spomina se veselijo tudi v Domu ob Savinji, kjer na poseben način pomagajo svojim oskrbovancem, ki imajo že težave s to boleznijo. V treh nadstropjih doma imajo namreč prostore urejene in pomoč organizirano tako, da obolelim omogočijo vzdušje in počutje, ki jih najbolj spominja na vzdušje, ki so ga imeli doma. »Obolelim zato nudimo karseda takšno okolje, v katerem se sami počutijo najbolje,« je dejala direktorica Bojana Mazil Šolinc. Temelj za to, kako bo delo potekalo v centru, je tudi obsežna raziskava, ki jo je zavod s pomočjo Spominčice izvedel v občinah Celje, Žalec, Vojnik Dobrna in Štore. Ta je pokazala, da bolnik z demenco želi biti enakovreden drugim in da so svojci, ki skrbijo zanje, že izgoreli in da skrb pomeni velik šok tudi za negovalce. Zato bo pomoč v centru usmerjena ravno v to področje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Razsvetljen športni center
Nove luči za večjo varnost in še več vadečih
ŽALEC - Pred nami so dnevi, ko bodo povsod z veseljem prižigali praznične luči. V Žalcu so tokrat nekoliko pohiteli. Resda ne gre za prižig prazničnih luči,, a je bilo veselje ob ureditvi nove razsvetljave na zunanjih športnih igriščih Športnega centra Žalec prav tako praznično.
Žalska občina si je že ne- športnem centru, a je bila do objavila Fundacija za šport. kaj časa prizadevala za ure- letos neuspešna na razpisu Lani so vnovič kandidirali za ditev javne razsvetljave v za sofinanciranje, ki ga je sredstva in fundacija je k in-
Za upravljanje z javno razsvetljavo v športnem centru bo enako kot za športni center skrbel Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
vesticiji primaknila skoraj 16 tisoč evrov. Celotna vrednost investicije s projektno-tehnič-no dokumentacijo, vključno z izvedbo in nadzorom, je sicer znašala 35 tisoč evrov.
Z ureditvijo razsvetljave rokometnega, košarkaškega in odbojkarskega igrišča ter parka za rolkarje je občina omogočila izvedbo športnih in drugih prireditev ter vadbo tudi v poznejših večernih urah. »S tem prispevamo k promociji, množičnosti in varnosti pri izvajanju športnih dejavnosti. Razsvetljava zunanjih večnamenskih športnih površin ima tako posebej pomembno vlogo za izvajanje vseh želenih programov in dejavnosti. Glede na to, da kompleks športnega centra omogoča veliko dejavnosti, izvedba investicije omogoča izvajanje dodatnih treningov, ki pripomorejo h kakovostnejšim pripravam športnikov,« je v otvoritvenem nagovoru povedal žalski župan Janko Kos. Za prihodnje leto je napovedal še nekaj ureditvenih popravkov na tem območju. Med drugim naj bi zamenjali dotrajane ograje in uredili zasaditev.
LK
Foto: TT
Za lažje gibanje deklice s cerebralno paralizo
CELJE - Leo klub Celjski vitezi Celje je minulo nedeljo zvečer v Celjskem domu pripravil dobrodelni večer smeha. Tokrat se je občinstvo nasmejalo ob ogledu predstave Mame. Dogodek je privabil lepo število obiskovalcev, izkupiček od prodaje vstopnic, 4 tisoč evrov, pa bodo organizatorji namenili deklici Zali, ki ima težjo obliko cerebralne paralize.
Deklica Zala se je rodila kot nedonošenka tri mesece prezgodaj. Zaradi cerebralne paralize ima težje poškodovane noge, zato je njeno gibanje močno omejeno. Samostojno ne hodi, potrebuje invalidski voziček in pomoč odrasle osebe. Februarja prihodnje leto naj bi odšla na operacijo v Združene države Amerike, ki naj bi ji omogočila boljše gibanje. Po operaciji bo vsaj dve leti potrebovala intenzivne terapije vsaj petkrat tedensko in prav zanje bodo starši porabili denar, ki jim ga je podaril Leo klub Celjski vitezi Celje.
Predsednik omenjenega kluba Matic Cmok je zadovoljen z odzivom ljudi. »Tako smo uspeli s skupnimi močmi pokazati, da še vedno znamo pomagati šibkejšim.« Primarni cilj kluba je sicer pomoč slepim in slabovidnim. Klub pomaga tudi ostalim, ki v svojem življenju potrebujejo pomoč, predvsem se posveča mladim, njihovemu napredku in razvoju.
TS
Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam.
RE/MAX Premium
Vrunčeva ulica 1
3000 Celje
Tel: +386 3 620 0590
Email: premium@re-max.si
www.re-max.si
Največja ponudba nepremičnin na Celjskem.
Nepremičnine
Nočejo ga več
Po štirih letih ukinjajo Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela - Občinski »ne« organizaciji, ne programu
POLZELA - Pisalo se je leto 2011, ko so se takratni župan Ljubo Žnidar in somišljeniki borili za ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo skrbel za razvoj kulturne in športne dejavnosti ter turistično promocijo. Po uvodnih zapletih ob imenovanju vodje zavod po štirih letih delovanja ukinjajo. Uradno zaradi neekonomičnosti in težkega finančnega položaja. Za koordinacijo aktivnosti, ki so bile pod okriljem zavoda, bo od prihodnjega leta skrbel novoustanovljeni Turistično-informacijski center, ki bo deloval v okviru občinske uprave.
Ko so pred štirimi leti na Polzeli z evropskim denarjem obnovili grad Komenda, so bili vsi presrečni. Prepričani, da bo ta pridobitev pomenila krepek veter v njihova turistična jadra in da se bo bistveno izboljšalo stanje na tem področju. V prenovljenem gradu je svoje prostore dobil tudi takrat novoustanovljeni Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Polzela. A novo javno ustanovo so že od vsega začetka spremljali zapleti. Nekateri takratni svetniki so nasprotovali ustanovitvi. Prepričani so bili, da društva dovolj dobro skrbijo za dejavnosti, ki naj bi jih še dodatno promoviral zavod. Kljub pomislekom in nasprotovanjem so zavod ustanovili.
Kdo naj ga vodi?
Naslednja težava oziroma zaplet je nastal ob iskanju primernega vodje. Enotno prepričanje je bilo, da mora takšen zavod voditi nekdo s kompe-tencami in znanjem. Med desetimi prijavljenimi kandidati je svet zavoda izbral soprogo takratnega župana, domačinko in učiteljico na osnovni šoli
Alenko Žnidar. Imenovanje je tako med svetniki kot tudi v medijih dvignilo ogromno prahu, ki se še do danes ni povsem polegel. Svetniki, tudi iz županove SDS, soglasja k imenovanju Žnidarjeve niso dali in razpis je bilo treba ponoviti. Na ponovljenem razpisu je bila zatem na direktorsko mesto izbrana Klavdija L. Tomažič.
Klavdija L. Tomažič je ZKTŠ Polzela vodila od vsega začetka. Na mesto direktorice je bila izbrana na ponovljenem razpisu. Zadnje občinske odločitve o ukinitvi zavoda pa ni želela komentirati.
Neučinkovit in potraten
Danes se potrjujejo dvomi tistih, ki so bili najglasnejši nasprotniki ustanovitve zavoda. Sedanji župan Jože Ku-žnik je svetnikom predlagal, da sprejmejo sklep o ukinitvi in likvidaciji zavoda. Kot pravi, gre zgolj za varčevanje: »Z ukinitvijo zavoda se nikakor ne odpovedujemo programu na teh področjih. Gre zgolj za racionalizacijo. V teh težkih časih, ko je denarja za lokalno skupnost vse manj, moramo še bolj smotrno porabljati proračunski denar.«
Od januarja dalje bo tako za te dejavnosti na področju turizma, kulture in športa skrbel novoustanovljeni Tu-ristično-informacijski center (Tic), ki naj bi bil precej varčnejši. Na ta način naj bi občina letno prihranila približno 30 tisoč evrov. »Tic ni samostojna organizacija in bo, podobno kot režijski obrat, deloval v okviru občinske uprave. Zanj bo odgovorna direktorica uprave, vse odločitve povezane s Ticem pa se bodo sprejemale neposredno pri nas,« je novo obliko vodenja pojasnjeval Kužnik.
Brez prave kemije
Z občinskim predlogom se je večina svetnikov strinjala. Ukinitev je, če prav s cmokom v grlu, kot je dejal, podprl tudi Niko Kač, ki je bil član prvega sestava sveta zavoda. »Trudili smo se in veliko delali. Ves čas sem menil, da moramo novo-
Obnovljeni grad Komenda je kljub vsemu v zadnjih letih postal simbol Polzele tako med domačini kot turisti.
rojenemu otroku pomagati shoditi. Žal med vsemi vpletenimi nikoli ni bilo prave kemije. Za ukinitev bom glasoval predvsem zato, ker se mora ta agonija v zvezi z zavodom končno enkrat končati,« je med drugim dejal Kač.
Edina, ki je podvomila v smotrnost vzpostavitve nove organizacijske oblike in v ukinitev zavoda ter tega predloga ni podprla, je bila Bojana Kralj Kos, ki je bila do letošnjega aprila tudi predsednica sveta zavoda. Svetnico iz vrst Stranke modernega centra Nevenko Ribič pa je zanimalo pred-
vsem, ali so pravniki res temeljito preučili pogodbe in ali lahko župan 100-odsto-tno zatrdi, da občini zaradi ukinitve zavoda ne bo treba vračati evropskega denarja za obnovo gradu Komenda, kjer je zavod domoval. »To je razčiščeno. V pogodbah nikjer ni določena oblika organiziranosti, pomembno je le, da bomo še naprej skrbeli za vsebino in obnovljen grad ter zagotavljali delovna mesta,« je pojasnil Kužnik. Ribičeva je na to opozorila predvsem zato, ker je bil zavod ustanovljen v času prejšnjega župana, danes svetnika, ki pa ga
na tej seji ni bilo. Istočasno je bila namreč v kulturnem domu slavnostna akademija ob 25. obletnici občinskega odbora SDS Polzela.
Slovo le direktorici
V ZKTŠ Polzela so bile zaposlene tri delavke, poleg direktorice še dve strokovni delavki in čistilka. Trem bodo ob prenehanju pogodb o zaposlitvi zaradi ukinitve zavoda ponudili novo zaposlitev v okviru občinske uprave. »Od direktorice se bomo poslovili,« je povedal župan Kužnik.
LEA KOMERIČKI Foto: TONE TAVČAR
Praznovanje se je začelo
CELJE - V stolnici je bil v nedeljo slovesen začetek praznovanja 10-letnice ustanovitve mlade Škofije Celje. Slovesnost je začela molitvena ura za duhovne poklice, ki jih v škofiji zelo primanjkuje. Osrednji dogodek je bilo somaševanje celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Z njim je somaševalo približno trideset naddekanov, dekanov ter drugih duhovnikov in redovnikov z območja škofije.
Po dolgoletnih željah vernikov in drugih občanov je papež Benedikt XVI. ustanovil novo celjsko škofijo 7. aprila 2006. Škof Lipovšek je med nedeljskim somaševanjem spomnil, da so se te želje pojavljale vse od antične dobe in zgodnjega srednjega veka, saj je v Celju nekoč že bila škofija. Vodil jo je škof in mučenec sv. Maksimilijan Celjski. »O vlogi in poslanstvu naše krajevne Cerkve bomo več razmišljali, se pogovarjali, molili in načrtovali na različnih srečanjih in prireditvah, ki se bodo zvrstile do praznika Kristusa Kralja,« je napovedal škof. Ob tem so se vsi skupaj spomnili prvega celjskega škofa sodobnega časa dr. Antona Stresa.
Različni dogodki v počastitev 10-letnice se bodo vrstili vse do konca novembra prihodnje leto. Med njimi bodo različne cerkvene slovesnosti, izid zbornika in monografije, oratorij o Slomšku, škofijsko romanje v Rim in še druga romanja. Ob obletnici bo izšlo delo dr. Bogdana Kolarja o krščanstvu na območju današnje celjske škofije.
BJ
Otroci v šolo z novim kombijem
DOBJE - Osnovna šola Dobje je v torek dobila v uporabo nov šolski kombi. Gre za eno večjih investicij letošnjega proračuna. Več kot 15 let star šolski kombi je bil dotrajan in v določenem pogledu za vožnjo otrok že neustrezen. Z novo investicijo so prevoze uredili za več let.
Poleg prevozov avtobusnega prevoznika Izletnik so v Dobju šolske prevoze z lastnim kombijem dolga leta le dopolnjevali. Z lanskim letom so sistem tako učinkovito racionalizirali, da zunanjega izvajalca niso več potrebovali. Kot pravi župan Franc Leskovšek, je to na začetku sicer povzročilo nekaj negodovanja, vendar je šlo le za manjše prilagoditve, ki šolskih prevozov niso bistveno okrnile, prihranki pa so precejšnji. Zakonsko upravičeni do prevoza so sicer le redki učenci v občini, saj imajo dlje od predpisanih štirih kilometrov le otroci iz najbolj oddaljenih zaselkov, vendar zaradi varnostnih razlogov na tem področju podpirajo nadstandardno ureditev. Nov kombi s 17 sedeži bodo sicer uporabljali tako za prevoz otrok v šolo kot za posebne prevoze, s katerimi otrokom v Dobju omogočajo številne izvenšolske in dodatne dejavnosti.
StO
Z leve: Gregor Štampohar, poslovni direktor Skupine Tuš, Josip Will, lastnik Medenega butika Voglar, in Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije
Tuš podpira slovensko hrano
Kako še lepše in bolj okusno pozdraviti Teden slovenske hrane, če ne z edinstvenimi domačimi izdelki, ki so jih, v sodelovanju z lokalnimi dobavitelji in Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS), postregli na Tuševem slovenskem zajtrku. Predstavili so novost na trgu - slovenske marmelade z medom, ob tem pa od ČZS izvedeli še veliko o pomenu čebel, medu in cvetnega prahu.
Na slovenskem zajtrku so predstavili Tuševo premium linijo Slovenskih dobrot, lokalno pridelanih izdelkov. Posebej velja izpostaviti okusne novosti, ki so plod inovativne in na Agrobiznisu nagrajene naj podjetniške ideje v kmetijstvu Medenega butika Voglar.
To so slovenska malinova ekstra marmelada in jabolčna ekstra marmelada z medom
Poleg omenjenih novosti v tednu, posvečenem slovenski hrani, so v Tušu predstavili še nekatere druge nove izdelke z oznako Slovenske dobrote, od ekoloških hrenovk Biodar do prave slovenske potice.
ter bio slivova marmelada z medom in bio jabolčna marmelada s cimetom. Slednji imata ekološki certifikat in sta zaradi skrbno izbranih kakovostnih sestavin namenjeni vrhunskim kulinaričnim užitkom.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril pomen opraševanja čebel pri samooskrbi s hrano ter argumentiral pobudo, ki jo je podala ČZS, in sicer, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. »Čebelarstvo je že od nekdaj močno zasidrano v domače gospodarstvo, ob podpori ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano pa je to pobudo podprlo že ogromno držav in posameznikov,« pravi Noč.
Pri Tušu dodajajo, da pobudo podpirajo tudi sami. »Naša filozofija je spoštovanje slovenskega in slovenske hrane, na ta način pa podpiramo lokalne pridelovalce in potrošnikom omogočamo izbiro,« dodaja Gregor Štampohar, poslovni direktor Skupine Tuš. Za lažjo predstavo vsega, kar ponuja med, je Noč v imenu Čebelarske zveze predstavil še posebno izdajo kasete, ki jo je posnel Ribič Pepe.
Promocijsko besedilo
Z leve: vodja Mepi mentorjev v GCC Marjeta Brežnik, Marija Štremfelj, Ana Kocjančič, pet dobitnikov bronastih Mepi priznanj in vodja oddelka za družbene dejavnosti MOC Polona Ocvirk.
■ i v	■	vi i ■	■
Učenje za življenje
Pet bronastih priznanj za mepijevce Gimnazije Celje - Center
CELJE - Kot ena prvih šol na Štajerskem se je Gimnazija Celje - Center v lanskem šolskem letu vključila v program Mepi. Svetovno uveljavljen mladinski program mladostnike spodbuja, da v prostem času v okviru neformalnega učenja in z aktivno udeležbo v različnih dejavnostih razvijajo svojo osebnost in tako postajajo aktivni, odgovorni in zadovoljni odrasli ljudje. »Takšni, ki se bodo znali odločati v še tako zapletenih življenjskih situacijah,« pravi priznana alpinistka in učiteljica matematike Marija Štremfelj in dodaja, da pri mladih, ki končajo tristopenjski Mepi program, v tem času osvojene veščine in znanja postanejo način življenja.
Pobudnica tega programa v Sloveniji je bila Ana Kocjančič, ki je zdaj tudi vodja Nacionalnega urada Mepi Slovenija. »Zasnova programa temelji na osebnem izzivu. Mladim predstavlja netekmovalen program prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnosti, ki spodbujajo osebno odkrivanje in rast, samozaupanje, vztrajnost, odgovornost do samega sebe in nenazadnje služenje skupnosti,« opisuje program, ki je namenjen mladim od 14. do 25. leta. Izkazati se morajo na štirih področjih - pri prostovoljnem delu, v izbrani veščini, rekreativnem športu in odpravi - pri čemer na treh stopnjah za svojo aktivnost
»Lani sem kot prostovoljka obiskovala dementne v domu starejših v Vojniku, učila sem se igrati klavir, za športno rekreacijo sem izbrala fitnes. Lanski odpravi na Mrzlico bo letos sledil pohod po Pohorju, pomagala bom sošolcem, saj sem tudi dijakinja tutorka. Moja letošnja veščina bo gasilstvo, kot šport pa sem izbrala tek,« pravi tretješolka Mojca Oprčkal, ki želi do mature osvojiti tudi zlato Mepi priznanje.
lahko dosežejo bronasto, srebrno in zlato priznanje.
Prepričana je, da prav ta program pomaga mladostnikom, da »čim več odnesejo s seboj na poti v življenje«. In čeprav je Mepi vsaj v vzhodnem delu Slovenije še slabo znan, v tujini predstavljajo osvojena priznanja tristopenj-skega programa tudi veliko prednost mladim pri kasnejšem iskanju zaposlitve. Mepi je namreč prisoten v več kot 130 državah sveta, v programu pa je doslej sodelovalo že več kot 7 milijonov mladih.
Šest velikih primanjkljajev
Gimnazija Kranj, kjer Marija Štremfelj poučuje matematiko in je tudi mentorica mladim mepijevcem, se je v mrežo Mepi vključila že leta 2007. Danes prav ta program šoli pomaga do prepoznavnosti in pretehta pri tistih mla-
»Mepi je premišljena filozofija, ki se sicer sliši zelo enostavno, a vendarle je za izpolnitev mednarodno določenih kriterijev treba prehoditi zahtevno pot. Ta vodi do preobrata, do točke, ko se ustaviš, razmisliš in se odločiš, da boš nekaj naredil. In zatem to tudi resnično narediš,« pravi ravnatelj Gregor Deleja.
dih, ki oklevajo pred vpisom v srednjo šolo. Program temelji na tem, kako nadoknaditi temeljne primanjkljaje, ki jih je pri sodobni mladini že v 60. letih prejšnjega stoletja opredelil nemški pedagog Kurt Hahn. »Če so bili že takrat pri mladostnikih problematični slabša fizična pripravljenost, pomanjkanje iznajdljivosti, lastne pobude in podjetništva, slabši spomin zaradi zmedenega, sodobnega življenja, pomanjkanje obrtnih znanj in nižja raven sočutja, potem si predstavljajte, kako je danes,« pravi in dodaja, da sodelovanje v tem programu pri marsikaterem dijaku izboljša tudi učni program.
Veščine, prostovoljstvo, šport, odprava
Na Gimnaziji Celje - Center je lani septembra 11 dijakov izbralo eno od veščin, v kateri so se želeli izpopolniti, športno dejavnost ter področje prostovoljnega dela, na koncu pa so se preizkusili še v pohodniški odpravi. Lani je bilo treba premagati približno 30-kilometrsko pot, najvišja točka, ki so jo osvojili, je bil vrh Mrzlice. Peterica - Miha Čačič, Tanja Knez, Mojca Oprčkal, Nejka Pažon in Špela Ravnikar - je izpolnila vse obveznosti in prejela bronasta priznanja, šesterici nekaj ma-
lenkosti še manjka. Vsi nadaljujejo v drugi stopnji programa, 31 dijakov pa se je letos na novo navdušilo za Mepi. V Celju sta v program vključeni še srednja zdravstvena šola in srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, za podmladek skrbijo v III. OŠ Celje.
IVANA STAMEJČIČ Foto: OTMAR URANJEK
»Letos smo si mentorji razdelili delo; nekaj nas bo peljalo >brončke< naprej do srebrnega priznanja, drugi bodo svetovali novincem, ko bodo potrebovali pomoč. Dobra ekipa smo, zato nam bo uspelo,« je prepričana Marjeta Brežnik.
Brez sledilnih naprav ne gre več
GORNJI GRAD - V občini bodo opravljali od letošnje jeseni zimsko službo s pomočjo sledilnih naprav tudi njeni najpomembnejši podizvajalci.
Glavni izvajalec zimske službe v tej občini je Komunala Gornji Grad, ki pluži na območju krajevne skupnosti Bočna. Prav tako ima na skrbi nekatere javne poti in pločnike v Gornjem Gradu, drugod plužijo podizvajalci, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Glavni izvajalec je uporabljal sledilne naprave že med prejšnjimi zimami, za podizvajalce je to novost. Razlog za uvajanje teh naprav so predvsem postopki na sodišču in zavarovalniški postopki domnevnih oškodovancev, saj je bilo na območju občine Gornji Grad že več takšnih primerov. Brez sledilnih naprav je dokazovanje v teh postopkih bistveno težje.
Za podizvajalce je doslej zadostovalo pisno poročilo.
BJ
Na Gorici poskusna modra cona
VELENJE - Potem ko so v mestni občini določili sistem parkiranja za nov stanovanjski kompleksu na Gorici in v začetku meseca še zarisali posamezna parkirna mesta, je ta teden začela poskusno obratovati nova parkirna modra cona D.
Parkirni režim modre cone velja 24 ur na dan vse dni v letu. Enako kot na drugih območjih modre cone v mestu bodo z novim letom tudi vsi stanovalci v tej coni upravičeni do dveh abonmajev za parkiranje, pri čemer bo za prvo dovolilnico treba odšteti 8 in za drugo 30 evrov. Ostali morajo za parkiranje v modri coni D na parkomatu odšteti 40 centov. Brezplačno bo možno parkirati dve uri med tednom, štiri ure ob koncu tedna, prav tako so brezplačna tudi z rumeno barvo označena parkirna mesta za invalide. V novi garažni hiši na Gorici je na voljo 660 parkirnih mest; od tega jih je 440 v drugi in tretji etaži, ki sta namenjeni za prebivalce KS Gorica in njihove obiskovalce. Do konca leta je parkiranje v tej garažni hiši brezplačno, z novim letom bodo Velenjčani za parkiranje v njej lahko kupili letne ali mesečne karte. Novost v letu 2016 bo zlata parkirna karta, s katero bodo vozniki lahko svoja vozila parkirali v vseh modrih conah in garažnih hišah v mestu.
IS
Na vrsti sta cesta in streha
GORNJI GRAD - Po osnutku proračuna Občine Gornji Grad za prihodnje leto, ki so ga sprejeli pred nekaj dnevi, računajo na približno 2,3 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Na novo zadolževanje v letu 2016 občina ne računa, za pretekli posojili bo odplačala malo več kot sto tisoč evrov obrokov.
Občina naj bi tako prihodnje leto opravila prvi del modernizacije lokalne ceste v Lenart, za kar namenja v osnutku 150 tisoč evrov. Poleg tega namerava obnoviti streho osnovne šole v Gornjem Gradu, kar bo stalo 120 tisoč evrov. Med različnimi naložbami je tudi trideset tisoč evrov za nakup gasilskega vozila za potrebe društva v Novi Štifti. Po sprejemu osnutka proračuna bo sledila 15-dnevna javna razprava.
BJ
TRGOTUR
Kadrovski outsourcing
Kot zunanja kadrovska služba za številna uspešna podjetja vam nudimo direktno zaposlitev v številnih uglednih podjetjih. Več o nas najdete na www.trgotur.si
Naš naročnik je podjetje Elastomeri, d. o. o., iz Celja, ki se ukvarja z proizvodnjo gumiranih, poliuretanskih in zobatih kolutov ali gumiranih valjev. V svoje vrste motiviranih in predanih sodelavcev vabi izkušene
KOVINARJE
To delovno mesto je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje:
-	imate zaključeno katerokoli stopnjo strokovne izobrazbe strojno-kovinarske smeri,
-	imate delovne izkušenj na področju oblikovanja kovin (orodjarstvo, struženje, brušenje ...),
-	izpit B-kategorije,
-	ste tehnično naravnani, urejeni, samostojni pri delu, natančni, delovni.
Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za določen čas s poskusnim delom z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja na nedoločen čas. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite. Podrobno predstavitev z življenjepisom pošljite na zaposlitev@trgotur.si ali na naslov Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3220 Velenje s pripisom »za kovinarja«. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 31. 12. 2015.
Energetsko mesto z neokrnjeno naravo
Po skoraj desetletju vendarle sprejet občinski prostorski načrt
Občinski podrobni prostorski načrta za mestno jedro med drugim predvideva ureditev Trga bratov Mravljak, urejanje parkiranja in prometa nasploh ter določa pogoje za oblikovanje obstoječih in novih javnih trgov. Velik zalogaj je Šoštanjčanom v mestnem središču že uspel, saj so v občini zagotovili 1,1 milijona evrov za celovito obnovo Trga svobode, ki postaja vedno bolj prostor za srečevanje in druženje meščanov.
ŠOŠTANJ - Ni ga bilo med občinskimi svetniki, ki si minulo sredo ne bi oddahnil, ko je občinski svet potrdil končno besedilo občinskega prostorskega načrta (OPN), zatem pa še občinska podrobna prostorska načrta za območji mestnega jedra in Vile Široko. Dolgotrajen in zahteven postopek priprave osrednjega prostorskega dokumenta občine je po skoraj desetletju vendarle končan.
Kot pojasnjuje župan Darko Menih, je postopek priprave terjal ogromno vztrajnosti in potrpežljivosti, saj je bilo treba besedilo uskladiti s približno 40 nosilci urejanja prostora na državni ravni. Tako ne preseneča, da je v letu 2005 začet postopek končan šele zdaj. »Vmes se je spreminjala zakonodaja, tudi v lokalnem okolju so se spremenile oziroma pojavile nove razvojne potrebe. Tako je občina med drugim v besedilo dodatno vključila ureditveno območje
za Vilo Široko,« župan Menih ne more skriti zadovoljstva, da je prostorski dokument zdaj sprejet.
Energetika na vzhodu
Občino Šoštanj zaznamujeta dve močni gospodarski družbi z izjemnim vplivom na prostor, in sicer Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, ki na vzhodni strani delno sega tudi na območje šoštanjske občine. Pri pripravi OPN tega dejstva ni bilo mogoče zaobiti, zato so snovalci ob tem, da je vzhodni del občine zaradi generatorjev gospodarstva in energetike degradirano območje velikega obsega tudi v državnem merilu, prostorski razvoj utemeljili na prednostih, ki jih mesto vendarle ima. Šoštanj namreč potrebuje jasno razvojno vizijo, ki bo presegla posamično reševanje problemov. Zaradi močno obremenjenega okolja mora ta vizija
Obstoječa stavbna zemljišča v Metlečah so predvidena za razvoj obrtno-in-dustrijske cone, vendar bo ob tem treba upoštevati poplavno problematiko in pred predvideno industrijsko gradnjo izvesti protipoplav-ne ukrepe. Poseben izziv za Šoštanjčane bo tudi oživitev prostorov opuščenih tovarn.
vsebovati takšen razvojni element, ki bo naredil mesto privlačno in zanimivo in bo protiutež razvrednotenemu prostoru. Na podlagi analize stanja, možnosti prostorskega razvoja, razvojnih potreb države, regije, občine ter gospodarstva in občanov zato OPN temelji na scenariju »razvoja energetskega mesta«. Ne smemo namreč prezreti, da ima Šoštanj prav zaradi svoje gospodarske moči že zgrajeno gospodarsko in komunalno infrastrukturo, pri
čemer delovna mesta zasedajo visoko izobraženi delavci.
Protiutež na zahodu
Protiutež energetskemu vzhodnemu območju sta okoljsko neokrnjen zahodni del občine in termalna voda. V občini so tako predvideni širši razvoj turizma v Topolšici, oživitev središča Šoštanja in ureditev brežin Družmirske-ga jezera. Zlasti so v Šoštanju veseli, da bo končno mogoča ureditev širšega območja Vile Široko. Tako so na približno 10 hektarjev velikem območju predvideli gradnjo hotela v gozdu ob vili, malo več kot 30 vrstnih hiš višjega standarda pod pobočjem ter ureditev športnega parka in parkirišča. Šoštanju bi prav ureditev tega območja prinesla možnost za večjo kakovost bivanja, ki bi lahko v občino privabila tudi nove občane.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
Smučarska sezona se zares začenja
V soboto premiera na Golteh in Rogli, kmalu tudi na Celjski koči
Prvi sneg in nizke temperature so razveselili upravljavce smučišč in smučarje, ki so že nestrpno pričakovali novo smučarsko sezono. Ta se bo v soboto zares začela na Golteh in na Rogli. Če bo hladno vreme zdržalo, se bo kmalu tudi na Celjski koči.
Pri pripravah na novo smučarsko sezono so na Celjski koči opravili številna obnovitvena dela na vlečnicah, tekočem traku za smučarje in ostalih napravah, potrebnih za umetno zasne-ževanje. Ob primerni količini naravnega snega lahko po besedah Ivana Pfeiferja, direktorja podjetja ZPO Celje, takoj aktivirajo naprave na Celjski koči. »Priprava smučišča z umetnim snegom zahteva malo več časa. Ob tem mora biti tudi primerno hladna temperatura zraka in vode v akumulaciji za izdelavo umetnega snega,« je še povedal Ivan Pfeifer.
Ob premieri na Golteh tudi tisoč smučarjev?
Na Golteh so povsem pripravljeni na odprtje nove sezone, ki bo to soboto. »Opravili smo vsa obvezna vzdrževalna dela, snežni topovi so v zadnjih dneh delali z vso zmogljivostjo,« je po-
vedal vodja prodaje v podjetju Golte Mitja Škrabl.
V primeru res lepega vremena in ugodnih pogojev za smuko na Golteh pričakujejo več kot tisoč smučarjev. Sicer bodo na prvi smučarski dan pripravili ugodnost za smučarje: za otroke bo smuka zastonj, za odrasle pet evrov. Kot je še povedal Mitja Škra-bl, so na Golteh v primerjavi z lani doslej prodali dvakrat več sezonskih vozovnic, ki veljajo delovne dni, približno 600 do 700.
Na Celjski koči pričakujejo, da bodo z začetkom smuke takoj tudi zapolnili hotelske zmogljivosti, med tednom so gostje večinoma tujci. Na Golteh beležijo nočitve na ravni lanskega decembra, verjamejo pa, da bodo z začetkom smučarske sezone ta konec tedna povečali nočitve tudi v prvi polovici decembra. Kakšno sobo bo mogoče dobiti tudi še za božično-novoletne praznike.
Oba smučarska centra sta tudi partnerja v projektu enotne vozovnice Ski pass Savinja, ki omogoča med tednom smučanje na Celjski koči, ob koncu tedna pa na Golteh. Prodaja teh kart še ni na zaželeni ravni, za kar je v mar-
sičem krivo tudi še do pred kratkim zelo toplo vreme. Kot pravi Ivan Pfeifer - ko hodimo naokrog v kratkih rokavih, praviloma ne razmišljamo o nakupu smučarskih vozovnic.
Začetek smuke bo zapolnil tudi hotelske zmogljivosti.
Na Rogli smučarji tekači že uživajo
V soboto se bo nova smučarska sezona začela tudi na Rogli, kjer je trenutno okrog 30 centimetrov novozapa-dlega snega, smučišča pa še intenzivno zasnežujejo. Za začetek bodo na Rogli odprte proge Uniorček 1 in 2, Košuta in Planja. Smučišče bo obratovalo med 9.00 in 16.00 uro. Cena smučarskih vozovnic bo za odrasle 16 evrov za otroke 8 evrov. Nočno smuko bodo na Rogli začeli 17. decembra.
Na urejenih progah, zaenkrat samo za drsalno tehniko, pa že lahko uživajo smučarji tekači, za klasično smučino pa je še premalo snega. V soboto bodo na Rogli odprli tudi adrenalinsko smučišče Zlodejevo, ki bo obratovalo med 12. in 18. uro.
ROBERT GORJANC
Obiskovalci so na sejmu rabljene smučarske opreme lahko največ izbirali med smučarskimi čevlji za alpsko smučanje in smučmi.
Nova rabljena oprema za zimske radosti
Tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v Celju dobro obiskan
CELJE - Prvi sneg je pospremil letošnji tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme in opreme za zimske športe, ki ga celjsko smučarsko društvo snežak vsako leto pred sezono pripravi v dvorani A na celjskem sejmišču. Vsi, ki so želeli pred zimo zamenjati opremo, so imeli za to veliko možnosti. Ponudba je bila dobra in predvsem cenovno ugodna.
Dvorana Golovec že leta poleg športnih in različnih sejemskih prireditev gosti tudi sejem rabljene in nove smučarske opreme. Zanimanje ljudi je vsako leto večje, pravi Barbara Dvoršek iz Smučarskega društva Snežak Celje. Še vedno obiskovalci največ povprašujejo po opremi za alpsko smučanje, te je v ponudbi
tudi največ. Najbolj zaželena in hkrati tudi ponujana roba je še vedno otroška. »Slovenci smo končno prerasli razmišljanje, da kupujemo otrokom opremo za nekaj sezon. Prav takšni sejmi so prepričali starše, da je pametneje kupiti primerno veliko opremo, čeprav za eno sezono. Ugodneje so jo kupili in po letu ali dveh jo lahko spet prodajo,« razlaga Dvoršakova. Sicer pa lahko, če so dovolj hitri in vztrajni, na sejmu odlično ohranjeno opremo najdejo tudi odrasli.
LK, foto: GrupA
Od jutri do nedelje bo sejem rabljene smučarske opreme v telovadnici OŠ Prebold.
Vedno več hmeljarjev svojo osnovno dejavnost nadgrajuje z domačimi poskusi varjenja piva in kot posledica je vedno več majhnih domačih pivovarn. Ker je za izdelavo dobrega piva pomembno široko znanje različnih strok in ker v Sloveniji že 25 let ni možnosti tovrstnega šolanja, so v Inštitutu za hmeljarstvo Slovenije (IHPS) v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zreče pripravili poseben poklicni program.
Pivovarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo. Poleg dveh velikih pivovarn deluje v Sloveniji tudi več majhnih, ki zagotavljajo tudi neposredna delovna mesta. Zaradi hitrega razvoja in prilagajanja predvsem majhnih, regionalnih pivovarn spreminjajočim
se razmeram nudi pivovar-stvo velike možnosti rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, je prepričan vodja oddelka za agrokemijo in pivovarstvo v IHPS dr. Iztok Košir. »V zadnjem desetletju je vse več majhnih pivovarn, ki s svojo specifično proizvodnjo odgovarjajo željam potrošnikov po izvirnih, nekon-vencionalnih izdelkih,« pravi Košir, ki je prepričan, da bo število majhnih pivovarn v Sloveniji še raslo. Prav potrebe na trgu so vodilne v inštitutu že pred časom napeljale k temu, da so začeli razmišljati o vzpostavitvi certifici-ranega načina izobraževanja. »Pivovarstvo je zelo specifična živilska panoga in zahteva zelo raznoliko znanje, ki ga v času rednega šolanja ni mogoče pridobiti,« poudarja
sogovornik in razkrije, da je bil zadnji formalni izobraževalni program za pivovarja opuščen pred 25 leti. Inštitut sicer pivovarjem zagotavlja strokovno podporo, a je to za kakovosten in dolgoročen razvoj premalo.
Novih 11 pivovarjev in 2 pivovarki
IHPS je s Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zreče že spomladi podal pobudo o vzpostavitvi nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/ pivovarka. Maja je bil program v okviru projekta Leonardo Da Vinci »Beer school« potrjen, junija je prva skupina slušateljev prisluhnila prvim predavateljem. To je v veliki meri temeljilo na praktičnem pouku, ki ga omogo-
Poplavna varnost ne bo ogrožena
Prva skupina ponosnih pivovarjev in pivovark. Vsi se s pivovarstvom ukvarjajo že dlje časa, v času programa so svoje znanje nadgradili in poglobili ter pridobili ustrezen certifikat.
Poklicni pivovarji
Podelili prvi komplet certifikatov za nacionalno poklicno kvalifikacijo pivovar/ pivovarka - Zanimanja veliko, možnosti izobraževanja ni
CELJE - Na občinskem Oddelku za okolje in prostor ter komunalo zagotavljajo, da gradnja novega vodovoda ob nasipu potoka Koprivnica ne bo ogrozila poplavne varnosti tamkaj -šnjih prebivalcev.
Na pristojnem oddelku MOC so se tako odzvali na dopis Civilne iniciative za izboljšanje poplavne varnosti Ostrožno-Celje, ki je zaskrbljena zaradi razkopanega nasipa na obeh bregovih Koprivnice ob mostu Cesta na Ostrožno na župana MOC Bojana Šrota in Arso naslovila dopis. V njem je zapisala, da »mora biti vsak poseg v zgrajen varovalni nasip dobro načrtovan, ker narasla voda zlahka predre >ranjen< varovalni nasip (ker je poškodba tik pred mostom, kjer je vrtinčenje vode, je tveganje za predrtje nasipa še večje)«.
V dopisu civilna je iniciativa še navedla, da bo ob predrtju nasipa celotno naselje poplavljeno še močneje kot doslej, zato so zahtevali
preverjanje načrtovanja in izvedbe posega.
Nasipi v
prvotnem stanju še v tem tednu
Na občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalo so odgovorili, da je podjetje VO-KA, ki gradi nov vodovod ob Koprivnici, cevi že položilo in zasulo. Za ta projekt so najeli dva nadzorna inženirja za strojni in gradbeni del. Gradbeni del nadzira isti nadzorni inženir, ki je nadziral tudi izvedbo proti-poplavnih nasipov v projektu protipoplavnih ukrepov. »Trenutno stanje še ni končna oblika nasipa, začasen nasip so uredili le zaradi varnosti uporabnikov. Nadzornik in naročnik sta zagotovila, da bodo nasipi urejeni v prvotno stanj e v tem tednu z vsemi zahtevanimi tehničnimi karakteristikami,« so na dopis civilne iniciative še odgovorili na pristojnem občinskem oddelku.
RG
ča vsa tehnologija, s katero razpolaga inštitut v Žalcu. »Udeleženci so v času izobraževanja zvarili pivo in izvedli vse analize,« je še pojasnil Košir, ki je bil tudi vodja izobraževanja in član komisije Državnega izpitnega centra. Ob tem sogovornik poudarja, da pivovarstvo ni več zgolj moški poklic, kot je to veljalo nekoč. V prvi skupini sta namreč sodelovali dami, ki sta šolanje tudi uspešno končali.
LK
Foto: TT
Anina galerija na trgu
ROGAŠKA SLATINA - Občina želi galerijsko dejavnost dvigniti na višjo raven. Eden od ukrepov, kako naj bi to dosegla je, da bo Anina galerija dostopna na trgu.
V Rogaški Slatini za galerijsko dejavnost sicer skrbita dve galeriji. Že omenjena Anina galerija je svoja vrata v prostorih Tržaškega doma, na stičišču promenade, parka in Evropske ploščadi, odprla leta 2004. Občina pa je lani ob prenovi kulturnega centra v njem uredila še mestno galerijo. Po besedah župana mag. Branka Kidriča je analiza obiskanosti obeh galerij pokazala, da razstave v Anini galeriji niso obiskane tako dobro kot tiste v mestni galeriji. Da bi si kakovostne postavitve ogledalo čim več ljudi, pa bodo sedaj med drugim skušali doseči s tržno galerijsko dejavnostjo. To pomeni, da bodo objavili razpis in preizkusili zainteresiranost umetnikov, da bi razstavljali v Anini galeriji in tam prodajali svoje izdelke.
TS
USB-ključek kot žarnica
Na skakalnicah delavci
VOJNIK - Na smučarskih skakalnicah v Vizorah opravljajo različna dela, ki bodo omogočila pridobitev uporabnega dovoljenja in nato še plastifikacijo skakalnic. Tako bodo poskrbeli za nove temelje zaletišč vseh treh skakalnic in za ojačitev njihovih konstrukcij.
Skakalnice so v lasti občine, ki je v prejšnjih letih poskrbela za nakup zemljišč. Pri trideset tisoč evrov vredni naložbi tako v manjši meri sodeluje tudi občina. Dela, ki jih opravlja Smučarsko društvo Vizore, se bližajo kon-
cu. Letos so ob skakalnicah postavili tudi brunarico, ki služi kot društveni prostor.
Za prihodnje leto se pripravljajo na plastifikacijo skakalnic, ki bo omogočila, da jih bodo lahko uporabljali tudi v toplejšem delu leta. Smučarsko društvo Vizore, ki je njihov upravljavec, se je tako prijavilo na razpisa Fundacije za šport in Smučarske zveze Slovenije, saj pričakuje sofinanciranje. Občina Vojnik naj bi prispevala trideset odstotkov vrednosti naložbe.
Skakalnice v Vizorah služijo predvsem za vzgojo
najmlajših skakalcev, to je do 15. leta. Nato postanejo stroški za Vizore previsoki. »Otroci lahko nato odidejo v srednjo šolo v Kranj, in sicer v državni panožni center. Tam nadaljujejo treninge pod budnim očesom trenerjev iz zveze,« omenja predsednik Smučarskega društva Vizore Felix Sku-tnik. V klubu v Vizorah imajo več odličnih skakalcev, med njimi sta bila zadnje leto posebej uspešna državna prvaka Timi Zajc in Špela Mastnak, ki sta nastopala v otroških kategorijah.
BRANE JERANKO
Elektru Celje nagrada za inovati-vnost medija, na katerem je letno poročilo
Elektro Celje, d. d., je na podelitvi nagrad za najboljše letno poročilo za leto 2014 prejelo nagrado za inovativnost medija, na katerem je letno poročilo. Tekmovanje za najboljše letno poročilo je pripravila Poslovna akademija Finance.
»V zadnjih letih smo opustili letna poročila v papirnati obliki. Glede na razvoj medijev smo s CD- in DVD-spominskih medijev prešli na USB-ključke, ki jim želimo vsako leto dodati tudi določeno prepoznavnost, vezano na dejavnost, ki jo opravljamo. Letos smo uporabili USB-ključek kot žarnico, ki je že prej postala simbol elektrodistribucijskih podjetij, saj skrbimo za to, da žarnice sijejo v vsakem domu. Žarnica je tudi simbol ideje in inovativnosti, ki jo potrebujemo, ko snujemo nove koncepte pri svojem delu, oskrbi odjemalcev z električno energijo, in ko razvijamo pametna omrežja,« je ob prejemu nagrade povedal Rade Knežević, predsednik uprave Elektra Celje, d. d.
Promocijsko besedilo
Rade Knežević s priznanjem
Ob druženju še dobrodelnost
Rotary klub Barbara Celjska letno razdeli približno 20 tisoč evrov pomoči
Nocoj ob 19.30 bo v Celjskem domu deveti dobrodelni koncert Rotary kluba Celje Barbara Celjska. Poimenovali so ga Za lepšo prihodnost mladih, saj bodo izkupiček od vstopnic člani kluba letos namenili Regionalni varni hiši Celje in skladu za nagrado Barbare Celjske, ki je namenjena podpori mladih talentov.
O vlogi in pomenu rota-rijstva ter o delovanju kluba smo se pogovarjali z mag. Bojanom Cvelfarjem, ki je letos predsednik kluba Barbara Celjska, sicer pa direktor Arhiva Republike Slovenije.
V Celju delujeta dva rotary kluba in ob tem še vrsta drugih organizacij, ki se tudi ukvarjajo z dobrodelnostjo. Ni to preveč?
Menim, da je dovolj prostora za oba kluba, in tu ne vidim težav tudi zato, ker dobrodelnost ni edina naloga rotary klubov. Je sicer pomemben del našega delovanja, vendar je rotary klub predvsem interesno združenje ljudi, ki so uspeli v svojem poklicu, namen pa je tudi pomagati drugim. Naš klub je bil ustanovljen leta 2008 in ima 32 članov, v Sloveniji pa je več kot tisoč članov v 45 klubih. Četrto leto imamo svoj distrikt, prej smo bili skupaj z Avstrijo, s Hrvaško ter z Bosno in Hercegovino. Po mojem mnenju je to prednost, saj za večje mednarodne projekte na ta način lažje pridobimo denar tudi iz
sredstev distrikta in združenja Rotary international.
Zagotovo ste kot zgodovinar raziskali korenine tega gibanja, preden ste se odločili za članstvo - včasih je namreč mogoče sli-
Na nocojšnjem koncertu v Celjskem domu bodo nastopili Prifarski muzikan-ti, ki jih kritiki uvrščajo med najboljše etno skupine v Sloveniji. Zadnja leta je zasedba svoj program razširila še na zimzelene melodije, popevke, pesmi dalmatinskih klap in ljudske pesmi drugih narodov.
šati očitke, da ste nekakšna prostozidarska loža. Kako odgovarjate na to?
Sem ustanovni član kluba Barbara Celjska in sem se mu pridružil na povabilo enega od prijateljev, kar je sicer sistem članstva v klubu. Kar nekaj časa sem si vzel takrat za premislek, če se to sklada z mojim razmišljanjem. Zdelo se mi je zanimivo, ker spoznaš ljudi različnih profilov, kar je pravilo za članstvo rotary klubov, poleg tega mi je bila blizu dobrodelna nota. Ljudje si napačno predstavljajo delovanje kluba. Nismo neki prostozidarji in tudi ni samo dobrodelnost tista, ki nas povezuje. Delujemo kot društvo, se druži-
»To, da se predsednik kluba menja vsako leto, se mi zdi dobro, saj se potem nihče preveč ne usidra na tej funkciji, pojavijo se nove ideje. Tudi če nekdo ni najboljši v vodenju, to ni problem, saj se lahko bolj izkaže na drugih področjih. Sicer pa je sistem preverjen že desetletja. Je pa kar naporna ta vloga, ker mora predsednik usklajevati mnenja članov, vendar ima to pravico, da nazadnje odloči, kako in kaj.«
Bojan Cvelfar: »Na srečanjih prirejamo zanimiva predavanja gostov ali svojih članov, predstavljajo se drugi klubi ter naša podmladka interact in rotaract klub, ki sta zelo aktivna, srečanja pa so namenjena tudi druženju.«
mo, izobražujemo. V klubu so ljudje, ki imajo ugled in zaupanje v družbi, saj je etičnost našega delovanja zelo pomembna. Vedno znova se moramo spraševati, ali je naše delo pošteno za vse, ali bomo z njim utrdili prijateljstvo in dobro voljo ter služili blaginji vseh udeležencev. To so resda pravila izpred sto let, ki so nastala v času velike svetovne krize, ko je bila poklicna etika zelo pomembna. Na nek način je danes podobno, zato so iz nekaterih klubov že izključili člane, če se je izkazalo, da so delovali v nasprotju s temi načeli.
Je pa članstvo povezano s kar precej obveznostmi, od redne udeležbe na tedenskih sestankih, pomoči in sodelovanja na prireditvah ter pri drugih aktivnostih kluba do finančnih prispevkov.
Tudi zato, da ljudje ne bi dvomili o razdelitvi zbranega denarja, se zavzemamo za to, da konkretno povemo, komu smo ga dali. Če se nekdo ne želi izpostaviti, to spoštujemo. Na koncertu bomo jasno povedali, koliko smo zbrali in kam bodo šla sredstva.
Vaša dobrodelna vloga je v teh časih zagotovo pomembna, hkrati pa je tovrstnih potreb vedno več. Kako se odločate, komu boste sploh pomagali?
Prišli smo do spoznanja, da ne moremo rešiti vseh, lahko pa komu le pomagamo. Svojo podporo delimo na tri dele: en del dobi vsako leto ena od organizacij, ki se ukvarja z neko družbeno problematiko. V preteklosti smo tako že podprli Hospic, Osnovno šolo Glazija ... Predsednik ima možnost odločiti, komu bo namenjena ta pomoč, in sam sem tokrat izbral varno hišo. Drugi del pomoči dobijo mladi talenti, katerih starši nimajo dovolj denarja, da bi otroci razvili
material ali plačali račune. Vlog je res vedno več, zato pri tem gledamo, da izberemo takšne, ki jim je naša pomoč spodbuda pri iskanju izhoda iz trenutne težke situacije.
Delujemo predvsem v tem okolju, a tudi mednarodno. Dobre stike smo navezali s klubom iz Pančeva, s katerim smo izvedli štiri skupne akcije. Zadnja je bila pomoč pri nakupu cTG-aparata za njihovo porodnišnico.
Je nocojšnji koncert vrhunec letošnjega dogajanja v vašem klubu?
Rotarijsko leto traja od 1. julija do konca junija naslednje leto. Vsa leta imamo novembra dobrodelni koncert in maja ples, ki sta odprta za vse. Z obema dogodkoma zberemo največ denarja, nekaj zberemo tudi s članarino. Ob tem je še kopica manjših dogodkov, ko sodelujemo z drugimi klubi. Tako smo omogočili otroku s posebnimi potrebami počitnice v kampu na Debelem rtiču. Kot predsednik sem šel na zaključek in bil prav ganjen, ko sem videl, kako veseli so vsi, ki so lahko bili v kampu.
Prvi rotary klub je bil ustanovljen leta 1905 v ZDA, pri nas pa v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Mariboru. Po drugi svetovni vojni je bilo gibanje pri nas prepovedano, v 90. letih so ga začeli obnavljati.
svoj talent, ne glede na to, s čim se ukvarjajo. Včasih smo pomagali na osnovi raznih priporočil, od lani pa imamo razpis za nagrado Barbare Celjske. Konec leta ga bomo spet objavili.
Tretji del pomoči pa je za socialno ogrožene, ki jim pomagamo ob nesrečah. Ne dajemo denarne pomoči, ampak materialno ali plačamo položnice. Tako smo ob poplavah kupili gradbeni
Letos bomo prvič zbirali denar v sodelovanju s SLG Celje, kjer smo se dogovorili, da bodo na Malem odru odigrali predstavo, vstopnina pa bo namenjena donacijam.
Na leto razdelimo približno 20 tisoč evrov. Nekateri člani pripomorejo s financami, drugi pri organizaciji in z delom, vsak po svojih močeh.
TC
Foto: GrupA
PRIDRUŽITE SE NAM ...
museumof recenthistory\celje
ШП7Г
muiejnovejšezgodovine | celje
v soboto, 28. novembra 2015, med 10. in 12. uro na
MUZEJSKEM MOZAIKU.
Program:
od 10.00 do 12.00 - Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne. Prisotne bodo vse obrtne mojstrice in mojstri. ob 10.30 - Sprehod s Pelikanom - od muzeja do ateljeja.
POSEBNA PONUDBA od 10.00 do 12.00 Portretno fotografiranje in izdelava fotografij v starih fotografskih tehnikah v potujočem ateljeju pod muzejskim balkonom.
Prijazno vabljeni v našo družbo. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
Pomoč za kmete
ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini se je končal razpis za podelitev kmetijskih subvencij. Tokrat so prejeli 46 vlog, odobrene pa so bile vse.
Kmetijstvo je v Šmarju pri Jelšah ena pomembnejših gospodarskih panog. Zato občina v proračunu vsako leto približno 100 tisoč evrov namenja za različna področja pospeševanja te dejavnosti. Letos je za kmetijske subvencije namenila približno 70 tisoč evrov in jih razdelila med 46 popolnih vlog. Vodja oddelka za gospodarstvo v šmarski občinski upravi mag. Zinka Berk je še dejala, da bodo imeli kmetje ponovno možnost prijave na razpis za subvencije prihodnje leto, takoj po sprejemu proračuna za leto 2016.
TS
Muzejski glasbeni abonma
ŠMARJE PRI JELŠAH - V muzeju baroka, s katerim od avgusta upravlja Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah, bo letos prva sezona koncertov klasične glasbe pod skupnim imenom Muzejski glasbeni abonma.
V okviru abonmaja od decembra 2015 do aprila 2016 pripravljajo štiri glasbene poslastice, skrite pod naslovi Božična klasika, Angelski zvoki, Od klasike do tanga in Citrarska fantazija. Abonma je nastal v sodelovanju z Glasbeno šolo Rogaška Slatina, podružnico Šmarje pri Jelšah. Na prvem koncertu 17. decembra bodo nastopili violinistka Inga Ulokina, pianist Vladimir Mlinarič in tenorist Blaž Gantar. Nakup vstopnic za glasbeni abonma bo mogoč do zapolnitve mest oziroma najpozneje do 11. decembra.	TS
Zarja sije že četrt stoletja
ŠENTJUR - Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini je eden tistih zborov v bogati paleti podobnih sestavov na Šentjurskem in širše, ki vedno znova navduši z energijo, s številčnostjo in z inovativnostjo. Z inštru-mentalno polko je na primer domače občinstvo dvignil na noge že veliko prej, preden je Perpetuum Jazzile v svet izstrelil svojo različico Golice. V svojem slogu je z izjemnim koncertom ta konec tedna obeležil 25 let delovanja.
Neprektinjena tradicija Prosvetnega društva Zarja, pod katerega okriljem deluje zbor, izvira iz leta 1990. Zboru, ki trenutno šteje 40 članov, predseduje Martina Zapušek. »V četrt stoletja se je zamenjalo kar nekaj pevcev, vsako leto pa se nam pridruži kakšen nov, mlad glas - povprečna starost pevcev je približno 24 let - ki daje zboru nove moči in mu zagotavlja obstoj.« Zbor se lahko pohvali s številnimi dosežki tudi na mednarodni ravni. »Naj omenim srebrno priznanje na regijskem tekmovanju v Mežici leta 2006, udeležbo na Sozvočju v Laškem, tekmovanje v cerkveni zborovski glasbi v Italiji, zlato priznanje na regijskem tekmovanju v Slovenj Gradcu
leta 2009, bronasto priznanje na tekmovanju Naša pesem aprila 2010, zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju v Olomoucu na Češkem junija 2010 in še bi se kaj našlo.«
Lokalne okvire so prerasli s številnimi nastopi po
Sloveniji, gostovali so tudi že v Nemčiji, ZDA, Kanadi, Italiji, na Češkem in v Srbiji. Kot izvrstni organizatorji so se člani zbora izkazali na prireditvah, kot so Srečanja zborov Šentvidov Slovenije, Seminar za zborovodje, Po-
je center uporabljal dvorec, so bili stropi zgradbe delno podprti. »Stavba je v nezavidljivem stanju, zato bo treba vložiti razmeroma veliko denarja,« omenja župan Dobrne Martin Brecl. Stanje je vedno slabše.
Dvorec je sicer na poslovno zanimivi lokaciji, kar za leta splošne gospodarske krize seveda ni veljalo. Naj-
horska cokla, Žive jaslice, občinske proslave in podobno. »Oktobra 2014 je zbor na mednarodnem tekmovanju v srbski Vrnjački Banji osvojil zlato priznanje in prejel posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe srbskega
primernejša bi bila turistična dejavnost. V Občini Dobrna se zanimajo za brezplačen prenos državnega dvorca v občinsko last že desetletje, odkar je občina sprejela za območje Novega gradu lokacijske načrte. To, da je lastnica občina, je za usodo tega kulturnega spomenika seveda pomembno.
Občina ga je nameravala nameniti za dejavnost, ki bi bila povezana z zdraviliškim turizmom v tem kraju. Tako se je pred leti pojavil ponudnik za nakup in obnovo Novega gradu, ki je tam želel urediti zasebno kliniko. Nesojeni investitor je celo med drugim sofinanciral izvedbo lokacijskega načrta. Dvorec je država obdržala v svoji lasti kljub temu, da se lastništva grajskih stavb zelo težko »reši«. Za njihov nakup seveda ni ravno zanimanja. V sosednji občini Vojnik je država predlani uspela prodati za dvesto tisoč evrov graščino Socka, ki jo je kupilo domžalsko zasebno podjetje. Ukvarja se s čistilno opremo.
Težki pogoji
Občina Dobrna si je dolgo prizadevala, da bi propadajoči dvorec Novi grad pridobila v svojo last, a je čakala zaman. Tako je nekdanja vladna služba za lokalno
avtorja na tekmovanju, gre za skladbo Njest svjat skladatelja Stevana Stojanoviča Mokranjca, na kar smo še posebej ponosni,« še dodaja Zapuškova. Zbor vseh 25 let uspešno in z velikim zanosom vodi domačin in
samoupravo občino že leta 2010 obvezala, kaj vse morajo v občinski upravi še predložiti, da bi lahko prenesli stavbo in zemljišča Novega gradu na občino. Leta 2012 je bila ta vladna služba ukinjena in njeno delovno področje so prenesli na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Končno se je zgodilo, da država ponuja občini dvorec Novi grad v last. Pogovore opravljajo med občino in ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar so državni pogoji težko sprejemljivi. Dvorec občini namreč ponujajo v last pod pogojem, da ga občina trideset let ne sme odtujiti, svoj program v dvorcu pa mora vzpostaviti najpozneje v sedmih letih.
priznan zborovodja Matej Romih. Tokratni koncert v telovadnici OŠ Planina so pripravili v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Šentjur in z ansamblom Sekstakord.
StO Foto: PDZ
O morebitnih programih zaposleni na občini še ne govorijo. Za občino s komaj dva tisoč prebivalci so takšni pogoji težko sprejemljivi, vendar se bo občinski svet moral odločiti. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki izražali bojazen, da se bo na Dobrni pojavila še ena Vila Ružič-ka. Zadnjo besedo o neprivlačni ponudbi države naj bi svetniki imeli na prihodnji seji občinskega sveta. »Menim, da bi bilo narobe, če lastništva Novega gradu na občino ne bi prenesli. V teh časih, ko je financiranje občin takšno, kot je, je to seveda zahtevna odločitev,« meni župan, ki upa na boljše čase.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
Bo Novi grad kot Vila Ružička?
Država končno ponuja propadajoči Novi grad občini - Pogoji so težko sprejemljivi
DOBRNA - Z dvorci, ki so kulturno bogastvo, ta turistični kraj nima sreče. Na Dobrni že propada zasebni dvorec Vila Ružička, ki je v razvalinah, slabo kaže še enemu dvorcu, Novemu gradu. Gre za dvorec, kjer je bila do leta 2008 ustanova za otroke s posebnimi potrebami, ki so se nato preselili v novogradnjo. Za hitro propadanje Novega gradu je kriva država oziroma njeni ministrstvi.
Leta 2008 je bil dvorec, dovih dvorca, ki je med go-
ki je že dolga leta v državni lasti, še v kolikor toliko dobrem stanju. Od takrat sameva in propada. V zi-
stim drevjem, se od izselitve centra za usposabljanje, delo in varstvo vedno bolj nabira vlaga. Še v času, ko
Dvorec Novi grad na Dobrni, kjer je bila dolga leta ustanova za otroke s posebnimi potrebami. Država ga končno ponuja občini, vendar pod zahtevnimi pogoji.
12
NAŠA TEMA
»Poleg pivovarne je v času, ko ga je vodil še Roma Matek, veliko kulture v Laško pripeljalo tudi zdravilišče. Imeli smo znamenite kiparske delavnice, zaradi katerih je mesto bogatejše za kar 35 kipov. Žal tega danes ni več,« ugotavlja Jure Jan.
»Turnšku moramo biti hvaležni«
Jure Jan, danes že upokojenec, je bil desetletja eden najbolj vidnih in aktivnih dirigentov kulturnega življenja v Laškem. Kot pravi, je Pivovarna Laško imela na široko
Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško:
»Kdor pravi, da se je pivovarna obrnila od Laškega, širi napačne zgodbe. Pivovarna je kljub velikim težavam, ki jih je imela, vedno pomagala mestu.
odprta vrata za financiranje kulture in tudi športa. »Tonetu Turnšku moramo biti za marsikaj hvaležni. Ne samo da je imel velik posluh za obnovo cerkvenih objektov, po njego-
vi zaslugi smo »z mrtvega obudili« kar nekaj drugih objektov. Posebna zgodba je grad Tabor, ki ga je pivovarna odkupila in uredila, tam so se dogajale krasne stvari ... Bili so koncerti najbolj znanih evropskih in tudi svetovnih izvajalcev. Tega danes žal ni več,« pravi Jan.
Jure Jan tudi poudarja, da Laško danes, če ne bi bilo pivovarne, ne bi imelo niti kulturnega centra. »Brez pivovarne ne kultura ne šport v Laškem danes ne bi bila, kar sta. Pivovarna in predvsem Turnšek sta imela veliko smisla za te stvari. A ne samo to. Brez njiju tudi marsikatera cesta v občini ne bi imela asfalta, pivovarna je bila zraven pri obnovi skoraj vsakega objekta v občini. Saj so pomagale tudi druge tovarne, Tim na primer, ampak pivovarna je skrbela za celotno občino. In tudi za Celje, bodimo iskreni. Če ne bi bilo pivovarne, športne dvorane na Hudinji danes najbrž ne bi bilo. Tudi Turnškov naslednik Boško Šrot je imel »zelo odprte roke« za razvoj Laškega, žal pa jih zdajšnji predsednik uprave Dušan Zorko nima. Pač ni od tukaj in razmišlja drugače,« še pravi Jan.
IJ, foto: SHERPA
Priskočili smo na pomoč zdravstvenemu domu, pomagali smo pri prepla-stitvah cest, le malokatera prireditev je bila brez naše pomoči. Laščani se morajo zavedati, da smo v zadnjih letih pivovarno reševali pred stečajem in da res nismo mogli >graditi< mesta. Podjetje smo rešili in bojazen Lašča-nov, da se bo z novim lastnikom zgodilo kaj slabega, je povsem odveč.«
Nove ideje na pogoriščih
Silvester Knez, direktor in lastnik podjetja Monting SK, pravi, da v Laškem zadnje čase ni prav nič prijetno delati. Ustvarja se negativno vzdušje, kar za gospodarstvo in posel ni dobro.
»Upam, da so novi lastniki pivovarne prišli v Laško z dobrim namenom in da ne bodo ukinjali delovnih mest. Pivovarna je bila, vsaj v očeh občinskih veljakov, vedno paradni konj tega prostora, vse ostalo gospo-
darstvo je bilo v njeni senci. Vendar, to moram priznati, je pivovarna veliko naredila tako za infrastrukturo kot za kulturo in šport v občini, za kraj je bila zelo pozitivna,« pravi Silvester Knez. Obžaluje, da se bo to spremenilo. Tuji lastniki sicer niso nič slabega, pravi, vendar v prvi vrsti gledajo na dobiček, ki ga najbrž ne bodo vlagali v Laško, ampak ga
bodo odpeljali tja, od koder prihajaj°.
Bo Laško pot v povprečje?
Še ne tako dolgo nazaj je bil marsikateri prebivalec savinjske statistične regije nevoščljiv tistim, ki so živeli in delali v občini Laško. Tam so namreč imeli najvišje plače v regiji, višje celo od državnega povprečja, imeli so podjetja in podjetnike, ki so občini in mestu obetali dobro prihodnost, imeli so pivovarno, ki ni skrbela le za delovna mesta in dobre plače, ampak tudi za razcvet Laškega.
In danes? Delež občine Laško v prihodkih gospodarstva celjske regije je vedno bolj skromen. Zaslužki njenih družb se zmanjšujejo, izguba se zvišuje, v občini je vedno manj delovnih mest. V zadnjih treh mesecih jih je mesto izgubilo več kot dvesto. Koliko jih bo izgubilo v naslednjem letu, ko bo novi lastnik pivovarne sedež podjetja preselil v Ljubljano, je še neznanka. Laščani so zaskrbljeni.
Kaj ne bi bili, saj sta v z čino pretresla kar dva steč Aha Secaplast, kjer sicer dar bo tako le do konca le izdalo sklep o stečaju Paro bili pomemben steber gos so občinski možje ves raz zdravilišče. So se ušteli? P: iz mesta, česar sicer za zc glasno priznati, zdravilišč lo v rokah tujih lastnikov Vendar je vprašanje, kaj v lo. Laško sta namreč v pr na »noge postavila« prav oziroma so ga postavili lju podjetij in jim ni bilo vsee:
Direktor in lastnik podjetja Monting SK Silvester Knez je kljub trenutno nič kaj zavidljivim gospodarskim razmeram v Laškem optimist.
Za Thermano mu je žal, kar se je zgodilo. V občini imajo zdaj kar dva bolnika. »Če bi bilo pred leti več politične in gospodarske modrosti, bi morala laško zdravilišče in zdravilišče v Rimskih Toplicah stopiti skupaj in narediti nekaj pametnega, skupnega in bi danes namesto dveh obubožanih podjetij imeli zdravo in uspešno zdravilišče. Ko o gospodarstvu odloča politika, je pač tako, da kakšnih dobrih rezultatov ne more biti,« še pravi Knez, ki je sicer, kar se razvoja Laškega tiče, velik optimist. »V Laškem je vendarle nekaj posameznikov, manjših podjetij, ki delamo dobro, ki imamo pred sabo svetlo prihodnost, predvsem pa imamo dobre, zadovoljne in dobro plačane delavce. Prepričan sem, da bodo na pogorišču Secaplasta in Paro-na zrasle nove ideje, da se bo zgodilo nekaj dobrega. Ljudje tukaj imamo znanje, predvsem pa smo pridni. Res pa je, da se pri tem ne smemo zanašati na druge. Še zlasti ne na tujce in na državo,« še pravi Silvester Knez, ki je pred dvajsetimi leti svojo podjetniško pot začel kot s. p., danes pa se uvršča na lestvico stotih najbogatejših Slovencev.
IJ, foto: SHERPA
Laško brez pivovarn
Jože Rajh, nekdanji župan o Laškem nekoč in da:
»To je mala katastrofa, sploh za manjše kraje, kot je Laško, kjer ni veliko delovnih mest. Človek je ob zadnjih primerih, Secaplasta in Parona, lahko žalosten in jezen hkrati,« nekdanji župan Jože Rajh komentira stečaj pomembnih podjetij v občini.
Ob tem poudarja, da sta družbi na koncu imeli istega lastnika, ki je prejel tudi nekaj denarja za zagon prevzetih podjetij, in to z zavezo, da bodo ljudje imeli zaposlitve. Zgodilo pa se je, kot se je. Ob pogovorih v različnih krogih Jože Rajh ugotavlja, da je mogoče biti samo zgrožen, kako nekaterim uspeva prekanalizirati denar na druge račune, za druge namene, podjetja pa pustijo vnemar, ne da bi za to odgovarjali.
Zaskrbljen in nejevoljen je tudi zaradi napovedi novih lastnikov in vodstva Pivovarne Laško, da bodo sedež podjetja preselili v Ljubljano. Kot pravi, bo s selitvijo sedeža pivo-
varne v Laškem napol prazna še ena upravna stavba, potem ko že nekaj časa sameva - izjema je trgovina v spodnjih prostorih - tudi stavba nekdanje Izbire Laško. A takšna dejanja imajo tudi druge, morda usodnejše posledice: »Gre za odhod izobraže-
Jože Rajh
NAŠA TEMA
13
tonilo
Brez velikih podjetij ni razvoja
Jože Pušnik, nekdanji direktor Tima Laško in Regionalne gospodarske zbornice Celje
Laško je v samo nekaj mesecih izgubilo več kot dvesto delovnih mest -Ali prihodnost občine predstavlja turizem ali razvoj manjših podjetij?
Jože Pušnik, znan gospodarstvenik iz Laškega, je že nekaj let upokojenec, prej je bil dolga leta direktor v Timu Laško, potem desetletje direktor območne gospodarske zbornice. Velike spremembe, ki jih je v našem gospodarstvu po osamosvojitvi sprožil proces privatizacije, ki je vsaj posredno vplival tudi na kasnejši razvoj Laškega, je občutil na svoji koži.
Leta 1999 sta namreč večinski delež v lastništvu Tima prevzela sklada Aktiva in Arkada, novi lastniki so v želji po večji dobičkonosnosti podjetja imeli drugačne poglede na vodenje in razvoj podjetja, kot jih je imel Jože Pušnik. »Ko po petnajstih letih obnavljam obljube in napovedi takratnih novih lastnikov o tem, da bo to najmočnejše podjetje v regiji, ki se bo preusmerilo v ponudbo sistemov, ugotavljam, da se to ni zgodilo. Še vedno prodajajo samo izdelke. Prav tako niso izjemno povečali izvoza, kot so napovedovali, ampak so takratni lastniki bili uspešni predvsem pri izvozu denarja na svoje račune,« pravi Jože Pušnik, ki spomni na vodilnega lastnika Darka Horvata, ki danes uživa bogastvo v Veliki Britaniji.
Jože Pušnik pravi, da je v podjetju vedno gledal celoto interesov, tako za-
poslenih kot lastnikov, drastično odpuščanje ni bilo v njegovi miselnosti, najbrž tudi zato, ker je domačin. Na srečo Tim spet z novim lastnikom in imenom še vedno deluje in jo je bolje odnesel kot Secaplast in Paron, ki sta v zadnjem obdobju morala v stečaj.
Ko ocenjuje sedanje gospodarsko stanje v občini Laško, Jože Pušniki pravi, da kot upokojenec dogajanje spremlja s strani. Na podlagi splošnih opažanj meni, da je gospodarstvo v občini Laško nazadovalo. »V večjih podjetjih, ki jih skorajda ni več, se je
položaj precej poslabšal, velika podjetja so ključni dejavnik razvoja tako z vidika investicij kot zaposlovanja. Bojim se, da je perspektiva kar klavrna.«
Kar zadeva selitev sedeža Pivovarne Laško v Ljubljano, Jože Pušnik pravi, da mu je ta poteza z vidika novih lastnikov po svoje logična, saj je Ljubljana središče poslovnega in drugega dogajanja ter infrastrukturno bolje dostopna. Za sam razvoj v občini Laško bo toza gotovo slabše in bo imelo tudi kadrovske posledice. Sicer upa, da bo blagovna znamka piva laške pivovarne še naprej močna na domačem trgu.
»Vsekakor se slabši položaj podjetij odraža na počasnejšem razvoju vseh ostalih dejavnosti v občini, čeprav kot občan nisem nezadovoljen s tem, česar smo deležni. Mislim, da se občina Laško v okviru možnosti še relativno dobro drži, za kakšne večje projekta zmanjkuje podpore iz gospodarstva, ker je to ni sposobno nuditi,« je še sklenil Jože Pušnik.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Jože Pušmik
adnjih dveh mesecih ob-:aja. Najprej je bankrotiral proizvodnja še traja, ven-ta, v teh dneh bo sodišče 3na. Gre za podjetji, ki sta podarstva v občini, čeprav voj stavili na pivovarno in ivovarna namreč »odhaja« aj v Laškem nihče ne želi e pa bo prej ali slej konča. Kar morda niti ni slabo. se bo mesto s tem izgubi-eteklih letih in desetletjih ' pivovarna in zdravilišče dje, ki so bili na čelu teh no, v kakšni občini delajo.
Zato so več kot v drugih krajih v Sloveniji vlagali v ceste, mostove, hotele, kulturne stavbe, življenjski standard ljudi ...
Je zdaj tega v Laškem konec? Se je Laško res ustavilo v svojem razvoju? Tisti, ki so v mestu delovali pred desetletjem, so črnogledi, skrbi jih, kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih, ko o usodi mesta ne bo več odločala pivovarna. V podjetjih, ki so v preteklih letih živela v senci pivovarne, pa so prepričani, da lahko mesto kljub pretresom, ki jih doživlja zadnja leta, preživi. In to zelo dobro. Saj imajo, kot pravi eden od najbolj uspešnih podjetnikov v občini, veliko pridnih ljudi, predvsem pa imajo veliko znanja, ki se s stečaji podjetij ali selitvijo uprav v prestolnico ne bo kar tako izgubilo.
JANJA INTIHAR, foto: GrupA
e? Težko,
nes
nih, visokokvalificiranih delavcev iz kraja, ki opravljajo zahtevnejša in dobro plačana delovna mesta,« opozarja Jože Rajh. Selitev sedeža pivovarne iz Laškega v Ljubljano primerja s posledicami združitve Abanke in Banke Celje in tudi to šteje za malo katastro-
V upanju, da se bodo hitro našli novi kupci
Župan Franc Zdolšek o posledicah stečaja pomembnih podjetij in prihodnosti pivovarne
fo: »Izgubili smo banko, izgubili smo upravo.«
»Kot župan si nisem znal predstavljati, kakšna bi nekoč lahko bila podoba Laškega brez pivovarne. Upam, da bo ostala vsaj proizvodnja in da bo nove lastnike v Laškem zadržala kakovostna voda. Seveda se jo da tudi pripeljati, ampak to je neekonomično. In v Laškem so tudi ljudje, ki znajo delati, kar so tudi dokazali v skoraj dvestoletni zgodovini pivovarne,« razmišlja Jože Rajh. Poudari še, da je včasih bila politika v pivovarni, da v njej nisi mogel zasedati vodilnih položajev, če nisi živel v Laškem ali v njegovi okolici. In spomni na besede, ki mu jih je ob neki priložnosti izrekel Tone Turnšek: »Ne znam si predstavljati urejenega podjetja v neurejenem kraju. To pove vse,« je slikovit Jože Rajh.
Kot pravi, Laško s stečajem Seca-plasta in Parona in z odhodom sedeža pivovarne v Ljubljano sicer še ne bo postalo mesto duhov, imajo pa takšni dogodki zelo negativne posledice za razvoj občine, kraja. Razvoj v prihodnosti Jože Rajh vidi predvsem na področju turizma, čeprav tudi za zdravilišči kot nosilca turističnega razvoja v občni niso rožnati časi.
ROBERT GORJANC, foto: RG
»Gre za prvi primer v Laškem, da sta dve večji podjetji šli skoraj hkrati v stečaj. Ob novih lastnikih, skupini Aha, smo v občini Laško pričakovali, da bo šlo za dolgoročno rešitev v teh dveh družbah, izkazalo pa se je ravno nasprotno,« Franc Zdolšek, župan Občine Laško, ni mogel skriti razočaranja nad žalostnim razpletom dlje časa trajajoče agonije v Secaplastu in Paronu, zaradi česar je delo izgubilo več kot dvesto ljudi.
Ti bodo tako še povečali približno 11-odstotni delež brezposelnosti, kolikor trenutno znaša v občini Laško. Franc Zdolšek sicer upa, da se stečajni postopek po stari navadi pri nas ne bo spet vlekel iz leta v leto. Obenem je prepričan, da bi takšna podjetja morali prodati, ko so še delujoča.
Zato si bo občina po besedah župana v sodelovanju s stečajnima upraviteljema tudi sama prizadevala čimprej najti kupca za propadli podjetji, da bi čim več delavcev spet imelo delo. Glede na stanje na trgu dela bo namreč zelo težko vsem odpuščenim delavcem najti službo po izteku nadomestil za brezposelnost. Zato je smiselno pričakovati, da bo Občina Laško morala še povečati izdatke za enkratno socialno pomoč, za katero že zdaj namenja približno 40 do 50 tisoč evrov na leto. »Glede na razmere bomo poskušali za proračun v drugem branju predvideti dodaten denar za te namene,« je še povedal Franc Zdolšek.
Ob omembi možnosti, da bi se razmere utegnile dodatno zaostriti ob
predvideni reorganizaciji v Pivovarni Laško, potem ko jo je prevzel Heineken, je laški župan izrazil upanje, da bodo presežke delavcev v pivovarni reševali predvsem z upokojevanjem.
Glede napovedane selitve sedeža pivovarne v Ljubljano je Franc Zdol-šek še povedal, da si v občini seveda želijo, da bi bil sedež pivovarne še naprej v Laškem, a kot je navedel, takšne globalne korporacije, kot je Heineken, delujejo po drugačnem principu, kot smo si pri nas doslej predstavljali. »Za občino je predvsem pomembno, da bi se v Laškem ohranila vsaj proizvodnja v takšnem obsegu, kot je, ali da bi se nemara celo povečala, da bi obdržali obstoječa delovna mesta,« je še poudaril Franc Zdolšek, ki pričakuje več informacij po srečanju z vodstvom pivovarne, ki ga pričakuje kmalu. Po nekaterih virih obstajajo določena
zagotovila, da je tudi novi lastnik še naprej pripravljen delovati v lokalni skupnosti.
Na očitke, ki se občasno pojavljajo, da občina v času njegovega mandata premalo stori, da bi se trendi v gospodarstvu obrnili, da ne bi šlo le navzdol, je Franc Zdolšek odgovoril, da občina sama ne more investirati v gospodarsko dejavnost in za to tudi nima na voljo denarja. »Možnosti za poslovno dejavnost so v marsikaterem delu občine prostorsko omejene, stanje dodatno otežuje dostop do avtoceste, hitra cesta, za katero se zavzemamo ob nasprotovanju civilne iniciative, je nujna za gospodarski razvoj v prihodnosti. Ta pa mora strateško temeljiti predvsem na turizmu,« je še prepričan Franc Zdolšek.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Franc Zdolšek
14
KULTURA
Besede slovesa dobile svoje stalno mesto
Spominska soba Starega piskra bogatejša za Poslovilna pisma ustreljenih talcev
»Stari pisker v zavesti ne le potomcev žrtev, ampak tudi v širši mestni, regionalni in nacionalni zavesti ostaja sinonim za nakopičeno trpljenje, bolečino in smrt. Je prostor spomina in poklona, kljub vsej svoji pretreslji-vosti pa je to prostor samozavedanja in naše skupne dediščine, za katero smo dolžni skrbeti vsi,« je poudaril dr. Tonček Kregar.
Prenovo razstave je pozdravil tudi edini še živeči osvoboditelj zapornikov iz Starega Piskra Ivan Grobelnik. »Glede na to, da nas je le še nekaj starejših, ki se teh časov spomnimo, je ta razstava bolj namenjena tistim, ki teh časov niso doživeli, zlasti pa mladini. Vsem, ki jih zanima takratno življenje, priporočam, naj si razstavo ogledajo, vsaj pisma, ki so tako pretresljiva, da človek ob njih obstane.«
Spominska soba, ki opozarja na grozodejstva v času druge svetovne vojne, med drugim prikazuje pretresljive fotografije streljanja talcev.
Muzej novejše zgodovine Celje je v četrtek, 19. novembra, odprl prenovljeno stalno razstavo v spominski sobi Starega piskra. Postavitvi, ki opominja na grozodejstva v času druge svetovne vojne, je zdaj dodana še stalna postavitev poslovilnih pisem usmrčenih.
V prenovljenem muzejskem prostoru je svoje mesto dobila zbirka 35 pisem ljudi s Celjskega, ki so bili ustreljeni v Celju ali Mariboru. Zbirka je po besedah vršilca dolžnosti direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tončka Kregarja pretresljiv dokument vojnega časa in verjetno najdragocenejše gradivo, kar ga hrani MNZC. To bo odslej dostopno najširši javnosti, v muzeju pa si želijo, da bi z njim seznanili čim več ljudi vseh generacij in rodov. »Ne le zaradi poudarjanja odgovornosti do naše skupne preteklosti, dediščine in spomina, temveč predvsem zaradi časa, v katerem živimo,« je dejal Kregar.
Streli pokončali 374 ljudi
Spomnil je, da je bil celjski zapor, v ljudskem izro-
čilu znan kot Stari pisker, v času nemške okupacije med letoma 1941 in 1945 osrednja nacistična jetni-šnica, mučilnica in morišče na Celjskem. Okupator je vanj najprej zapiral narodno zavedne slovenske iz-
obražence, nato pa tisoče antifašistov in rodoljubov, osumljenih sodelovanja z osvobodilnim gibanjem in s partizani. Po najgrozlji-vejših oblikah in metodah gestapovskega zasliševanja in mučenja so aretirane,
odvisno od teže njihovega prekrška, izpustili, poslali v koncentracijska taborišča ali jih brez sodnega procesa postrelili kot talce. V šestih streljanjih je bilo med letoma 1941 in 1942 na dvorišču zapora ubitih 374 ljudi.
Pri tem je nacistično nasilje prizadelo tudi družine ustreljenih. Njihove svojce so namreč aretirali in jih deportirali v taborišča. Na stotine jih je končalo v plinskih celicah Auschwit-za, medtem ko so ukradeni otroci pristali v posebnih taboriščih in domovih v tretjem rajhu.
Ob 70-letnici osvoboditve
Na kruto obdobje zgodovine spominska razstava opozarja vse od leta 1965, ko je bilo urejeno tudi dvorišče, na katerem so bile usmrtitve talcev. Leta 1996 je bila soba obnovljena in vsebinsko prenovljena, leta
2001 je bila v njej postavljena nova stalna razstava, aktualna postavitev v letu 2015 pa sovpada z obeleževanjem sedemdesete obletnice konca druge svetovne vojne, narodne osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Med že znanimi in že razstavljenimi podobami vojne so pretresljive fotografije streljanja talcev, razglasi vseh šestih streljanj ter drugi eksponati, na primer železni okovi, bikovka in osebni predmeti talcev. Predstavljen je tudi utrinek noči s 14. na 15. december 1944, ko je Pisker »počil« in so se na kratko odprla vrata v svobodo.
TINA STRMCNIK Foto: MNZ Celje
Nostalgičen pogled na preteklo življenje
Ko se preteklost, sedanjost in prihodnost združijo v eno
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se že pripravljajo na premiero četrte predstave v tej sezoni. Gre za krstno uprizoritev Nostalgične komedije, predstave Vinka Mödern-dorferja, ki jo je ta poslal na natečaj za žlahtno komedijsko pero. Premierno jo bodo prikazali ta petek zvečer.
Nostalgična komedija je preplet prizorov iz treh različnih obdobij v življenju nekega para. Gre tudi za življenjski obračun zakoncev, ki se vsak po svoje spominjata istih dogodkov iz skupnega življenja. Na odru sta prikazana hkrati kot mlad par, par v srednjih letih in par v jeseni življenja. Dramaturginja Tatjana Doma je povedala, da gre za igro o nezanesljivosti
Hišnemu ansamblu Slovenskega ljudskega gledališča Celje se bo na odrskih deskah kot gostja pridružila upokojena igralka Anica Kumer. Družbo ji bo v predstavi delal še Evgen Car, upokojeni igralec Mestnega gledališča ljubljanskega.
spomina, nepomembnosti naših sporov, ki nas vse življenje obremenjujejo in tudi oblikujejo. In tudi za igro, ki govori o usodnosti nekaterih naših življenjskih odločitev. Vsaka namreč za seboj potegne številne druge življenjske dogodke.
Na odru sobivajo vsi časi
Besedilo Nostalgične komedije je napisal Vinko Möderndorfer, Celjan, ki je letos izjemno dobro zastopan v gledališčih po državi. V zadnjih sedmih mesecih so na odre po Sloveniji namreč postavili kar štiri njegova dela. Gre za žanrsko zelo raznolika besedila - od drame, blasfemične farse do nostalgične in situacijske komedije - kar po prepričanju Tatjane Doma med drugim govori o kakovosti avtorja.
Möderndorfer je idejo za Nostalgično komedijo dobil, ko si je predstavljal, kako bi bilo videti sebe v mladosti, srednjih letih in starosti. Gledališče je, kot je zaupal dramaturginji, tisti prostor, kjer se to da prikazati, kjer se da spregovoriti o minljivosti časa,
hkrati pa lahko na odru so-bivajo vsi časi.
Pogled nazaj
Pod režijo se je tokrat podpisal Boris Kobal. Besedilo mu je ponudilo predvsem izziv za ohranjanje ravnovesja med pojmoma nostalgije in komedije. »Ta dva pristopa življenja, komedijski ali nostalgičen, se zelo dobro dopolnjujeta. Mislim, da hodimo stalno po robu, ko se lahko stvari zasukajo v zelo groteskno in smešno situacijo ali pa postanejo trenutki melanholični, dramski, tragični, no-stalgični, kot jih interpretira vsak po svoje,« je povedal. In dodal, da je pogled najbolj jasen, ko pogledamo v preteklost.
Zakonca, ki ju spoznamo v predstavi, sta po besedah režiserja povprečen par, ki se spopada z vsemi svojimi minulimi željami, s spopadi znotraj odnosa in v družbi. Ko obračunavata s svojo preteklostjo, se ne strinjata s tem, kaj je spomin in kaj njegov dodatek. Težko se sprijaznita z minulim življenjem.
TINA STRMCNIK
Foto: Jaka Babnik
V nostalgični komediji se mož in žena vsak po svoje spominjata istih dogodkov iz njunega življenja. Njuna pogleda na skupno preteklost sta pogosto popolnoma različna, saj resnica ni nikoli objektivna, ampak jo doživlja vsak po svoje.
»To, da gledamo na odru istočasno tri generacije, je zelo zanimiv pojav. Določena gledališča namreč zelo hitro »pospravijo« starejše igralce. Če se le da, jih približno pri 55 letih upokojijo ali pa so pozabljeni. Sam mislim, da je gledališče mikrokozmus, kjer so prisotni vsi - tako v gledališkem svetu, njegovi fikciji in resničnem svetu,« pravi Boris Kobal.
Pojasnilo
V prejšnji številki smo v prispevku Ima vse, kar imajo veliki, izpustili informacijo, da je zasnova Malega odra Slovenskega ljudskega gledališča Celje delo arhitekta Boruta Preglja.
Uredništvo
KULTURA
15
Umetnost na sto in en inovativen način
Od poezije na hologramu do tiste v krošnjah dreves
V hologramih, ki zaživijo na Krekovem trgu, so prikazane pesmi šestih avtorjev - Aleša Debelaka, Katje Gorečan, Aljaža Koprivnikarja, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka in Glorjane Veber.
Hologram pred oči gledalca postavi virtualni objekt. Hologram-ska poezija pa pred gledalca postavi pesniški verz. Če bi skozenj iztegnili dlan, bi porušili njegovo virtualno podobo. To je le ena od inovativnih predstavitev umetnosti, ki jo občinstvu v pokušino vse do 6. decembra ponuja festival Kaj se dogaja z Iriu. Organizirator festivala je inštitut z enakimi kraticami, ki pomenijo inspiracijo, raziskovanje, inovacijo in umetnost.
Živimo v času, ko se tudi poezija izrablja za določene namene. Zato so organizacijski aktivisti festivala s projektom Hologramska poezija želeli opozorili na subtilnost, pomembnost poezije. »Kakršenko-
Festival Kaj se dogaja z Iriu raznovrstno umetnost letos občinstvu ponuja na različne inovativ-ne načine na več kot 70 dogodkih, kjer združuje več kot 80 slovenskih avtorjev. Od leta 2007 so pod okriljem inštituta pripravili že več kot 700 projektov v Sloveniji, a tudi v številnih tujih državah.
li dotik, ki je lahko tudi v smislu oskrunitve poezije, pomeni, da ves koncept poezije pade. Če se dotaknemo holograma, podremo ta koncept. Poezijo moramo občudovati od daleč in se zavedati, da ona živi lastno življenje, ki je ločeno od bralčeve in avtorjeve zavesti,« je pojasnila Glorjana Veber, direktorica Inštituta Iriu.
Komu pripada literatura?
Glorjana Veber je pojasnila, da je želja sodelujočih ves čas, da kot pesniki in literati ponudijo nekaj novega in da literaturo povezujejo z drugimi umetnostmi. Ustvarjalna polja Inštituta Iriu določata predvsem dve področji. Prvo je umetnost situacij, v okviru katere izvajajo literaturo situacij. To pomeni, da literatura ob nepričakovanem času vstopa na neobičajna mesta. S tem se aktivisti Iriu sprašujejo, komu pripada literatura, komu je namenjena, hkrati pa jo skušajo čim bolj približati ljudem.
Druga rdeča nit inštituta je socialna kultura. Pomeni sistematično povezovanje sociale s kulturo in z gospodarstvom. Povezav med
»Služimo poeziji in si je ne lastimo. Poezija nas uči, da v tem svetu odpiramo nova obzorja,« je eno od sporočil dogodkov v sklopu festivala povzela Glorjana Veber.
omenjenimi področji je namreč premalo, medtem ko se razmere v kulturi vsako leto slabšajo, je pojasnila direktorica omenjenega inštituta in festivala.
Med naravo in tehnologijo
Med novostmi letošnjega festivala je poleg že omenjene Hologram-ske poezije še Obogatena poezija. Gre za to, da se ljudem na zaslonu mobilnega telefona izpiše pesem, če se z njim približajo posebnemu markerju na panoju, kjer je sicer zapisan le en verz. Ta tehnološki čudež se zgodi po zaslugi AR-teh-
nologije, ki deluje po principu mar-kerja in ne QR-kode.
Posebno izkušnjo za ljubitelje poezije na primer ponuja Šepet krošnje. Tega lahko doživijo v drevesni hiši v Mestnem gozdu Celje. Hiša je namreč z inštalacijo prežeta s poezijo slovenskih pesnikov in ponuja izkušnjo pesmi v krošnjah gozda.
Nadgradili uspešne zgodbe
Festival prinaša tudi številne nadgrajene projekte Inštituta Iriu iz preteklih let. Gre za obvestila poezije, ki ljudi presenetijo na nakupovalnem vozičku in jih spodbujajo, da nada-
ljevanje pesmi poiščejo v pesniški zbirki. Pa za Zlato kletko, inštalacijo hišic na stojalih, ki mimoidoče vabijo, da s slušalkami prisluhnejo poeziji. In tudi za projekt Vzemi svoj verz, pri katerem skulptura lesene knjige ljudem omogoča, da s seboj vzamejo delo enega od 16 slovenskih pesnikov. Festival, ki ga med drugim podpira Javna agencija RS za knjigo, pa v teh dneh v knežje mesto prinaša še številne umetniške inštalacije, gledališke predstave, delavnice, seminar, filmske projekcije in še mnogo več.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
Domači »štumfi« in košara nogavic za zmagovalce
Šest gledaliških večerov in pet tekmovalnih predstav - Na zaključku navdušili
celjski mladinci
Minulo soboto je padel zastor vedno uspešnega in letos smeha polnega festivala ljubiteljskih gledaliških skupin. Na 23. Novačanovih srečanjih je v tekmovalnem sporedu nastopilo pet gostujočih skupin. Ob zaključku so imeli glavno besedo mladi domači ljubiteljski gleda-liščniki.
Letošnji selektor, gledališki igralec in režiser Vojko Belšak, je v tekmovalni del festivala uvrstil pet predstav ljubiteljskih gledaliških skupin iz Medvod, Portoroža, Notranjih Goric, avstrijskih Sel in italijanskega Štever-jana.
Prvi so se zahtevnemu občinstvu predstavili gle-dališčniki iz Medvod. Uprizorili so komedijo Michaela Frayna Hrup za odrom, ki jo je režiral Branko Kraljevič. Kot drugi so na oder stopili člani Gledališkega društva Cuker teater iz Portoroža, ki so uprizorili komično farso Ivana Cankarja Slike po dolini šent-florjanski, ki jo je režirala Ksenija Murari. Kot tretji so
Zmagovalna ekipa Dramske družine slovenskega kulturno.prosvetnega društva F. B. Sedej iz Števerjana v Italiji.
na odru gledališča Zarja v Trnovljah nastopili gleda-liščniki iz Notranjih Goric s komedijo Feđa Šehovića Kurbe, ki jo je režiral Jaša Jamnik. S satirično dramo s songi Opera za tri groše je celjsko občinstvo navdušila
Novačanova gledališka srečanja, festival ljubiteljskih gledališč, trnoveljsko gledališče Zarja vsako leto prireja v spomin na znanega slovenskega dramatika, novinarja, publicista, pesnika in pisatelja ter predvojnega politika Antona Novačana. Marsikomu je njegovo ime znano po njegovem najbolj znanem gledališkem delu Herman Celjski.
mlajša gledališka skupina Kulturno-prosvetnega društva Planina Sele. Predstava, ki jo je režiral Michael Kristof, je na Linhartovih dnevih prejela posebno nagrado za glasbo. Kot zadnji so v tekmovalnem programu nastopili ljubiteljski igralci iz Števerjana s komedijo Ma-cciusa Plautusa Aulularia.
Za krepitev trebušnih mišic občinstva so na zaključni dan poskrbeli še mladi igralci domačega Kulturno--umetniškega društva Zar-
Vsak večer je izbrana komisija občinstva podelila naziv igralca večera. Nagrade, likovna dela celjskih umetnikov, so prejeli:
Maša Kavčič za vlogo Brooke Ashton, Vicky v predstavi Michaela Frayna Hrup za odrom, KUD Fofite Medvode;
Bojan Sumrak za vlogo Cankarja v predstavi Ivana Cankarja Slike po dolini šentflorjanski, Gledališko društvo Cuker teater Portorož;
Anja Glušič za vlogo šefice bordela v predstavi Feđe Sehovića Krbe, KD Jane Jalen Notranje Gorice;
Miran Kelih za vlogo vodje londonske beraške mafije v predstavi Bertolda Bechta Opera za tri groš, Mlajša gledališka skupina KPD Planina Sele, Avstrija;
Sanja Vogrič za vlogo družinski Lar v predstavi Titus Maccius Plavt: Aulularija, Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan, Italija;
Eva Hvalec za vlogo Wilburge v predstavi Janeza Remškarja Prekletstvo zelenih štumfov, Gledališče Zarja Celje.
ja. Uprizorili so mladinsko komedijo Janeza Remškarja Preklestvo zelenih štumfov. Predstavo je režirala Cvetka Jovan Jekl, ki je z dobro voljo, s pozitivno energijo in poštenim odnosom do dela in gledališča znala ukrotiti mladostniško vihravost. Zgodba govori o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu in drugih tegobah sodobnih najstnikov, ki jih dodatno zapletejo in popestrijo še neprevidne vile s svojimi čarovnijami.
Vedno aktualna tematika: bogastvo in revščina
Dramska družina Sedej iz Števerjana v Italiji je v tekmovalnem programu nastopila kot zadnja, a je očitno najbolj prepričala gledalce. Domov se je namreč vrnila s posebno plaketo zmagovalcev, celjski slikar Božidar Ščurek je ustvarjalcem najboljše predstave po izboru obiskovalcev podaril tudi umetniško delo. So pa ljubiteljski igralci iz zamejstva prejeli tudi lepo praktično nagrado - košaro nogavic.
Obiskovalce letošnjih No-vačanovih srečanj je tako najbolj navdušila klasična komedija v sodobni preobleki. Pod priredbo in režijo Plavtove Alularije se je podpisal Franko Žerjal. Čeprav je od zapisa dela minilo že približno 2.200 let, je vsebina še vedno tako sodobna, kot je bila v času Rimljanov.
Občinstvo je vsako predstavo tekmovalnega programa ocenilo z ocenami od 1 do 5. Zmagovala predstava si je prislužila dobro štirico (4,54).
LK
Foto: KUD Zarja
16
VSI NASI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PRENOVI, DORRED j д WT11TT дјј ORLIČNI STORITVI?
Preberite aktualno -ponudbo Iia, s>i -privoščite najboljše!
Čepin - sodoben avtocenter
V Avtohiši Čepin v Vojniku so ponosni na sodoben avtocenter, ki je pod svoje okrilje sprejel vozila več blagovnih znamk, med njimi tudi znamko Ford. Vozila Ford si takšen sodobno opremljen center tudi zaslužijo.
Ne le da so v zadnjih letih postala prepoznavna po sodobnem t. i. kinetičnem dizajnu, ponašajo se tudi z vrsto sodobnih naprednih tehnologij, ki pomagajo izboljšati varnost, hkrati pa povečajo udobje in užitek v vožnji. Družba Ford Motor Company je na letni podelitvi nagrad Automotive Innovations osvojila naziv najbolj inovativne veliko-serijske znamke 2015. Ford je
TEL: 041693394
PRODAM IN SERI/15 TRAKTORIEI/
OK LED
• • Ko svetloba spregovori.
•
osvojil zmago z varnostnimi tehnologijami in sistemi za pomoč vozniku, saj vozniki po Evropi vedno bolj povprašujejo po tehnologijah za delno avtonomno vožnjo. V raziskavi, imenovani Fordovi trendi pri nakupu avtomobila 2015, ugotavljajo, da kupci vozil Ford z veseljem uporabljajo številne pametne tehnologije, ki jim zagotavljajo preprostejšo in varnejšo vožnjo ter parkiranje.
Ford ponuja pestro izbiro modelov za vse potrebe in okuse, od fieste, ki je najbolje prodajan mali avto v Evropi, do 9-sedežnega tournea. Številni kupci verjetno že nestrpno pričakujejo, da bo k nam pripeljal tudi novi mustang. Mustang je ameriška legenda, ki so jo začeli izdelovati že leta 1964. Ob predstavitvi je model takoj postal hit. Kmalu lahko prve mustange pričakujemo tudi v Sloveniji.
Za poslovne uporabnike
Avtohiša Čepin v Vojniku je tudi eden od Fordovih centrov za poslovne uporabnike. Moto centra je: »Skrbimo, da vaš posel nemoteno teče.« Zato so stranke v Fordovem centru za poslovne uporabnike poleg strokovnega svetovanja deležne dodatnih ugodnosti tudi pri servisnih sto-
VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE iN POSLOVNE PROSTORE.
070 750 750 www.okled.si
Razstavni safon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje
ritvah, kot so prednostno naročanje, nadomestno vozilo pri daljših popravilih in pomoč na cesti. Ford se ponaša s pesto izbiro nove generacije večkrat nagrajenih gospodarskih vozil. Transit ravno letos praznuje 50-letnico
in je sinonim za vozila za prevoz tovora. Pri gospodarskih vozilih igra pomembno vlogo tudi ranger, to je prvi poltovornjak, ki mu je na lestvici varnosti Euro NCAP uspelo prejeti prestižno oceno pet zvezdic.
Fordova vozila so znana kot varna in zanesljiva, motorji spadajo med tehnološko najbolj napredne. Zato sta redno vzdrževanje in skrb za vozilo še toliko bolj pomembna. Za to poskrbijo v Avtohiši Čepin v Vojniku, kjer vam v najsodobne-je opremljenem pooblaščenem servisu nudijo vse poprodajne storitve. Servis ima strokovno usposobljene serviserje, posebna Fordova orodja in najnovejšo diagnostično opremo.
Poleg servisnih storitev v Avtohiši Čepin nudijo tudi av-tokleparske in ličarske ter vul-kanizerske storitve, avtovleko, sklepanje zavarovanj za vozila, urejanje financiranja za nakup novih in rabljenih vozil, cenitve poškodovanih vozil za zavarovalnice in še kaj bi se našlo.
Vabljeni v Avtohišo Čepin v Vojniku, kjer se boste prepričali o široki ponudbi vozil številnih blagovnih znamk!
Promocijsko besedilo
■jSTROJBPLlISTIM
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uuuuu.strojeplastika.sl
vtohi:
Go Further
Avtohiša ČEPIN, Celjska cesta 49, Vojnik 03/828-01-53, 051/247-888, ford@cepin.si, www.cepin.si
Prodaja in servis vozil FORD
asfalt kovač d.o.o.,
Planina pri Sevnici 47 A,
3225 planina pri sevnici
ASFALT
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net
ČMLjfcl ГШЖ FLIkCA
Td.: m m m
Grwtnhviehf, , 3000 Celje
iwMjci^ivisffikcaxom
"4
NOVO: _ tel.: 011 Z
DELOVNI Ш. pon. - pet:. oAH.do- Turt; sob.: оИЉУ.шг
<pTIKK
Уе^Лл
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
ewm MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^as:jejavmkK)dji.00-1 g^sobota od 8^00-12.00
* 10% popust* ob nakupu У^ * korekcijskih in sončnih očal
NSTALACUE VERHOV
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
nST&LUUE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOV, DELO BREZPLAČNO!
A^OPRALNCA
JSSt шв/шшш
če želite oglaševati v rubriki vsi ^aši mojstri, -pokličite оз± %£>o
KRONIKA
17
Spet drzni tatovi na počivališčih
Po krajšem zatišju ponovno pojav tatvin iz vozil
V zadnjem obdobju se je na Celjskem ponovno povišalo število drznih tatvin na avtocesti oziroma avtocestnih počivališčih. Pred dnevi sta se dva takšna primera zgodila na počivališčih Lopata in Tepanje.
Na Lopati sta neznana storilca pod pretvezo, da je na vozilu prazna pnevmatika, iz njega zvabila romunsko voznico. Medtem ko se je prvi pogovarjal z njo, je drugi iz vozila ukradel torbico z dokumenti in gotovino. Na počivališču Tepanje sta neznana storilca med počitkom prebudila ukrajinska državljana, ju prav tako zvabila iz vozila in ukradla žensko torbico z denarjem.
Ne verjemite vsega
Gre za standardne tatvine, ki jih izvajajo predvsem tuji državljani, zato so tudi preiskave izredno zahtevne. Eden od vzorcev tatvin na počivališčih je, da storilci pnevmatiko
Nekoliko manj je v zadnjem času primerov prodaje različnih stvari in predmetov ter izdelkov na počivališčih. Predvsem Romuni in Madžari so znali prodajati zapakirane računalnike ali naprave, ko pa so prejeli denar in se odpeljali, je lahkoverni kupec ugotovil, da v škatli sploh ni bilo to, kar je kupil ...
preluknjajo, nato voznikom sledijo in jih med vožnjo ustavijo, da jih na to opozorijo in jim ponudijo pomoč. Ko voznikom pomagajo menjavati pnevmatiko, eden od nepridipravov pokrade stvari iz vozila. Ponavadi so pri tem tako spretni, da vozniki šele kasneje ugotovijo, da so bili tarče kradljivcev. Spretni so tudi pri izbiri časa tatvin. Največ jih je v poletnem času, zato je zanimivo, da so se spet pojavile ravno zdaj. Policijske enote v notranjosti so dodobra okrnjene zaradi dela ob meji in zaradi begunskega vala, kar so verjetno storilci izkoristili. Po kaznivem dejanju največkrat zapustijo državo in podobne tatvine nato izvajajo še v tujini.
Obveščajo se med seboj
Analize in statistični podatki kažejo točno določene skupine ljudi, na katere so policijske enote, ki svoje delo izvajajo na avtocesti, še posebej pozorne pri nadzoru. Tako na primer policisti že vedo, da so storilci drznih tatvin največkrat Romuni, Bolgari, Madžari in Italijani. Med seboj se tudi obveščajo po mobilnih telefonih, če se pripeljejo na počivališče in tam opazijo policijo. Ker policija pogosto izvaja nadzor tudi v civilu in civilnih vozilih, so storilci zdaj pozorni tudi na to.
Pogosto so njihove tarče tudi tuji državljani. Zanje namreč predvidevajo, da se
Na avtocesti Celje-Maribor se je pred viaduktom Škedenj v ponedeljek zjutraj zgodila prometna nesreča. Trčila so štiri osebna vozila, vendar nihče ni bil huje poškodovan. Do trčenja naj bi prišlo zaradi spolzkega vozišča.
Isto jutro je do nesreče prišlo še v predoru Golo rebro med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer je voznica avtomobila zapeljala s cestišča, a se na srečo ni poškodovala. Štajerska avtocesta je bila zaprta tudi v torek zjutraj. Takrat se je nesreča zgodila na odseku med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico jug v smeri Maribora. Trčili sta dve kombinirani vozili, pri čemer nihče ni bil huje poškodovan. Vzrok nesreče še ni znan. Po naših podatkih je policija predvsem v pone-
Na avtocestnih počivališčih se zelo pogosto vrstijo tudi tatvine goriva iz tovornih vozil. A že večkrat smo poročali, da mnogokrat slovensko zakonodajo prelisičijo tuji tovornjakarji. Ti iztočijo gorivo iz svojih vozil, ga prodajo drugim voznikom, denar spravijo v lasten žep, nato pa policiji prijavijo, da so bili okradeni.
Nesreča zaradi spolzke avtoceste?
Na odseku pri Slovenskih Konjicah tri nesreče v dveh dneh
težje znajdejo v Sloveniji, če so okradeni, in zato težje poiščejo pomoč. Ravno ker storilci odidejo naprej v druge države, imajo kriminalisti pri preiskavi nemalo težav, saj ko tatovi vstopijo v drugo državo, to za preiskavo pomeni kup birokracije pri sodelovanju s tujimi policisti. Zato pogosto takšna kazniva dejanja preiskujejo tisti policisti, ki dobro poznajo tujo zakonodajo.
Nekatere države, četudi storilce tam izsledijo, jih ne preganjajo, saj je s tatvino storjena škoda nizka in je zanje to pogosto bagatela. To z drugimi besedami pomeni, da marsikateri oškodovanec ne dobi povrnjene škode ali vsaj zadoščenja ob podatku, da so tatu v tujini prijeli in ga tudi kaznovali. Celjska policija sicer nadzor na avtocesti izvaja
s posebno patruljo tako imenovane policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki odkriva kazniva dejanja na štajerskem delu avtoceste, pri čemer so v odkrivanje takšnih primerov in iskanje storilcev vključene tudi ostale patrulje policijskih postaj na območju ob avtocesti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT(SHERPA)
Vse za praznične dni
deljek zjutraj bila večkrat opozorjena, da je na avtocesti med Dramljami in Slovenskimi Konjicami precej spolzko vozišče. Zato so celjski policisti opozarjali na večjo previdnost na tem odseku. Dars smo vprašali, ali se morda na vozišču na omenjenem odseku pojavljajo kakšne težave. Kot so nam odgovorili, s težavo, da naj bi do spolzkosti avtoceste prihajalo zaradi težav z voziščem, niso bili seznanjeni. So pa dejali, da je v prihodnjih letih na tem odseku predvidena obnova vozišča zaradi slabega stanja avtoceste. »Naj pojasnimo, da Dars dela izvaja z namenom, da bi bile avtoceste varne in pretočne avtocest. Zato potekajo trenutna obnovitvena dela in temu bodo namenjena tudi dela na omenjenem odseku,« so še dodali.
Ognjeni zublji so oktobra uničili približno 400 kvadratnih metrov podstrešja.
Ovaden zaradi požara v Cankarjevi ulici
Kriminalisti PU Celje so končali preiskavo okoliščin požara, ki je izbruhnil 16. oktobra ponoči v starejši stanovanjski zgradbi v Cankarjevi ulici v Celju. Po njihovih ugotovitvah je do požara, ki je izbruhnil v podstrešnih prostorih, prišlo zaradi nepravilno odloženih vročih ostankov kuriva. Policisti so z gasilci iz stanovanj evakuirali približno 60 stanovalcev. Nihče od njih ni bil poškodovan. Zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti bodo ovadili 36-letnega Celjana, ki je vroče ostanke kuriva nepravilno odložil in s tem povzročil požar.
Foto: Arhiv NT (GrupA)
V moderno urejeni papirnici Venpro v zgradbi upravne enote v Mozirju, vas bomo prijazno sprejeli in vam z veseljem nudili pomoč pri nakupu. V tem predprazničnem času vam nudimo bogato novoletno ponudbo tako za podjetja kot tudi za spretne prstke, ki radi ustvarjajo doma. Že v novembru lahko izbirate med več kot 50 različnimi motivi stenskih in namiznih koledarjev z možnostjo do-tiska svojega logotipa ali reklamnega sporočila.
Na naših policah lahko najdete tudi namizne podloge s koledarji, poslovne mape, denarnice, nalivna peresa, kemične svinčnike, vžigalnike in rokovnike različnih velikosti in barv, pri katerih je prav tako možen dotisk.
Če želenega izdelka ne boste našli, vam ga bomo pomagali poiskati v katalogu. Naročeno blago bo v prodajalni že enem ali dveh dneh. Pri večjih naročilih nudimo dodaten popust.
Kreativna darila za otroke
Bliža se čas obdarovanj. V papirnici vam bomo svetovali, kako izbrati čudovito in cenovno ugodno darilo za otroke.
Didaktična darila za otroke so pogosto iz prijaznih materialov, poučna, poleg tega so tudi cenovno precej ugodna. Mednje sodijo različne mehke igrače za dojenčke, sestavljanke, knjige, ki obogatijo otroško domišljijo in besedni zaklad, igrače in igre, ki spodbujajo mišljenje, na primer sudoku, karte, pobarvanke in podobno. Poleg tega vam
Vabimo vas, da nas obiščete na
v
Smihelski cesti v Mozirju ali nas pokličete na številko 03 583 36 60 ali 041 319161. Spletna stran: www.venpro.su
Veseli bomo vašega obiska.
nudimo pester izbor plišastih igrač, lego kock, bruder vozil in drugih ustvarjalnih kompletov za različno starost otrok.
Vsem tistim, ki ste ustvarjalni in si radi sami v svojem domu pričarate božično-no-voletni čas, bomo postregli z ustvarjalnimi idejami in materiali (z novoletnimi jelkami, s stiropornimi kroglicami, z volnami za filcanje, risarskim priborom, materialom za izdelavo nakita, modelirnimi masami, barvam, lakom, lepilom in še in še).
Pri nas boste našli izvirne že izdelane praznične voščilnice (tudi poslovne) in ovijalni papir, dekorativne trakove, darilne vrečke, darilne škatle različnih velikosti in druge dekorativne materiale.
Kolektiv papirnice Venpro Mozirje
in	ČDHDT	novi tednik
lO	OrUn I	Št. 47, 26. november 2015
Lokalni derbi odločil Tilen Klemenčič
Celje po zmagi nad Rudarjem skočilo z dna razpredelnice
Lestvica 1. SNL
Celjski in velenjski nogometaši so odigrali že 69. sa-vinjsko-šaleški derbi. Uspešnejši so bili Celjani, ki so slavili zmago z 1:0. Strelec edinega gola je bil Tilen Klemenčič, branilec, ki je zavoljo številnih poškodb moral zaigrati v zvezni vrsti.
Pozabili se bodo klavrn obisk, povprečna predstava, (pre) številne napake - domačini so z vnemo, značilno za goste, »prirudarili« že kar nujno zmago in zapustili rep lestvice.
Krona dobrih predstav
Nogometaši Celja po zadnjem koncu tedna niso bili več zadnji na lestvici; upali so, da je pri tem ostalo tudi po sinočnji zaostali tekmi v Krškem, kjer so gostovale Domžale. »Rumeni« so na domačem igrišču ugnali »knape« po več kot štirih letih in pol. Tedaj, 5. marca 2011, sta bila trenerja Stane Bevc (Celje) in Bojan Prašnikar. Po 69 obračunih ima Rudar še vedno boljše razmerje v zmagah (24:23), toda slabše v zadetkih (91:92). K temu je pripomogel mož odločitve v hladni soboti Tilen Klemenčič, ki je sprožil z levico in žogo poslal k oddaljeni vratnici, ko je bil vratar Radan zakrit. Akcijo je začel Blaž Vrhovec, z zunanjim delom stopala je podajo podaljšal Ivan Firer, žogo pa je nato refleksno s stegnom
Tilen Klemenčič je bil mož odločitve v Areni Petrol.
izbil Elvedin Džinič, toda prav na čevelj Klemenčiču: »Zadetka sem zelo vesel. Menim, da se nahajamo v seriji dobrih predstav. Tokrat smo našo mrežo ohranili nedotaknjeno in se lahko zasluženo veselimo zmage.«
Nadaljevati
Gostje so izenačenje zapravili v 52. minuti. Po odlični podaji Mateja Eterovića v kazenskem prostoru Leon Črnčič ni uspel premagati razpoloženega Matica Kotnika,
ki je hitro zmanjšal odprt prostor in nastavil telo. Za las je zmanjkalo Enesu Đurkoviću, da bi preprečil živčno končnico - lepo je streljal z roba kazenskega prostora, toda zadel vratnico. Levica Marka Paja-ča ostaja strupena, toda moral se bo odvaditi kriljenja z rokami, saj bo prej ali slej kaznovan. Jure Travner je že »iz najhujšega«, njegova pomoč v nadaljevanju prvenstva bo koristna. Dvakrat je Ivan Firer s »petko« dvignil žogo pred nasprotno obrambo: »Ker sem
Slovo tudi uradno potrjeno
Ženski košarkarski klub Athlete Celje je potrdil vest, o kateri smo pisali že v prejšnji številki. Po štirih letih in pol mesto ob Savinji zapušča Marica Gajić.
Dosedanja kapetanka bo kariero nadaljevala pri ambicioznem turškem prvoligašu Yakin Doguju, ki je trenutno na sedmem mestu v eni izmed najmočnejših lig v Evropi. Domicil ima na Cipru.
Celje drugi dom
Gajićeva spada med najboljše igralke celjskega kluba doslej. V Celje je prišla s šestnajstimi leti iz Bijeljine in odigrala štiri sezone in pol. Osvojila je štiri naslove slovenskih prvakinj in tri pokalnih. Že pri 19 letih je postala najboljša skakalka v zgodovini Jadranske lige. »Veseli me, da odhajam v zelo ambiciozen klub in v ligo, ki je najmočnejša v Evropi. Zame je to pomemben mejnik v moji karieri. Ob tej priložnosti se želim celjskemu klubu zahvaliti za čudovita leta, ki sem jih preživela tukaj. Zelo mlada sem prišla v klub, v njem zelo napredovala, osebnostno dozorela in skupaj s soigralkami, trenerji
in upravo vsa štiri leta dosegla zelo dobre rezultate. Celje bo ostalo moj drugi dom, v katerega se bom tudi v prihodnosti vedno rada vračala.« Ogromno simpatij je požela z izjavami v slovenskem jeziku.
Upanje na skupno pot
Letos se je Marica malce zapletla s podpisom za menedžersko agencijo, ki je pogojevala prestop v točno določen klub, zato se je vse skupaj nepričakovano zavleklo. Z ŽKK Athlete ji pogodba poteče ob koncu sezone, zato bo klub prejel odškodnino zanjo. »Marica Gajić je zagotovo ena izmed tistih košarkaric, ki so v zgodovini našega kluba pustile največji pečat. Izjemno veseli smo, da odhaja v najmočnejšo ligo v Evropi, v vrhunsko organiziran in urejen klub ter da bo imela priložnost igrati z velikimi imeni evropske in svetovne košarke. Marici se zahvaljujemo za njen izjemen doprinos k rezultatom našega kluba v zadnjih letih in ji na njeni nadaljnji poti želimo čim več zdravja in dobrih
iger. Upam, da se bodo naše poti v prihodnosti v takšni ali drugačni vlogi še kdaj srečale,« je povedal pod-
OLIMPIJA	17	12	3
MARIBOR	17	9	5
DOMŽALE	17	8	5
GORICA	17	9	1
ZAVRČ	18	7	5
LUKA KOPER	18	5	4
RUDAR	18	4	6
KRKA	17	4	6
CEUE	18	3	6
KRŠKO	17	3	5
2	47:12	39
3	37:18	32
4	25:13	29
7	27:26	28
6	19:19	26 9	23:28	19
8	16:27	18
7	13:24	18
9	13:33	15 9	8:28	14
višji, čakam pri prvi vratnici. Pritisk je bil ogromen, poraza si nismo smeli privoščiti. Treba bo še naprej zmagovati, v Krškem moramo izkoristiti svoje priložnosti.« Čestital mu je gostujoči trener in prekinil pogovor, Firer pa je izstrelil: »Razbili smo jih >ko Bugare<!«
Samozavestni v Krško
Naneslo je, da je bil na novinarski konferenci zgolj vaš poročevalec. Kljub temu trenerja nista bila redkobesedna.
Iztok Kapušin je pripravil taktiko, ki ustreza položaju na lestvici: »Vknjižili smo izredno pomembno zmago. Vsaka točka veliko šteje, tri še posebej. Zavedali smo se moči Rudarjevih vezistov, ki znajo zadržati žogo. Mi smo svojo priložnost iskali predvsem v agresivni igri in disciplinirani obrambi. Plod tega je bilo vodstvo. V nadaljevanju smo se nehote povlekli nazaj in Rudar si je začel ustvarjati priložnosti. Mi smo pretili v protinapadih.« Poškodbe so precej narekovale Kapušinov izbor začetne enajsterice: »Naše težave se nadaljujejo. Manjkali so Danijel Miškić, Valon Ahmedi in Marko Kraj-cer. Druge rešitve, kot da se v zvezno vrsto postavi Klemenčič, ni bilo. V agresivnosti smo kljubovali, pešali smo v kreaciji igre, kar smo pričakovali. Srečno se je izteklo. V naslednjih štirih tekmah moramo osvojiti sedem točk.« Za Celje se »kvalifikacije« v boju za obstanek nadaljujejo v soboto v Krškem. »Gre za specifično sredino, ki jo zelo dobro poznam. Občinstvo je praktično dvanajsti igralec. Igrišče je manjše, predvsem ožje. Mi smo na zadnjih gostovanjih igrali dobro, bolje kot doma. Ne bojim se naslednje tekme,« je zaključil Kapušin.
Ponoviti 2. polčas
Rudar se je pred poletjem znašel v finančni zagati in
Celje (4-4-2): Kotnik -Vidmajer, Travner, Soria, Kous - Pajač, Vrhovec, Klemenčič, Spremo - Firer, Đurkovič. Igrala sta še Ali, De Sousa.
Rudar (4-3-2-1): Radan -Kašnik, Žitko, Džinič, Ihbe-isheh - Črnčič, Tolimir, S. Babić - M. Babić, Trifkovič - Eterović. Igrali so še Ko-cić, Pra šnikar, Grgić.
počasi sestavljal ekipo, ki pa je uspešno nabirala točke. Pred kratkim se je ustavilo, Rudar lahko zanese v nevarne vode. Strateg Jernej Javornik meni: »Naše medsebojne tekme so v zadnjem obdobju odločene v trenutku, ko pade prvi gol. Mi smo dobro začeli, toda v drugi polovici prvega polčasa smo nenadoma igrali nazaj, namesto naprej. Sami smo >dvignili< Celje in med našimi slabimi trenutki prejeli gol. Drugi polčas je bil po mojih željah, s priložnostmi na obeh straneh. Mi smo bili tisti, ki smo želeli zadeti, storili smo vse, a nam ni uspelo.« Javornik je najbolj obžaloval dogodek iz sedme minute drugega dela, ko je zelo zrelo priložnost pripravil Eterović: »Leon Črnčič se je znašel v položaju, iz katerega bi moral izenačiti. Naša visoka poraza z Olimpijo in Mariborom sta pustila posledice. Želeli smo celo več, kot smo si zaslužili po doslej prikazanem. Nekaj igralcev lovi formo, denimo prav Ete-rović in Črnčič, povratnika po zaceljenih poškodbah.« Javornik je prepričan, da bodo proti Krki točke ostale doma, če bodo njegovi varovanci ponovili igro iz 2. polčasa v Celju. Še bo zanimivo, žal v vse bolj zimskih pogojih.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
predsednik celjskega kluba Borut Kop.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Vodstvo Athleta je v svoje vrste zvabilo Tino Trebec, ki je igrala na Švedskem. Če bo jutri prispela dokumentacija, bo Trebčeva naslednji teden igrala proti Kvarnerju.
Za Marico Gajić bo sila težko najti ustrezno zamenjavo. Dekle iz BiH je v Celju pustilo močan pečat, tako na igrišču kot tudi izven njega.
NA KRATKO
Lahko pade Kiel?
Veszprem: Celjski rokometaši bodo pojutrišnjem v ligi prvakov pričakali Kiel, v soboto pa so ob Blatnem jezeru pokazali zobe in čeprav so igrali bolje kot v Zlatorogu, so izgubili z razliko šestih zadetkov. Najbolj učinkovita sta bila Šime Ivić in Miha Zarabec s po šestimi goli, Blaž Janc in Blaž Blagotinšek sta jih dodala po pet.
Majhen šok
Velenje: Rokometaši Gorenja so prvo tekmo 3. kroga pokala EHF izgubili proti danskemu Tvisu Holstebroju z 29:25. Velenjska igra nikakor ni stekla, vse preveč je bilo posamičnih akcij in pred 1.200 gledalci je kmalu postalo jasno, da slovenske podprvake na povratni tekmi v nedeljo ob 13.00 čaka vražje težko delo za evropsko preživetje.
Povratek Jerončiča
Braslovče: Ob šestih porazih so odbojkarice Braslovč le trikrat zmagale v dosedanjem delu 1. slovenske lige. Po odhodu trenerja Slobodana Nikolića je ekipo na dveh tekmah vodila njegova pomočnica Damijana Mihalinec, nato pa je predsednik Marjan Kumer v klub vrnil Zorana Jerončiča, ki bo ekipo v tej sezoni prvič vodil v soboto v Ljubljani proti Calcitu.
Ni šlo
Celje: Za hokejisti ECE Celja je neuspešen vikend, dva poraza na domačem ledu, toda proti visokouvrščenima moštvoma v ligi INL. Bregenzerwald je bil boljši z 2:0, gola je dal v zadnji tretjini. V Mestnem parku je zmagal še Lustenau, ki si deli 1. mesto, s 5:1. Edini gol za celjsko moštvo je dosegel Davor Rakanovič. Celjski hokejisti bodo v soboto gostovali pri zadnjeuvrščenem Kapfenbergu, v torek pa bodo pričakali Slavijo. (Dš)
ŠPORT
19
V Laškem je začelo »škripati«
Slatinčani še neporaženi, Šoštanj čani do izjemnega presenečenja
Po petih krogih državnega prvenstva za košarkarje so neporažene le še tri ekipe, Rogaška, Šenčur in škofjeloški LTH Castings. Zlatorog je z dvema porazoma četrti, Elektra in Hopsi, ki so pri eni zmagi, pa so na sedmem in osmem mestu.
Rogaška je v svoji dvorani s 84:61 premagala Helios Suns. Elektra je po vseh finančnih in kadrovskih težavah v začetku sezone na Polzeli prišla do senzacionalne zmage z 89:85. Zlatorog je v Šenčurju izgubil s 75:63.
Bleda predstava »pivovarjev«
Laščani so v Šenčurju povedli s trojko Jamarja Abramsa, dobili 1. četrtino (20:19), potem se je srečanje počasi začelo prevešati na stran gostiteljev, ki so po polčasu vodili za deset točk. V nadaljevanju so po-vedli tudi že za 13 točk, a so Laščani izvrstno odgovorili in se približali le na tri točke, a več jim ni uspelo. Poznala se je utrujenost po napornem ritmu tekem sre-da-sobota in »krajša klop« je bila vzrok za poraz. Najučinkovitejši je bil Daniel Vujasinović s 17 točkami. »Zmagala je precej boljša ekipa. Tekmo smo izgubili že v prvem polčasu, ko
smo zgrešili najmanj deset povsem neoviranih metov. Ekipi nimam česa zameriti, poznala se ji je utrujenost od evropske tekme,« je razočarano dejal trener Predrag Milović.
Brez posluha vodilnih
Laški košarkarji so bili v Šenčurju vidno potrti. Trudijo se iz tekme v tekmo, vendar je očitno, da ekipi manjkata najmanj dva kakovostna igralca. To se je opazilo že v uvodnih krogih, vendar se vodilni v laškem klubu na to ne ozirajo. Prvemu moštvu so »obrnili hrbet«, zdi se, da čakajo le še na to, da odstavijo Milovića, kar bi bila zagotovo napačna odločitev. Trener nujno potrebuje okrepitve. Vsaj dva košarkarja, ki sta prišla pred sezono, sta bila zgrešena nakupa. Zdaj je čas za popravke, nikakor ne čez pet ali deset krogov. V Laškem se vsako poletje radi pohvalijo, da je sezona, ki je pred vrati, finančno pokrita. Potem je verjetno ostalo še kaj denarja za okrepitve.
Podpora igralcev
»Ne pritožujem se glede vzdušja v Laškem. Tam sicer pravijo, da je to nekaj povsem normalnega. V preteklih dveh letih tega nisem
čutil, ko smo trdo delali in veliko naredili. Zdaj pa že od prvega dne čutim negativno energijo okoli ekipe. Tudi vse naše nasprotnike so nekateri začeli podcenjevati. Avstrijska ekipa v Fibinem pokalu je bila na zaključnem turnirju, a je za njih >indijanska ekipa<. Podobno mislijo tudi o drugih moštvih. Mi pa naj bi bili >šampioni<, ki smo ogromno vložili. A ni res. Menim, da si doslej še nismo privoščili spodrsljaja. Igramo dobro in slabo,« je v žalostnem tonu v Šenčurju govoril Milović, ki ima podporo svojih varovancev na čelu z izjemnim motivatorjem, kapetanom Goranom Jura-kom. In si jo zasluži tudi v prihodnje.
Spremembe so nujne
Laščani so doživeli drugi poraz v domačem prvenstvu (prvega v Domžalah). »Šenčur ni naivna ekipa, zmagal je tudi v Domžalah. So zelo izkušeni, zato je poraz daleč od tragedije, ki jo bo marsikdo želel prikazati. Stopiti moramo skupaj in trdo delati še naprej. Vzdušje v slačilnici je vseskozi odlično, fantje so pozitivni in verjamem v najboljše,« je iskreno dejal Daniel Vujasinović. Tudi Milović je bil odkrit:
Dovganova druga, Logar tretji
Skate Celje 2015
Na drsališču v mestnem parku v Celju so pripravili tekmo za evropski kriterij Skate Celje 2015. Nastopilo je 296 otrok iz 19 držav.
Med 50 klubi so mladi celjski drsalci osvojili odlično tretjo mesto. Jesenice so bile šeste, blejski Labod je bil enajsti, Stanko Blo-udek (Lj) osemnajsti, Kranj in Bled pa sta si delila 30. mesto.
V kategoriji »junior ladies« je Maruša Udrih končala na desetem mestu, Nina Polšak je bila enajsta. Med »advanced novice girls« je bila Lara Guček peta. V kategoriji »basic novices A II. girls« je Ana Čmer osvojila četrto mesto. Med drsalkami »basic novices A III. girls« je bila Hana Bučar šesta.
»Vsekakor bo sledila menjava enega ali dveh igralcev. No, morda bo še prej menjava pri strategu, kajti v Laškem trenerje menjujejo >vsak drugi dan<. Zagotovo bo treba osvežiti igralski kader, saj nam s sedanjo ekipo in posledično z igro ne bo lahko. Stežka bomo konkurenčni.« Glede na to, da predsednika, športnega direktorja ali vsaj tiskovnega predstavnika v Šenčurju ni bilo, potem pravega vzdušja ni pričakovati. Za Šenčur je prvič zaigral izkušeni Dražen Bubnič. Pred tem se je »ponujal« Zlatoro-gu, ki ga je zavrnil. Navijači si želijo, da bi se stanje izboljšalo. A se odvija scenarij kot v preteklih sezonah, ko je pri vodilnih možeh še vedno ogromno pomanjkanja znanja, predvsem pa je premalo posluha pri odlični finančni situaciji. Če lahko Šenčur sestavi kakovostno ekipo, potem se lahko v Treh lilijah zamislijo.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
	A p __■> *	^^H !W аДЈМД
		у V t jH ШШ' V itHL
iv ■ i^^B		fjSOl > ä T* m
	< T i	h. S :
	H	ШШ&Шт
		* >.
	•9ШШГ	т шапвТШ
Ш%	flE:	%Ä L '_ МГ M
Zlatorog je doživel že drugi poraz (v akciji Daniel Vujasinović), Hopsi pa so si na Polzeli privoščili spodrsljaj proti šoštanjski Elektri.
Luka Logar se je med drsalci »basic novices A boys« povzpel na tretjo stopničko. Še za mesto boljša je bila Taja Dovgan v kategoriji »cubs II. Girls«, druga. V najmlajši kategoriji »chicks II. girls« je Marina Skelič osvojila četrto in Nika Ožek Bela sedmo mesto.
V celjskem strokovnem vodstvu so prepričani, da so njihovi drsalci že na začetku sezone prikazali dobro pripravljenost pred pomembnimi tekmami, ki bodo sledile. Tekme evropskega kriterija bodo še štiri, v Beogradu med 19. in 23. januarjem, v Sofiji med 10. in 14. februarjem, v Budimpešti prve dni marca in v italijanskem Canazeiju (od 31. marca do 3. aprila).
DŠ, foto: arhiv DK CELJE
Panorama
NOGOMET
1. SL, 18. krog: Celje - Rudar 1:0 (1:0); Klemenčič (33), Olimpija - Maribor 2:2 (1:2), Koper - Zavrč 3:1 (1:0).
MALI NOGOMET
1. SFL, 10. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Litija 6:4 (2:3); Vrabel (18, 20, 27, 40), Kordiš (33, 34). Vrstni red: Oplast 19, Maribor 18, Dobovec 17, Sevnica, Litija 14, Puntar 13, Bronx 10, Benedikt, Ajdovščina 3.
KOŠARKA
1.	SL, 5. krog: Šenčur - Zlatorog 75:63; Jeršin 13; Vujasi-nović 17, Krušič 15, Rogaška - Helios Suns 84:61; Reme-kun 21, Primorac 14; Lelić 17, Hopsi - Elektra 85:89; Fields 26, Woolridge 23; Bu-kovič 21, Tumer 16. Vrstni red: Rogaška, Šenčur, LTH Castings, Zlatorog 8, Helios Suns 7, Portorož, Elektra 6, Hopsi 5, Lastovka 4.
2.	SL, 5. krog: Terme Oli-mia - ECE Triglav 80:70; Remus, Cerkovnik 19; Ro-tar 20, Konjice - ECE Celje 76:56; Zdolšek 22, Lipovšek
20; Krasniči 20, Koštomaj
12.	Vrstni red: Terme Oli-mia, Triglav, Plama Pur 9, Črnomelj, Parklji, Branik 8, Konjice, Grosuplje, Hrastnik
7,	Slovan, Sežana, Celje 6.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A,
8,	krog: Veszprem - Celje Pivovarna Laško 34:28 (17:15); Ilić 7; Ivić, Zarabec 6. Vrstni red: PSG 14, Veszprem 13, Flensburg 12, Kiel 8, Wisla 7, Zagreb 6, Celje, Bešiktaš 2.
Pokal EHF, 1. krog, prva tekma: Gorenje - Holstebro 25:29 (14:16); Božović 6, Skube 5; Balling 11.
1. SL (ž), 8. krog: Zelene doline Žalec - Maribor Branik 30:26 (15:13). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator
13,	Ljubljana, Koper 10, Krka
9,	Ajdovščina, Žalec 6, Celje 7, Velenje, Branik 4, Jadran 2, Brežice 0. (MiK)
Športni koledar
Petek, 27. 11.
ROKOMET
1. SL (ž), 9 krog: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (20).
Sobota, 28. 11.
NOGOMET
1. SL, 19. krog: Krško -Celje, Velenje: Rudar - Krka (15.30).
KOŠARKA
1.	SL, 5. krog: Šenčur - Rogaška (19), Portorož - Hopsi (19.30), Šoštanj: Elektra -Lastovka (20).
2.	SL, 6. krog, Kranj: Triglav - Konjice (18), Sežana - ECE Celje (19).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Kiel (17.30).
Nedelja, 29. 11.
ROKOMET
Pokal EHF, 1. krog, povratna tekma: Holstebro - Gorenje (19).
KOŠARKA
2. SL, 6. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Hrastnik (18).
Sreda, 2. 12.
MALI NOGOMET
1. SFL, 9. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Benedikt (20).
Luka Logar
Taja Dovgan
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ПтШП {Mffflofk
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
ШШ
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PRODAM
KUPIM
POSEST
PRODAM
CLIO 1,2, letnik 2004, z vso opremo, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 2689
STROJI
MOČNO snežno frezo, dvostopenjsko, z zaporo diferenciala in ogrevanimi ročkami, nerabljena, prodam. Telefon 041 901-118.	2621
TRAKTOR Zetor 4712, zelo ohranjen, s kabino, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 2690
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Store, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTOR Ursus, Imt, Zetor, Univerzal in ostale traktorje, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 2687
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: D2/78D 99 26 www.ramainox.si
ŽALEC, Kasaze. Prodava stavbno zemljišče 2.263 m2 in gozdno zemljišče 3.904 m2, v k. o. Kasaze, skupaj za 29.900 EUR. Telefon 041 708-198. n
KUPIM
VIKEND ali starejšo hišo, primerno za bivanje, na relaciji Celje-Vransko z okolico, cena do 60.000 EUR, kupim. V račun nudim pisarno, 30 m2, v Celju, Razvojni center. Cena 20.000 EUR razlika doplačilo. Telefon 070 499-499.p
STANOVANJE
PRODAM
V ŠMARTNEM v Rožni dolini prodam stanovanjsko hišo, veliko 150 m2, približno 1.172 m2 pripadajočega zemljišča, EI 2015-4-3-14890. Cena po dogovoru. Telefon 041 898-986. 2653 DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd 26.464 m2 in stanovanjsko hišo (Klanc 16, Dobrna) z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 35.000 EUR. Hiša ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198.	n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.	n
CELJE, Sentjungert. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Sentjungert 23, 83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 77.000 EUR. Telefon 041 708-198.	n
STANOVANJE v Trubarjevi ulici, približno 55 m2, pritličje, primerno za starejše, ugodno prodam. Telefon 041 347-715.
2666
ШВШИ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
ODDAM
DVOSOBNO obnovljeno stanovanje, 70 m2, blizu centra, mirna lokacija, oddam. Telefon 041 720-568. 2688 OPREMLJENO stanovanje za dve ali štiri osebe oddam. Telefon 041 650-737.
2693
AKUSTIKA
PRODAM
OTROŠKO diatonično harmoniko C, F, B, velikost 30 cm, z dvema poltonoma, prodam. Telefon 031 485-488. 2699
PRODAM
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	2 5 4 4
KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979.	p
PRAŠIČE, težke od 100 do 160 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	2510
PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, ugodno prodamo. Telefon 031 832-520.2515 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	2 5 4 5 DVA prašiča, težka 180 in 200 kg, krmlje-na z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5821-916 ali 031 820-296.
2586
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, možna rezervacija kolin, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476.	p
KRAVO, brejo 7 mesecev, pašno in telico, brejo 5 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 249-801.	Š 188 PRAŠIČA, težkega 200 kg, domače reje, prodam. Telefon 5771-927. 2629 DVE dve leti stari telici, ena za zakol, druga v 7. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 593-263. 2661 TRI kozliče ugodno prodam. Telefon 051 330-705. 2662 SVINJO, domače reje, težko okoli 200 kg, prodam. Možen ogled in dodatne informacije. Telefon 041 858-007, Branko, okolica Šentjurja. 2664 DVA prašiča, težka približno 150 kg, prodamo. Telefon 040 778-715. 2665 BIKCA, rjave pasme, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 223-798. 2668 KRAVO, pasme limuzin, (tretjič) brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 031 596722. 2671 PRAŠIČE, težke približno 150 kg, hranjene z domačo hrano, mesnate pasme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 282-805. 2683 KOBILO za zakol, zelo lepo, prodam. Telefon 041 812-961. 2679 SEDEM mesecev brejo kravo in telico, obe pašni in mirni, prodam. Telefon (03) 5771-387. p BIKCA, starega 13 mesecev ter teličke starosti 13 in 18 mesecev prodam. Telefon (03) 5740-626. 2684 PRAŠIČA za zakol, 150 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 031 509-687.
2685
BIKCA sivega, starega 10 mesecev, 300 kg, prodam. Telefon 070 267-032. 2697
DSU
družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 160
objavlja oglas za
ZBIRANJE INFORMATIVNIH PONUDB ZA NAJEM ALI ODKUP POSLOVNIH PROSTOROV
Družba D. S. U. vljudno vabi potencialne interesente za najem ali nakup poslovnih prostorov v prenovljenem objektu ŠMARSKI HRAM, ki se nahaja v samem središču Šmarja pri Jelšah.
V objektu, ki bo predvidoma obnovljen do konca leta 2016, bo na razpolago več poslovnih prostorov površine po cca. 50 m2.
Namenjeni bodo poslovni, trgovski, gostinski ali drugi dejavnosti. Resni interesenti, ki bodo imeli tudi možnost vplivanja na obnovitev, to je prilagoditev prostorov njihovim potrebam, naj se za dodatne informacije obrnejo na
g. Miloša Mlinarica, tel. 01/ 58 94 860, e-naslov: milos.mlinaric@dsu.si
KRAVO simentalko z mlekom in kravo simentalko za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 794-301. p BIKA, rj/ls, težkega 250 kg in bika cha, težkega 330 kg, prodam. Telefon 031 464-629.	2694
PRAŠItt,tšžkeŠa 150 do 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Več informacij po telefonu 031 503-370.	2702
sport@radiocelje.com
PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351.	2704
DVE telički in enega bikca, mesni tip, telki 200 kg, prodam. Telefon 041 525-464.	p
novi tednik	rad	io cel	je
NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje
Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja in nastopanja pred radijskim mikrofonom?
Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje iščemo
novinarja oziroma novinarko
z vsaj 7. stopnjo izobrazbe Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 30. novembra na radio@nt-rc.si ali tednik@nt-rc.si ali na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za novinarja/novinarko«.
i	Mi:		1	i
	i			
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov...
www.zdravo-kosilo.si
Prodajna mesta:
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in
vse trgovine Tuš p° Sloveniji.	ЕшЗ	t.dnik@nt-rc.si
13791
novi tednik
Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP
Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si
simfer
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
—
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina.
ZAHVALA
V 55. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, sin in brat
DARKO ALBREHT
iz Spodnje Rečice pri Laškem (17. 6. 1961 - 9. 11. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče, cvetje in
denarne prispevke. Hvala gospodu župniku Klemnu Jagru, govornikoma Matjažu Piklu in Andreju Mavriju, pevcem, Lovski družini Rečica, Strelskemu društvu Rečica, PGD Rečica, vsem veteranom, borcem, KS Rečica, Rdečemu križu, invalidskemu društvu in Komunali
Laško za lep pogrebni obred. Iskrena hvala tudi kolektivoma Fragmat Tim Laško in Svetloba, d. o. o., kolektivu porodne sobe Celje
in Elektru Rezec, s. p. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vsak objem in topel stisk roke.
Žalujoči vsi njegovi
KUPIM
OSTALO
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE krave in telice za zakol in za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.	p
PRODAM
PRODAM
SILAŽNE bale, druga košnja 2015, prodamo. Možna dostava. Telefon 041 556-082.	p
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^»
041 420 111
AIDA d.o.o., Prekopa 3, Vransko
DOMAČA orehova jedrca, posušena na domači krušni peči, cena od 8 do 10 EUR, prodam. Telefon (03) 5774-066, Svetina.	2658
SENO in otavo prodam. Telefon 041 846908.	2655
SENO in otavo v kockah, možna tudi zamenjava za drva, ugodno prodam. Telefon (03) 542-1162.	2670
SILAŽNE kakovostne bale ugodno prodam. Telefon 031 612-160. l 250
OREHOVA jedrca, naravno sušena (9 EUR/ kg) oziroma cele orehe (3,5 EUR/kg), prodam. Telefon 051 616-356. 2701
PRODAJA
ŽAGOVI N E
041 420 111
AIDA d.0.0.. Prekopa 3, Vransko
KUPIM
BUKOVE pelete (slovenski proizvod) prodamo. Cena za tono je 190 EUR, možna dostava. Telefon 041 556-082. p 3.000 litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje prodam. Telefon (03) 5735-146.
2517
SUHA metrska drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588.2660 BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Informacije po telefonu 051 614-316. p HLODOVINO za drva (bukev, gaber) z dostavo prodam. Telefon 041 472-380.
Š 192
SVINJSKO polovico, svinja rejena z domačo kuhano hrano (zakol čez 10 dni, okolica Socke), prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145.2673 DRVA, dolga v hlodih, okolica Vojnika, ugodno prodam. Telefon 040 688-876.
2672
SMREKE lubadarke, približno 9 m3, ugodno prodam. Telefon (03) 5798-371, zvečer.	2677
VISOKO kalorične brikete za kurjavo prodam. Telefon 041 741-028 . 26 8 2 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano in ročno spravljeno seno, balirano v kocke, prodam. Telefon 031 806-191. 2691 GUME Kumho 155/80/13, m + s, s platišči, okrasnimi pokrovi, 7 mm profila, za 70 EUR, gume s platišči 175/70/13, m + s, za opel astro, 6 mm profila, prodam za 70 EUR. Telefon 041 983-800.	2692 AKACIJEVE podpornike za pastirja, dolžina 170 cm, debelina 7 do 15 cm, približno 100 kosov, 1 EUR/kos, prodam. Telefon 041 983-800. 2692 STARINSKO kredenco in stare smuči, letnik 1950, prodam Telefon 5730-101.
2696
SVEŽO domačo svinjsko slanino (špeh) brez kože kupim. Telefon 031 400386.	2675
MENJAM
100 kock sena menjam za 4 metre drv. Telefon 051 228-922. 2695
mn ]	m
astrologinjaa jasnovidnosti	m H Ш Л0С
BIOTERAPIJI Hi	
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob slovesu drage
ALOJZIJE SOLER
iz Bezovja 15 a, Šentjur (20. 6. 1932 - 24. 10. 2015)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti na šentjurskem pokopališču. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Zagajšek, pevcem in govornici za lepo opravljen obred slovesa. Hvala tudi ravnatelju III. OŠ Celje.
Hvaležni smo, da smo jo poznali in se smeli z njo družiti.
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi oče, dedi in brat
FRANC KOLAR
iz Štor (30. 1. 1940 - 6. 11. 2015)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
DVA invalidska vozička prodamo. Telefon 031 639-353.	2698
DRVA bukev, hrast, suha, prodam. Telefon (03) 5798-718.	2700
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p REZAN les smreke, lipe, hrasta, jelše in suha mešana drva prodam. Telefon 041 740-934. 2705
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
Vsakdo je lahko velik ... Potrebuje samo srce in dušo.
V SPOMIN
DAMJANU SLEMENŠKU
iz Vojnika (13. 2. 1974 - 23. 11. 2003)
Minilo je dvanajst let, kar smo te za vedno izgubili, a v naših srcih in mislih boš za vedno ostal takšen, kot si bil. Hvala ti za vse. Hvala tudi vsem, ki še vedno ohranjate spomin nanj in se za hip ustavite ob njegovem grobu.
Mama in ati
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila. A danes čez noč je od nas odšla.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča
ZOFIJA TERGLAV
rojena Selič iz Pongraca (15. 5. 1946 - 11. 11. 2015)
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovane sveče, izrečena sožalja in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Ro-potar, gospodu župniku Jožetu Planincu, JKP Žalec, patronažni službi in osebju ZD Žalec. Posebna zahvala Anki in Hedi za vso pomoč. Žalujoči njeni najdražji
RAD bi spoznal preprosto žensko, staro od 65 do 70 let. Sem vdovec, imam avto. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIJATELJSTVO. 2606
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
Smrti
Celje
Umrli so: Ciril KOSMAČ iz Celja, 85 let Marija MIR-NIK iz Celja, 86 let, Marija LESKOVŠEK iz Štor, 85 let, Marjan KUBALE iz Velenja, 64 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Edvard BELE iz Loga, 43 let, Gustav OGRIZEK iz Zgornje Kostrivnice, 84 let, Vera KRUMPAK iz Rogaške Slatine, 90 let, Marija SIMIĆ iz Bistrice ob Sotli, 101 leto, Bernard POTOČNIK iz Loga, 89 let, Lucija JAGO-DIČ iz Dvora, 41 let.
Žalec
Umrli so: Ferdinand RO-TOVNIK iz Podvina pri Žalcu, 75 let, Stanislava FOR-JANIČ iz Loga-Dragomerja,
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GUME, m + s, nove - rabljene že za 12,20 EUR; montaža, hramba. Servis Škorja-nec, Gaji 42 a, telefon 051 643-781.
2601
ZAPOSLITEV
PODJETJE Kveder d. o. o., Zadobrova 135, Škofja vas zaposli mizarja ali tesarja in strojnega tehnika. Delo v delavnici in na terenu. Telefon 041 743-035. n
58 let, Marija MARINC iz Prebolda, 85 let. Mozirje
Umrli so: Pavla KNEZ iz Solčave, 84 let, Matilda STE-BLOVNIK iz Podgore, 89 let. Velenje
Umrli so: Marija DE-ŠMAN iz Luč, 89 let, Franjo KARDOŠ iz Velenja, 77 let, Kristina LEDNIK s Polzele,
90	let, Ivan NOVAK iz Podloga v Savinjski dolini, 69 let, Kristina VENGUST iz Šoštanja, 93 let, Antonija ZGOJ-ZNIK iz Šoštanja, 85 let, Bri-gita Terezija LIPAR iz Celja,
91	let, Štefan GORINŠEK iz Prebolda, 83 let, Marija BO-ROVNIK iz Velenja, 92 let, Marija JAMNIK iz Velenja, 74 let, Jožefa BOROVŠAK iz Velenja, 95 let.
2686
n
RA
22	VODNIK	St. 47, 26. november 2015
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 26. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Od-
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	HELLO - ADELE	(3)
2.	DOWNTOWN -	
	MACKLEMORE & RYAN LEWIS (4)	
3.	RUNNIN' (LOSE IT ALL) -	
	NAUGHTY BOY FEAT. BEYONCE(5)	
4. ADVENTURE OF A		
	LIFETIME - COLDPLAY	(1)
5.	LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL	
	FEAT. ED SHEERAN	(2)
6.	TAKE THIS CHANCE -	
	ANASTACIA	(5)
7. HOTLINE BLING - DRAKE		(4)
8.	KISS ME - OLLY MURS	(3)
9.	FACE EVERYTHING AND	
	RISE - PAPA ROACH	(2)
10.	BIRD SET FREE - SIA	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	KONEC TEDNA - MANOUCHE	(7)
2.	STARA DOBRA - JAN	
	PLESTENJAK	(5)
3.	SKUPAJ SAMA - I.C.E.	(4)
4.	MOJE MESTO - LEONART	(4)
5.	POVEJ, KAJ LJUBEZEN JE -	
	GAL GJURIN	(3)
6.	BLUES TEGA MESTA -	
	ANDREJ IKICA	(3)
7. ISCES DA NE NAJDEŠ -		
	LETECI POTEPUHI	(2)
8.	BRUSELJSKI PREDPRAŽNIKI -	
	JERNEJ ZORAN	(2)
9.	MOJA JUTRA - ROSS BORT	(1)
10. DOBRO VES - ANZHE		(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	EVEN IN THE SHADOWS - ENYA	
	NEVER FORGET YOU - ZARA LARS-	
	SON & MNEK	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	SUPER - STATIC	
	GREVA DOL - TABU	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Pajdaši: Nekje je kraj
2.	Bitenc: Najine poti
3.	Ans. Falant: Misel nate
4.	Navihani muzikanti: Navihan večer
5.	Poet: Moj abraham
mev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK,
27. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 28. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 29. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Matej Ocvirk, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 30. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Matej Ocvirk, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 1. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 2. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
KINO
CINEPLE
Spored od 26. 11. do 2. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dobri dinozaver - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.55 sobota: 14.30, 16.30, 17.55 nedelja: 12.30, 14.30, 16.30, 17.55
Dobri dinozaver - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota: 13.30, 15.30, 17.30 nedelja: 11.30, 13.30, 15.30, 17.30
Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh.
četrtek, petek, torek, sreda: 17.00 sobota: 15.10, 17.00 nedelja: 13.00, 15.10, 17.00 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota: 14.00, 16.00 nedelja: 12.00, 14.00, 16.00 Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.10 sobota, nedelja: 15.00, 18.30, 21.10
Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.40, 20.00 Mali princ - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20 sobota: 14.50, 17.20 nedelja: 12.20, 14.50, 17.20 Mali princ - animirani, sinh. 3D sobota, nedelja: 13.35 Most vohunov - triler, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 18.00, 20.45 petek, sobota: 15.20, 18.00, 20.45, 22.40 Spectre - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.35, 19.30, 20.30 petek, sobota: 17.35, 19.30, 20.30, 21.40, 22.20 Srednješolci - drama od četrtka do srede: 19.40 Steve Jobs - biografski, drama od četrtka do srede: 18.50, 20.20 Ups! Noe je odšel ... - animirani sobota, nedelja: 13.20 Ups! Noe je odšel ... - animirani, 3D
od četrtka do srede: 15.50 Zadnji lovec na čarovnice - akcijski, fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 21.15
ČETRTEK
19.00 Zenit - drama PETEK
18.00 Marijina zgodba - drama SOBOTA
17.45 Zenit - drama
20.00 Marijina zgodba - drama
NEDELJA
18.00 Marijina zgodba - drama 20.00 Zenit - drama PONEDELJEK
19.00 Umiri vodo - romantična drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Mali princ - animirana avantura, sinh.
20.00 Svobodna šola - dokumentarni
20.15 Igre lakote: Upor, 2 del -
akcijska ZF, 3D SOBOTA
18.00 Mali princ - animirana avantura, sinh.
18.15 Svobodna šola - dokumentarni
20.30 Igre lakote: Upor, 2 del -
akcijska ZF, 3D NEDELJA
16.00 Mali princ - animirana
avantura, sinh.3D
18.00 Igre lakote: Upor, 2 del -
akcijska ZF, 3D
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV
MED 26.NOVEMBROMin 3 - DECEMBROM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
26. november, Pogovor z Leonom Vidmarjem ob 17. uri V sodelovanju z Vizo
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
26.	november, Akademski večer
ob 18. uri Migrantska in begunska problematika
PETEK, ODDELEK GLASBA FILM
27.	november, Tango: ples za vsakogar
ob 17. uri Predavata Alja Ferme in Sašo Zivanovič
1
PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 30. november, OBDOBJE
ob 17.30 Moda, stil in harmonija Predava Renata Rudolf
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU
2. december, Praznična delavnica z ob 17. uri Nado Mlinarevič
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 3. december, Zaključna prireditev Z branjem do zvezd ob 18. uri z Dragom Jančarjem
19.00 Svobodna šola - dokumentarni
20.30 Do konca - akcijska drama
PONEDELJEK
17.00 Spectre - akcijski spektakel
20.00 Marijina zgodba - biografska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 26. 11.
9.00 Celjska kulturnica
Film fest treh zvezd -III. festival celjskega amaterskega filma
izbor filmov celjskih ustvarjalcev: 1. projekcija
13.00 Glasbena šola Celje, Koncertna dvorana Javni nastop tekmovalcev
18.00 Celjska Kulturnica_
Film fest treh zvezd -III. festival celjskega amaterskega filma
izbor filmov celjskih ustvarjalcev: 2. projekcija
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Večer z Majo Gal Štromar, umetnico, igralko, pisateljico in režiserko
z njo se bo pogovarjal Zoran Pevec
19.00 Galerija sodobne
umetnosti, Likovni salon, Špitalska kapela Celje
Sram te bodi
odprtje mednarodne skupinske razstave
19.00 Glasbena šola Velenje
Koncert pihalcev
predstavitev učencev in dijakov aktiva za pihala
19.30 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija
predpremiera, abonma Četrtek večerni in izven
19.30 Dom kulture Velenje
Mejna četrt (Borderline)
premiera Plesnega teatra Velenje
PETEK, 27. 11.
16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Likovne delavnice s Tonetom Skokom
17.00 Osrednja knjižnica Celje Teden argentinskega tanga v Celju
Tango, ples za vsakogar -predavanje
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Marina Igrickaja, sopran in Olga Ulokina, klavir
koncert
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
komedija v izvedbi Denisa Avdiča
19.00 Osnovna šola Vojnik
Pesmi naše dežele
koncert Prifarskih muzikantov
19.30 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija
abonma Premiera in izven
19.30 Celjski mladinski cenetr
07Mediafest15
zaključek filmskega natečaja Ali je celjska subkultura še živa
20.00 Celjski mladinski center 24 ur
gostovanje festivala IRIU v okviru projekta mladih gledaliških ustvarjalcev BiTeater
20.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_
Kosta - večer bluesa
koncert
20.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it
Red Baron quartet, Madžarska
20.30 Klub Metulj Bistrica ob
Sotli_
Festival najstarejšega LGBT filmskega festivala v Evropi
ogled filma: Dečki (Jugoslavija 1976)
21.00 Celjski mladinski center 07Mediafest15: Iz bunkerja v dvorano
projekt, ki bo omogočil petim mladim celjskim skupinam, da se predstavijo publiki
SOBOTA, 28. 11.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
St. 47, 26. november 2015	VODNIK	23
18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš
gostja večera: Mira Deželak Slatinek
19.00 Telovadnica Osnovne šole Dramlje
Ob 40-letnici MoPz in 30-letnici ŽePz
jubilejni koncert
19.00 Kinodvorana Kozje
Partnerska poroka
igrana komedija Toneta Partljiča
19.30 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija
abonma Sobota večerni in izven
19.30 Kulturni dom Vransko Kdo je kolovrat
komedija s koncertom
19.30 Dom kulture Velenje Vse o Šejkspiru
premiera Gledališča Velenje
19.30 Glasbena šola Velenje Orchestra di Fiati Val Isonzo in Pihalni orkester Premogovnika Velenje
koncert
20.00 Dom krajanov Grobelno Adi Smolar
koncert
20.30 Klub Metulj Bistrica ob
Sotli_
Festival najstarejšega LGBT filmskega festivala v Evropi
ogled filma: Slovenski Hamlet (Jugoslavija -Slovenija, 1980)
20.30 Špital za prjatle Celje
Trio New hopes
koncert
21.00 Barago bar Term Olimia Nastop tria tolkal, klarineta in harmonike študentov graške akademije za glasbo 21.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra
Poezija v gibanju
gostje: mladi ustvarjalci KUD Liber, ki bodo predstavili avtorsko videopoezijo
NEDELJA, 29. 11.
10.30 Dom kulture Velenje
Romeo in Julija
premiera Lutkovnega gledališča Velenje
15.00 Gasilski dom Sela Podčetrtek
Hudoba Jurij
predstavitev knjige avtorja Žana Ileka
17.00 Kulturni center Laško
Tanc in Tanci
letni koncert posvečen pesniku, pisatelju in prevajalcu Antonu Tancu
18.00 Dvorec Novo Celje_
Adventni koncert
nastopili bodo: Maša Malgaj, Mojca Žerjav, Matic Zakonjšek in Tilen Naraks
PONEDELJEK, 30. 11.
19.00 Celjski mladinski center
Horror mundi/groza sveta
gostja: Svetlana Makarovič
Pravljično Celje
NEDELJA, 29. 11.
10.00 do 19.00 Središče mesta
Božično-novoletni sejem
do 31. decembra
10.00 do 19.00 Pred mestnim kinom Metropol
Pravljični vrtiljak in vlakec
do 31. decembra
17.00 Glavni trg_
Pravljično Celje odpira svoja vrata
slavnosten prižig praznične razsvetljave s koncertom Extra banda Glasbene šole Celje in solistko Sandro Feketija
19.30 Krekov trg
Adventna vodenja po mestu z najboljšimi lokalnimi vodniki
vodi: Damir Žerič
PONEDELJEK, 30. 11.
10.00 do 19.00 Glavni trg_
Pravljični konjički in pravljična kočija
do 31. decembra
17.00 do 19.00 Ulice Celja
V pričakovanju Miklavža
Ostale prireditve
ČETRTEK, 26. 11.
9.00 Ljudska univerza Šentjur
Delavnica adventnih venčkov in prazničnih voščilnic
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Srečanja s filmskimi ustvarjalci
17.00 Knjižnica Velenje
Norveška, dežela Vikingov
delavnica je namenjena otrokom od 5. leta starosti; vodila jo bo Janja Gril
18.00 Ljudska univerza Celje Teden argentinskega tanga v Celju
Mirnost v gibanju: tango in taiči, predavanje s kristalno zvočno kopeljo
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Ali znamo sprejemati ljubezen?
predava: Alenka Rebula
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Meditacija ob polni luni v znamenju strelca
SOBOTA, 28. 11.
8.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 13.00 Dvorana Centra Nova, Velenje
Novoletni darilni bazar
19.30 Dom kulture Velenje Divjak
komedija v izvedbi Kreker in SiTi Teater BTC; zeleni abonma in izven
9.30 do 13.00 Dom sv. Jožef
Celje_
Delavnica izdelovanja adventnih venčkov
voditeljica: Sara Črepinšek z Vincencijevo konferenco
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
9.30 do 16.00 Teozofska
knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje
Postavitev družine
delavnico vodi Miša Šavor
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Medved Bamsi in mesto tatov
otroška kino predstava
10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Muzejski mozaik
oživitev muzejske ulice obrtnikov
10.00 do 12.00 Stari trg, nad Hišo mineralov Velenje
Madagaskar
ustvarjalna delavnica namenjena otrokom med 6. in 10. letom; delavnice bo vodila Ona Čepaityte Gams
10.30 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Sprehod s Pelikanom: Od muzeja do ateljeja
sprehod do Razlagove ulice in fotografiranje
10.30 Galerija Velenje_
Obisk Vilenjaka Šalčka 14.30 Razlagova 19, Celje
Je moj pes alergičen na hrano?
predavanje bioresonančne terapevtke Maje Napret
20.00 Užitkarna Beli vol Celje
Teden argentinskega tanga v Celju
klepet o tangu in milonga
NEDELJA, 29. 11.
10.00 Velenjski grad_
Izdelaj si adventni venček
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
10.00 do 16.00 Dvorec Novo
Celje_
Adventni sejem
15.00 Večnamenska dvorana Pristava
Srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Na romanju v Santiagu de Composteli
predava: Jože Planinšek in romarji
19.00 Celjski mladinski center Teden argentinskega tanga v Celju
ura tanga za popolne začetnike
PONEDELJEK, 30. 11.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ...
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana, do nadaljnjega
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava nagrajencev jubilejnega 20. mednarodnega razpisa revije Likovni svet avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda, do 29. 11.
Galerija Kvartirna hiša Celje: Izgorele podobe, slikarska razstava Andreje Repnik, do 31. 12.
Celjska kulturnica: razstava Nike Kraševec Šepič, do 30. 11.
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 26. 11.
19.30 Celjski dom_
Za lepšo prihodnost mladih s Prifarskimi muzikanti
dobrodelni koncert Rotary kluba Celje Barbara Celjska; izkupiček bo namenjen Regionalni varni hiši Celje in skladu za nagrado Barbare Celjske 2016, ki je namenjena podpori mladih talentov
PETEK, 27. 11.
17.00 Športna dvorana Osnovne šole Polzela
Zgodba o prijateljstvu
dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen v šolski sklad Otroci otrokom
SREDA, 2. 12.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Glasbene želje
dobrodelni koncert v korist šolskega sklada
15.30 Knjižnica Podčetrtek
Ustvarjalna delavnica za otroke
16.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbske jeziku
namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Maruška Škoda
16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Adventni koledar
ustvarjalna delavnica
17.30 Osrednja knjižnica Celje Moda stil in harmonija
predava: Renata Rudolf v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Kulturni center Laško Osrednja prireditev
ob 10. obletnici delovanja Centra starejših Hiša generacij Laško
18.00 Barago bar Term Olimia Mateja Bobek
koncert slovenskih in tujih popevk
ADVENT V NOVEM CELJU Nedelja, 29. november 2015
10.00-16.00- ADVENTNI SEJEM
18.00 - ADVENTNI KONCERT
Maša M a Iga j, Mojca Žerjav, Matic Zakonjšek in Tilen Naraks
www.zksl 5i
VSTOP PROST!
Pokrajinski muzej Celje: razstava Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ..., do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Tango utrinki, razstava fotografij Marka Duplišaka, do 30. 11.
Galerija Plevnik-Kronkowska Celje: La notte, razstava Mateja Čepina, do 15. 12.
Galerija AQ Celje: Position of stand, razstava Marka Požlepa, do 30. 11.
Avla Elektra Celje: slikarska razstava akademskega slikarja Narcisa Kantardžića, do 9. 12.
Avla doma sv. Jožefa Celje: Življenja ne moremo zaobjeti, slikarska razstava Davida Hol-zingerja iz Avstrije, do preklica
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Gozdovi kranjske industrijske družbe, do 30. 11.
Galerija Mozirje: likovna razstava 21. slikarki študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2015, do 4. 12.
Galerija Kulturnega centra Laško: fotografska razstava Hermana Čatra, do 4. 12.
Hiša generacij Laško: razstava Srčnost je naše drugo ime, do 4. 12.
Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu - Design studio Gry, do 31. 12.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Prost vstop za ogled muzejskih zbirk od 10.00 do 16.00
tva (na
K
^a zbir
Brezplačna javna vodstva^največ 40 oseb):
-	ob 11.00
Kulturno-zgodovinska zbirka s Celjskim stropom - obvezne najave
-	ob 16.00
Kri bo tekla za svobodo zlato -ob 500. obletnici kmečkega up
-	obvezne najave
-	obvezne najave
V muzejski trgovini lahko publikacije Pokrajinskega muzeja Celje kupite z 20% popustom (razen - glej Zakon o enotni ceni knjig).
Informacije:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
■■ VB	■■	■	VB
Propadajoči mlin je oživel
V Šentjanžu nad Štorami nastaja zanimiva mlinarska turistična kmetija
Stari mlini ponavadi propadajo in izginjajo. V Šentjanžu nad Štorami je drugače, saj ga je lastnik Janez Čretnik obnovil in njegovo zasnovo ohranil. Obnovil je tudi njegovo mlinsko kolo, ki ga poganja potoček. Mlin, ki je v bližini glavne ceste med Štorami in Svetino, bo ena od zanimivosti turistične kmetije, ki jo namerava odpreti spomladi.
Čretnikovi so v Šentjanžu pred sedmimi leti kupili kmetijo. »Sedem stavb je bilo v slabem stanju, zato je bila potrebna obnova,« je med obiskom kmetije povedal Janez Čretnik, ki je ekološki kmetovalec in podjetnik.
Najprej je bilo treba poskrbeti za strehe, iz mlina so nato odpeljali več ton krame. Med obnovo je družina med drugim obnovila dimnik mlina in notranje prostore. V eni od stavb kmetije so še uspeli najti mlinsko napravo, ki so jo obnovili in je spet na svojem starem mestu.
»To je bil eden redkih mlinov v Sloveniji, kjer so ljudje redno stanovali. Pritličje je služilo za potrebe mlina, v obeh nadstropjih je živela družina,« se je pozanimal o zgodovini mlina. Mlin naj bi bil iz 18. stoletja. V njem naj bi živeli najemniki, ki so za protiuslugo na kmetiji pomagali pri delu. Kot je izve-
del Janez Čretnik, so ljudje v starih časih iz kamenja, ki so ga pridobili na pobočju nad mlinom, celo klesali mlinske kamne za prodajo drugim mlinarjem. Na območju občine Štore je bilo nekoč veliko mlinov, na Opoki je na primer del starega mlina tudi še ohranjen.
Za obnovo mlina je treba imeti motiv in spodbudo. Janez Čretnik, ki je direktor podjetja Mediacor iz Šmarja pri Jelšah, ju ima. Podjetje, ki trži pod zelo znano blagovno znamko Biotop, se ukvarja predvsem s pridelavo, predelavo in prodajanjem zdrave hrane. Prav tako z različnimi stroji in napravami. »V pro-
gramu podjetja imamo že dvajset let namizne mline iz naravnega kamna. Dolga leta sem sanjal, da bi imel pravi mlin in takšno kmetijo,« je pojasnil svojo odločitev za nakup kmetije in mlina. Janez je iskal takšno kmetijo že po Kozjanskem, vendar je ni našel. »Želel sem najti kmetijo, ki vključuje mlin s potočkom,« je dolgo iskal. Nazadnje je našel takšno kmetijo visoko nad Štorami, na pragu Celja.
Kmetija bo nekaj posebnega
Tega, da bi obnovljeni mlin v Šentjanžu sameval in znova propadal, se očitno
ni treba bati. Janez Čretnik načrtuje na svoji turistični kmetiji v Šentjanžu med drugim kar tri mline. Poleg mlina na vodno kolo sta pripravljena še starinski mlin na »gepl«, ki ga bo poganjal konj, in mlin na nožni pogon, ki ga bodo poganjali obiskovalci.
V mlinu na vodno kolo bo prikazana starinska mlinarska izba s krušno pečjo,
v	njem načrtuje ustvarjalne delavnice za skupine otrok iz vrtcev in šol. Pripravljeno testo bodo na primer spekli v krušni peči.
Za potrebe bodoče turistične kmetije so Čretniko-
vi	okoli mlina, čez gozd in travnike uredili posebno pot. Približno dva kilometra dolga pot bo služila kot energetska, knajpova in gozdna učna pot. Posuta je z lesnimi, s hrastovimi sekanci, ki omogočajo
ugodnejšo hojo in jih voda ne odnaša. Pod mlinom je v gozdu celo naravni amfiteater, ki ga pripravljajo za jogo v naravnem okolju.
Očitno bo turistična kmetija v Šentjanžu nekaj posebnega. Na njej med drugim Janez Čretnik načrtuje doživljajski park in seminarje na temo zdrave hrane. Tudi živali ne manjka, zaenkrat imajo himalajske koze, kobilo Ruby in solčavske ovce, ki se trenutno veselijo mladičev. V stavbah trenutno vlada delovno vzdušje, saj želijo prve zaključene skupine sprejeti že pred božičem. Ostalo, vključno z doživljajskim parkom, naj bi bilo na voljo spomladi. Kmetija že ima svoje ime, poimenoval jo je Pri starem mlinu.
BRANE JERANKO Foto: BJ
FOTO TEDNA
Če za Martina sonce sije, huda zima bo.
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve i.H
zaodbe
St. 47 / Leto 70 / Celje, 26. november 2015
Adventna pravljica dvorca v Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju
str. 36-37
Nova šola za nepalske Vino, pršut in salame Zdrave sladice brez otroke str. 3i	str 32 pečice str. 33
26
INTERVJU
»Ogledalo prenese vse, tudi kanček samovšečnosti«
Tako pravi vizažistka Mateja Pozeb, nemirna ustvarjalka v drobovju modnega sveta
»Ličenje ni orodje za prekrivanje ali celo za spreminjanje,« poudarja mojstrica ličenja Mateja Pozeb. Celjanka, ki je že kot dijakinja denar, namenjen za malico, raje porabila za ličila, je danes podpisana pod stvaritve v različnih modnih revijah. Svoj obraz so ji zaupali številni modeli, tudi naša najboljša smučarka Tina Maze. Modno zakulisje je med drugim spoznavala v Milanu, od leta 2012 pa je lastnica lastnega studia za ličenje. V času, ko nas z zaslonov in s platnic nagovarjajo sijoče podobe, ki so sinonim večne lepote in mladosti, smo se z njo pogovarjali tudi o ločnicah med lepotnimi ideali in žensko iz mesa in krvi.
Mateja Pozeb je zakulisje modnega sveta sprva spoznala kot manekenka. Ko je prvič prestopila vrata modne agencije, je bila stara približno dvajset let, želela je poskusiti nekaj novega. »Vendar je bilo vse skupaj bolj lokalno, nikoli nisem šla čez to. Hitro sem namreč ugotovila, da to ni zame. Čez čas sem prišla v stik z modnimi snemanji. Takrat sem videla, kako nastaja modna zgodba, kako sodeluje ekipa. To me je zanimalo, želela sem si, da bi se lahko preizkusila v ličenju. Bila sem motivirana, radovedna, mogoče tudi lahkoverna,« opisuje občutke, ki so jo popeljali do njenega poklica.
Vaši zapisi na blogu se pogosto oddaljijo od golih nasvetov in tehnik ličenja ter se včasih približajo sociološkemu in zgodovinskemu pogledu nanj. Zakaj se torej ženske sploh ličimo?
Zdi se mi, da se ženske za ličenje danes odločajo z namenom poudarjanja individualnosti. Skozi zgodovino so ličila med drugim spregovorila o družbenem statusu. Tudi danes je ta komponenta morda še vedno nekoliko prisotna, a nikakor v tolikšni meri kot nekoč. Danes bi rad vsak posameznik sebe postavil v ospredje. Na nek način smo vsi postali svoja znamka, ne glede na to, v kakšnem poslu delamo. Ličenje, oblačenje, pričeska so postali del našega izražanja. Ni več univerzalnosti, da bi bil moden le en stil, kot je veljalo še pred desetletji. Za sedemdeseta leta znamo na primer našteti glavne modne zapovedi, danes pa se stili prepletajo in posamezniku omogočajo iskanje lastnega jaza.
Če na eni strani govorimo o iskanju lastnega jaza, je po drugi strani morda večje tudi breme, da moramo na nek način vedno izstopati?
To, da se vse odraža na posamezniku kot na osebi, je zagotovo prispevalo k samo--obremenjevanju. Zagotovo ima primerjanje ali neskončno nezadovoljstvo nek negativen predznak. Po mojem mnenju se ličenje danes preveč uporablja kot orodje za prekrivanje ali celo za spreminjanje. Gre za pretiravanje, za preoblikovanje iz ene oblike obraza v drugo. Tukaj so meje tanke, podobno kot pri estetski kirurgiji. A vendar je obremenjevanje z lepoto in s samopodobo očitno del nas, del našega genskega zapisa ali celo nekega pogleda na svet. Spomnimo se le na ozke pasove v 17. in 18. stoletju ali na druge primere deformiranja telesa v imenu lepote, ki jih nekatere kulture poznajo še danes.
Po eni strani je krasno biti ženska in uživati v vseh lepotnih ritualih, po drugi plati pa se zdi, kot da to delamo zaradi vsiljenih lepotnih idealov. Se kot vizažistka zavedate, da krojite smernice, po katerih se nato ravnamo navadni smrtniki?
Gre za razkorak med zgodbami, ki jih modne ekipe ustvarimo za štirimi stenami, in med tem, kar nato vidijo gledalci. Ta razkorak skušam osvetliti pri svojem delu.
»Življenje se riše na obrazu. Pozitivna energija pa ostane z gubami vred. To je čisto lepa kombinacija.«
Mnogi me vprašajo, zakaj delam v modnem svetu, če ne zagovarjam idealizacije lepote in ženskega telesa. Podobno kot če bi na filmskem platnu gledali znanstveno fantastiko, režiserju pa bi jih nato napeli, zakaj je ustvaril zgodbo, ki ni resnična. Sama razumem pomen našega ustvarjanja kot umetniški pristop do možnosti, ki jih ponujata sodobna tehnologija in znanje viza-žistov, frizerjev, stilistov, fotografov. Modne zgodbe so fiktivne, a treba je ločiti resnico od prirejenih stvari, podobno kot že v prej opisanem filmskem primeru. Če bodo ljudje imeli večji in boljši vpogled ter večjo možnost zavedanja modnega ustvarjanja, bodo to dojemali kot zanimivo kombinacijo talentov vseh sodelujočih ustvarjalcev. Končni izdelek bodo lahko ovrednotili kot nekaj lepega na pogled, ki morda lahko služi kot navdih, ne pa kot model za posnemanje.
Gre torej za razumevanje, da so podobe na naslovnicah rezultat načrtnega dela številne ekipe in vseh njenih ustvarjalnih možnosti?
Tako je. Sama kot korak k temu zavedanju vidim možnost, da bi mlade o tem osve-ščali v osnovnih in predvsem srednjih šolah, ko se mladostniki vedno bolj zavedajo svoje samopodobe.
Problem je hkrati premalo kritičnosti, po drugi strani pa je je preveč. Danes ni več zdrave mere, vedno gremo v neke skrajnosti. Da bi sama doprinesla k razumevanju, kako deluje modni svet, objavljam fotografije iz zakulisja. Tako ljudje vidijo, kako je model videti brez ličil, vidijo oder, reflektorje, prizorišče. Ne gre torej za to, da se je dekle že zjutraj zbudilo tako popolno, kot ga nato lahko vidimo na fotografiji.
In vaš pogled na retuširanje?
Priznam, da imam mešane občutke, sploh kadar retuša odstrani stvari, ki so del nas, na primer lepotna znamenja in podobno. Sicer se je trend retušira-nja pri ženskih mo-	-- ^
delih zadnja leta precej omilil. Na fotogra-
fijah ameriških zvezdnic spet vidimo gubice, ohranja se neka naravnost. Norost čezmernega retuširanja se je nekoliko ustavila. To orodje je sicer še vedno v rabi, vendar kakovostni fotografi, tudi pri nas v Sloveniji, sledijo resnični podobi človeka. Zavedati se moramo, da lahko ličila naredijo precejšnjo
INTERVJU
27
»Počutim se verodostojno pri tem, kar počnem. Na podlagi referenc in svojega pristopa, naročniki ne dvomijo vame. Res je tudi, da se človek z leti še bolj nauči stati za svojim delom. Morda je bila kdaj negativna lastnost ta, da sem komu delovala mlada in neizkušena, ampak sem se naučila izboriti za svoje, bodisi za večje plačilo ali za boljše pogoje dela.«
spremembo, a tudi svetloba ima vpliv na to, da je obraz videti tako mehak. Pomembna je tudi vloga modela, ki ima svoj talent, svojo energijo in karizmo.
Zanimivo je, da ste se specializirali le za ličenje in da imate za to svoj studio, ki ni povezan s frizerstvom, kozmetičnim salonom ali čim podobnim. Se v Celju s takšnim poslom da preživeti?
Ko sem se odločila za svoje podjetje, sem si želela imeti svoj studio za ličenje, dejala sem si: »To ali nič.« Strankam sem želela ponuditi nekaj, kar prej pri nas morda še ni bilo razširjeno. Velja namreč neko prepričanje, da pride vizažist na dom ali da se ženske na ličenje odpravijo v kozmetični salon. Mene ne zanimajo nege in kozmetične storitve, ampak ličenje, izobraževanja in organizacija dogodkov. Pred šestimi leti, ko sem se posvetila temu poslu, so bile razmere v Sloveniji še precej drugačne, o kakršnikoli krizi ni bilo ne duha ne sluha. In kako od ličenja preživeti? S svojim delom se trudim za vsako stranko. Ni enostavno, ampak se tolažim s tem, da sem začela v najtežjih razmerah in da bo le še bolje.
Svoje znanje na tečajih delite z drugimi. Ni strahu, da bi stranke tako izobrazili, da ne bi več potrebovale vaših storitev?
Delavnice ličenja sem začela v zadnjih dveh letih izvajati malo bolj redno, prej pa sem imela individualne tečaje. S tem, ko izobražujem druge, se učim tudi sama. Učim se iz njihovih vprašanj, odzivov, zanimanj, težav. V zadnjem času se pripravljam tudi na izobraževanje profesionalnih umetnikov ličenja, želim jim predati vse znanje, ki ga imam. To je velika odgovornost. Dokler nisem bila prepričana v to, se za takšno pot nisem odločila. Zdaj vem, da me bo to obogatilo, želim si povečati ekipo in širiti svojo miselnost. Vse, kar počnem, delam po občutku. Nikakor nimam strogih marketin-ških načrtov. Stvari moram najprej začutiti, ko se to zgodi, pa dosežem tudi cilje in sem zadovoljna. Če bi delala samo za denar, za ime in prepoznavnost, bi hitro obupala. Pri mojem delu mora človeka gnati neka večja želja. In železna volja, da te nič ne ustavi.
Železno voljo ste verjetno potrebovali tudi, ko ste se podali v Milano, prestolnico mode, kjer ste sodelovali z modnimi agencijami, kot so Elite Model Management, Next Model Management, IMG Models ...
Takrat se moja pot v Sloveniji ni razvijala, kot bi si sama želela. Čutila sem, da je pravi čas, da se stvari premaknejo. Počutila sem se dovolj zrelo, da sem šla preizkusit svoje znanje in srečo. Ugotovila sem, da sem iz pravega testa in da bi lahko verjetno dosegla marsikaj, če bi ostala. Domov sem se vrnila, ker sem imela tukaj svoje podjetje in obveznosti do strank, drugi razlog pa je bil vpogled v kolesje tega modnega sveta. Tujina ni tako lepa, kot je videti iz domačega naslonjača. Možnosti so sicer večje, vendar napredovanja niso toliko vezana na znanje, ampak bolj ali manj na srečo in na to, da si ob pravem času na pravem mestu. Spoznati moraš prave ljudi, se jim predstaviti na pravi način. Nekaj let lahko delaš zastonj in si srečen že, če lahko asistiraš. Trudiš se sodelovati na pomembnih snemanjih, a ne veš, kaj bo jutri. To je res bohemsko življenje, kjer ne smeš biti vezan na nič. Zagotovila,
Njen cilj je osvetliti odnos do kulture ličenja, zato svoje znanje predaja tudi drugim.
da boš uspel, ni. Ni nobene stalnosti, ta pa je očitno meni bolj pisana na kožo. Seveda si še želim kdaj delati v kakšni drugi državi, na primer na kakšnem modnem tednu.
Koliko je sploh v Sloveniji potreb po vi-zažistih, kako je z naročili podjetij, medijev, marketinških agencij, če odmisliva ličenje za poroke, maturantske plese in druge priložnosti?
Pridobiti delo v velikih kampanjah je precej težko, že zaradi tega, ker nas je vizažistov vedno več. Seveda pomagajo dobre reference, poznanstva, sodelovanja z agencijami. Sama se vedno razveselim, ko dobim priložnost za sodelovanje pri kakšnem večjem projektu. Je pa res, da se bolj nagibam k modnim snemanjem. Ne sodelujem na primer s televizijo, sem pa delala pri različnih reklamah in ustvarjanju image fotografij oz. korporativne podobe za večja slovenska podjetja, med njimi je tudi eno iz Celja.
Prijetnejša plat dela so najverjetneje ličenja za posebne priložnosti, ko ste nekako vpeti v veseli dogodek. Je dober občutek prispevati k žaru, ki zasveti v očeh stranke, ko v ogledali vidi svojo polepšano podobo?
Po ličenju ženske pogosto zadržujejo nasmeh in svojo zdravo samovšečnost, zato jim rečem, da ogledalo v studiu prenese vse. Doživela sem že solze sreče, mravljince po telesu, vznemirjenje. Vsi se na nek način iščemo, gradimo, izpopolnjujemo, izboljšujemo in ti preskoki so pravi balzam za dušo. Dajo nam življenjsko energijo, s to pa smo sposobni doseči vse.
TINA STRMČNIK Foto: Osebni arhiv
»Najbolje je, da vsaka ženska ugotovi, kako se najbolje počuti. Če se najbolje počuti brez ličil, potem je to zanjo prava izbira. Včasih pa moramo za to, da bi spoznale, kaj bi rade, poskusiti kaj novega. Zato je včasih treba iti čez sebe, se raziskati in si vzeti čas, da ponotranjimo kakšno spremembo.«
Pravi, da se morajo vizažisti v tujini sprijazniti z bohemskim življenjem, ko človek ne sme biti vezan na nič. Delo v kateri izmed modnih prestolnic jo sicer še mika, na primer na kakšnem modnem tednu.
28
REPORTAŽA
Trgovec Jager, ki ima milijon m
Najpremožnejši s Celjskega na podaljšani Managerjevi lestvici - Kdo so novinci na lestvici najpremožnejših Slovencev?
Lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo že osem let pripravlja revija Manager, je letos še obsežnejša. Doslej je bilo na njej objavljenih sto najbogatejših, letos so seznam podaljšali celo na 150 mest, kar vzbuja med navadnimi smrtniki še večje zanimanje. Kar nekaj imen je seveda z našega konca, iz Celja, Laškega, Spodnje in Zgornje Savinjske doline, iz Obsotelja, s Konjiškega, iz Šaleške doline ...
Na lestvici najbogatejših Slovencev je iz naših krajev najvišje Zoltan Varga, ki ima s Slovenijo in z razdelitvijo njenega bogastva bolj malo povezave. Varga, ki je star 41 let, je mladost preživel v Zrečah in obiskoval celjsko gimnazijo, od koder se ga spomnijo kot odličnega učenca. Po diplomi na zasebni ameriški univerzi je začel svojo mednarodno kariero v razvpiti banki Goldman Sachs.
Varga, ki je na lestvici najbogatejših Slovencev na sedmem mestu, živi in posluje v tujini, v daljnem Hongkon-gu. Zaradi poslovanja preko davčne oaze se je pred leti znašel celo v časniku New York Times, kjer so se ga lotili raziskovalni novinarji. Izvršni direktor družbe Och Ziff Management, ki ima 111 milijonov evrov premoženja, je letos na slovenski lestvici najbogatejših eno mesto nižje kot lani. Gre za enega največjih naložbenih skladov na svetu. V Zrečah se Vargovi sosedi o njem izražajo zelo pohvalno. Omenjajo tudi njegovo vilo ob Jadranski obali, na Hrvaškem.
Bogomir Strašek z Ljubnega je letos na 15. mestu. Premožen podjetnik precej daruje v dobrodelne namene.
Najpremožnejši stalni prebivalec
In kdo je najpremožnejši med občani, ki stalno živijo na našem območju? To je po Managerjevih ugotovitvah direktor družbe KLS Ljubno Bogomir Strašek, ki je letos na petnajstem mestu. To je višje kot lani, ko se je uvrstil na 21. mesto. Po Managerje-vem izračunu se je letos Stra-škovo premoženje povečalo za dvanajst milijonov, to je na 57 milijonov evrov.
Straškov priimek ne zveni nič kaj zgornjesavinjsko in izdaja, da so njegove korenine v najširši okolici Šmarja
pri Jelšah, v okolici Kristan Vrha. Tam je priimek Stra-šek zelo pogost. Po prihodu s Kozjanskega v Zgornjo Savinjsko dolino je bil tam med drugim nekaj časa sekretar zveze komunistov. Njegovo premoženje ni od danes, saj je imel že v slovenskem osamosvojitvenem obdobju več kot sto zaposlenih. Po razpadu jugoslovanskega trga se je usmeril na zahodne trge in postal največji dobavitelj največjega izdelovalca dvo-masnih vztrajnikov na svetu. Strašek je v Zgornji Savinjski dolini in širše zelo znan po svoji dobrodelnosti. Poma-
gal je že pri nakupu opreme za potrebe celjske bolnišnice in zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Ravno včeraj, v sredo, je v imenu družbe KLS predal zdravstvenemu domu novo darilo, ultrazvočni aparat.
Bogomirju Strašku sledi iz naših krajev na lestvici trgovska družina podjetnega Franca Jagra, ki izvira iz sosednjega kozjanskega kraja. Iz okolice Mestinja, iz občine Šmarje pri Jelšah. Posebej zanimivo je, da so Jagrovi na lestvici letos prehiteli nekoč najpremožnejšega Slovenca, trgovca Mirka Tuša. Jagrovi
so letos na 19. mestu lestvice najpremožnejših, kar je mesto višje, vendar se je vrednost njihovega imetja znižala za milijon. Njihovo imetje letos ocenjujejo na 46 milijonov evrov. Družinsko podjetje s Kozjanskega ima več kot trideset trgovin, prva je bila odprta v Rogaški Slatini. Ko odpira novo trgovino, se družina drži pravila, da vzame za polovico vrednosti naložbe posojilo, ostalo je njen lastni kapital. Jagrovi imajo približno štiristo zaposlenih, leta 1989 je začel Franc s štirimi zaposlenimi. Franc Jager se je med drugim
vključil v občinsko politiko in deloval kot občinski svetnik. Za svojo zgodbo o uspehu je med drugim prejel visoko šmarsko občinsko priznanje.
Jagrov »tekmec« Mirko Tuš je kar nekaj let »kraljeval« na lestvici najbogatejših Slovencev, čeprav je njegovo bogastvo iz leta v leto kopnelo. Še leta 2009 je znašalo 340 milijonov evrov, zdaj naj bi imel le še 40 milijonov evrov. To je le ocena. Kakšno je resnično finančno stanje največjega slovenskega trgovca (zaradi tega »največji« si je pred časom nakopal veliko jezo Mercatorja), je namreč velika skrivnost, ki jo poznajo le on in banke. Čeprav je Celje majhno, je bilo Mirka Tuša tudi v njegovih najbolj uspešnih letih mogoče videti na ulici »prava loterija« (besedni red je katastrofa). Danes je to skorajda nemogoče.
Novinec s Kozjanskega
Večina imen na lestvici se ponavlja iz leta v leto. Po Managerjevem izračunu se je Miran Zagožen iz Spodnje Savinjske doline letos povzpel na 38. mesto. Izidor Krivec, ki na lestvici najbogatejših Slovencev zaseda 40. mesto (od lani je napredoval za eno mesto), je že nekaj časa eden najbolj »vročih« celjskih direktorjev. Iz Celjskih mesnin ni naredil le regijske uspešnice, ampak tudi eno najbolj uspešnih živilskopredelovalnih podjetij v Sloveniji. Medtem ko so se dogajale »tajkunske« zgodbe, je Krivec po tihem prevzel celjsko podjetje in se razširil še na področje vi-
28
REPORTAŽA
Trgovec Jager, ki ima milijon m
Najpremožnejši s Celjskega na podaljšani Managerjevi lestvici - Kdo so novinci na lestvici najpremožnejših Slovencev?
Lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo že osem let pripravlja revija Manager, je letos še obsežnejša. Doslej je bilo na njej objavljenih sto najbogatejših, letos so seznam podaljšali celo na 150 mest, kar vzbuja med navadnimi smrtniki še večje zanimanje. Kar nekaj imen je seveda z našega konca, iz Celja, Laškega, Spodnje in Zgornje Savinjske doline, iz Obsotelja, s Konjiškega, iz Šaleške doline ...
Na lestvici najbogatejših Slovencev je iz naših krajev najvišje Zoltan Varga, ki ima s Slovenijo in z razdelitvijo njenega bogastva bolj malo povezave. Varga, ki je star 41 let, je mladost preživel v Zrečah in obiskoval celjsko gimnazijo, od koder se ga spomnijo kot odličnega učenca. Po diplomi na zasebni ameriški univerzi je začel svojo mednarodno kariero v razvpiti banki Goldman Sachs.
Varga, ki je na lestvici najbogatejših Slovencev na sedmem mestu, živi in posluje v tujini, v daljnem Hongkon-gu. Zaradi poslovanja preko davčne oaze se je pred leti znašel celo v časniku New York Times, kjer so se ga lotili raziskovalni novinarji. Izvršni direktor družbe Och Ziff Management, ki ima 111 milijonov evrov premoženja, je letos na slovenski lestvici najbogatejših eno mesto nižje kot lani. Gre za enega največjih naložbenih skladov na svetu. V Zrečah se Vargovi sosedi o njem izražajo zelo pohvalno. Omenjajo tudi njegovo vilo ob Jadranski obali, na Hrvaškem.
Bogomir Strašek z Ljubnega je letos na 15. mestu. Premožen podjetnik precej daruje v dobrodelne namene.
Najpremožnejši stalni prebivalec
In kdo je najpremožnejši med občani, ki stalno živijo na našem območju? To je po Managerjevih ugotovitvah direktor družbe KLS Ljubno Bogomir Strašek, ki je letos na petnajstem mestu. To je višje kot lani, ko se je uvrstil na 21. mesto. Po Managerje-vem izračunu se je letos Stra-škovo premoženje povečalo za dvanajst milijonov, to je na 57 milijonov evrov.
Straškov priimek ne zveni nič kaj zgornjesavinjsko in izdaja, da so njegove korenine v najširši okolici Šmarja
pri Jelšah, v okolici Kristan Vrha. Tam je priimek Stra-šek zelo pogost. Po prihodu s Kozjanskega v Zgornjo Savinjsko dolino je bil tam med drugim nekaj časa sekretar zveze komunistov. Njegovo premoženje ni od danes, saj je imel že v slovenskem osamosvojitvenem obdobju več kot sto zaposlenih. Po razpadu jugoslovanskega trga se je usmeril na zahodne trge in postal največji dobavitelj največjega izdelovalca dvo-masnih vztrajnikov na svetu. Strašek je v Zgornji Savinjski dolini in širše zelo znan po svoji dobrodelnosti. Poma-
gal je že pri nakupu opreme za potrebe celjske bolnišnice in zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Ravno včeraj, v sredo, je v imenu družbe KLS predal zdravstvenemu domu novo darilo, ultrazvočni aparat.
Bogomirju Strašku sledi iz naših krajev na lestvici trgovska družina podjetnega Franca Jagra, ki izvira iz sosednjega kozjanskega kraja. Iz okolice Mestinja, iz občine Šmarje pri Jelšah. Posebej zanimivo je, da so Jagrovi na lestvici letos prehiteli nekoč najpremožnejšega Slovenca, trgovca Mirka Tuša. Jagrovi
so letos na 19. mestu lestvice najpremožnejših, kar je mesto višje, vendar se je vrednost njihovega imetja znižala za milijon. Njihovo imetje letos ocenjujejo na 46 milijonov evrov. Družinsko podjetje s Kozjanskega ima več kot trideset trgovin, prva je bila odprta v Rogaški Slatini. Ko odpira novo trgovino, se družina drži pravila, da vzame za polovico vrednosti naložbe posojilo, ostalo je njen lastni kapital. Jagrovi imajo približno štiristo zaposlenih, leta 1989 je začel Franc s štirimi zaposlenimi. Franc Jager se je med drugim
vključil v občinsko politiko in deloval kot občinski svetnik. Za svojo zgodbo o uspehu je med drugim prejel visoko šmarsko občinsko priznanje.
Jagrov »tekmec« Mirko Tuš je kar nekaj let »kraljeval« na lestvici najbogatejših Slovencev, čeprav je njegovo bogastvo iz leta v leto kopnelo. Še leta 2009 je znašalo 340 milijonov evrov, zdaj naj bi imel le še 40 milijonov evrov. To je le ocena. Kakšno je resnično finančno stanje največjega slovenskega trgovca (zaradi tega »največji« si je pred časom nakopal veliko jezo Mercatorja), je namreč velika skrivnost, ki jo poznajo le on in banke. Čeprav je Celje majhno, je bilo Mirka Tuša tudi v njegovih najbolj uspešnih letih mogoče videti na ulici »prava loterija«. Danes je to skorajda nemogoče.
Novinec s Kozjanskega
Večina imen na lestvici se ponavlja iz leta v leto. Po Managerjevem izračunu se je Miran Zagožen iz Spodnje Savinjske doline letos povzpel na 38. mesto. Izidor Krivec, ki na lestvici najbogatejših Slovencev zaseda 40. mesto (od lani je napredoval za eno mesto), je že nekaj časa eden najbolj »vročih« celjskih direktorjev. Iz Celjskih mesnin ni naredil le regijske uspešnice, ampak tudi eno najbolj uspešnih živilskopredelo-valnih podjetij v Sloveniji. Medtem ko so se dogajale »tajkunske« zgodbe, je Krivec po tihem prevzel celjsko podjetje in se razširil še na področje vinarstva in pri-
REPORTAŽA
29
anj od lani, je prehitel Tuša
Trgovska družina Franca Jagra (na fotografiji) je letos na lestvici 150 najpremožnejših Slovencev prehitela Mirka Tuša.	Mirko Tuš se že od nekdaj ne pojavlja veliko v javnosti.
narstva in pridelave pršuta. Ni kaj, velik ljubitelj glasbe, golfa in debelih argentinskih zrezkov je res sposoben, saj Celjske mesnine zadnja leta dosegajo najmanj 10-od-stotno rast. Ob tem v Celju že nekaj časa ne potihnejo govorice, da Krivec sploh ni večinski lastnik Celjskih mesnin, ampak naj bi bila to kranjski poslovnež Danilo Dujović in Savinjčan Matej Krušnik, ki se je pred časom potegoval za nakup Steklarne Rogaška. Še to: Krivec je od nekdaj dober prijatelj sedanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.
Na lestvici se ponavljajo tudi premožni Konjičani. Na 45. mesto (za deset mest nižje kot lani) sta se uvrstila podjetnika Robert Grah in njegova sestra Romanca Hoič. Na 53. mestu je letos lastnik Konus Konexa, Konji-čan Savo Grilj. Novinec na letošnji lestvici 150 najbogatejših je uspešen izdelovalec kmetijskih strojev Franc Pišek iz okolice Šmarja pri Jelšah. Uvrstil se je celo na 58. mesto. Podjetnik s Kozjanskega, ki je na čelu Vitlov Krpan, je najstarejši izdelovalec traktorskih gozdarskih vitlov na slovenskem trgu in največji v Evropi. Začetek Vitlov Krpan sega skoraj pol stoletja nazaj v komaj tri kvadratne metre veliko domačo delavnico, ki je služila za popoldansko obrt. Nato je Pišek začel izdelovati kovinske vozove z gumijastimi kolesi, tako imenovane »gumi radle«, ki jih vozijo traktorji.
Na kmetijah so ti pomenili nove čase. Prvi vitel naj bi izdelal za naročnika iz bližnje Zibike, pozneje ko je z njimi zaslovel, naj bi ga bil od njega odkupil, pravijo na Kozjanskem. Na Šmarskem pripovedujejo, da naj bi Franc že kot osnovnošolec izdeloval in prodajal kladiva.
Ivan in Tatjana Pfajfar iz celjskega Inposa sta letos na 66. mestu (lani sta bila kot novinca na 95. mestu). Letos je višje tudi Maja Ger-čer iz občine Laško, in sicer iz AGM Nemec, ki je na 74. mestu (lani na 79. mestu). Na lestvico se je letos vrnila družina Bojana Albrehta, nekoč doma v kozjanski Pristavi pri Mestinju, ki je pred desetletjem in pol kupil Zlatarno Celje, ki je bila takrat v stečaju. Albrehtovi seveda nimajo v lasti samo zlatarne.
Med 100 in 150
In kako je v novem delu lestvice najbogatejših Slovencev? Na 106. mestu sta letos Igor in Tanja Skaza iz velenjskega podjetja Plastika Skaza (lani na 89. mestu), čeprav je njuno premoženje letos ocenjeno nekoliko višje.
Na letos razširjeno lestvico najbogatejših se je med zadnjih petdeset imen prvič uvrstila družina Knez iz Laškega s svojim podjetjem Monting SK. Pri reviji Manager so njeno premoženje ocenili na malo manj kot 20 milijonov evrov. Ustanovitelj podjetja Silvester Knez, ki s
ponosom pove, da izhaja iz skromne kmečke družine, je podjetniško pot začel pred natančno dvajsetimi leti, ko je podjetje, kjer je bil zaposlen, šlo v stečaj. Danes je podjetje Monting SK, ki se ukvarja s tehnološko opremo za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne, eno najbolj uspešnih v Laškem in tudi v celjski regiji. In je v teh časih pravi fenomen, saj je skorajda brez kreditov.
Na 131. mestu lestvice je Iztok Špan iz planinskega Tajfuna, njegovo premoženje ocenjujejo na 12 milijonov evrov. Na lestvicah 100 najbogatejših Slovencev je bil že v preteklosti podjetnik Ivan Cajzek iz okolice Rogaške Slatine, ki je letos med 150 najpremožnejšimi. Cajzek je lastnik gradbenega podjetja GIC Gradnje, ki ima sedež v Svetem Florjanu. Ko se je začela gospodarska kriza, je podjetje utrpelo velik padec prihodkov, vendar se je do danes spet postavilo na noge. In ne samo to, povzpelo se je v vrh gradbenih podjetij v regiji in tudi v državi, poleg tega je postalo eden pomembnejših ponudnikov in predelovalcev surovin v tem delu Slovenije, saj ima v svoji lasti že štiri kamnolome. Lani je ustvarilo skoraj 23 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, za letos Cajzek napoveduje približno 10-odstotno rast.
BRANE JERANKO JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT
Najbogatejši v regiji
7.	ZOLTAN VARGA
15.	BOGOMIR STRAŠEK, KLS Ljubno
19.	JAGROS, FRANC JAGER
20.	MIRKO TUŠ
38.	MIRAN ZAGOŽEN, podjetje Zagožen
40.	IZIDOR KRIVEC, Celjske mesnine
45.	ROBERT GRAH, Grah Avtomotive
53.	SAVO GRILJ, Konus Konex
58.	FRANC PIŠEK, Vitli Krpan
66.	IVAN IN TATJANA PFAJFAR, Inpos Celje
74.	MAJA GERČER, AMC Nemec
76.	DRUŽINA ALBREHT, Zlatarna Celje
106.	IGOR IN TANJA SKAZA, Plastika Skaza
110.	DRUŽINA KNEZ, Monting SK Laško
131.	IZTOK ŠPAN, Tajfun
150.	IVAN CAJZEK, GIC Gradnje Rogaška Slatina
REPORTAŽA
29
anj od lani, je prehitel Tuša
Trgovska družina Franca Jagra (na fotografiji) je letos na lestvici 150 najpremožnejših Slovencev prehitela Mirka Tuša.	Mirko Tuš se že od nekdaj ne pojavlja veliko v javnosti.
delave pršuta. Ni kaj, velik ljubitelj glasbe, golfa in debelih argentinskih zrezkov je res sposoben, saj Celjske mesnine zadnja leta dosegajo najmanj 10-odstotno rast. Ob tem v Celju že nekaj časa ne potihnejo govorice, da Krivec sploh ni večinski lastnik Celjskih mesnin, ampak naj bi bila to kranjski poslovnež Danilo Dujović in Savinjčan Matej Krušnik, ki se je pred časom potegoval za nakup Steklarne Rogaška. Še to: Krivec je od nekdaj dober prijatelj sedanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.
Na lestvici se ponavljajo tudi premožni Konjičani. Na 45. mesto (za deset mest nižje kot lani) sta se uvrstila podjetnika Robert Grah in njegova sestra Romanca Hoič. Na 53. mestu je letos lastnik Konus Konexa, Konji-čan Savo Grilj. Novinec na letošnji lestvici 150 najbogatejših je uspešen izdelovalec kmetijskih strojev Franc Pišek iz okolice Šmarja pri Jelšah. Uvrstil se je celo na 58. mesto. Podjetnik s Kozjanskega, ki je na čelu Vitlov Krpan, je najstarejši izdelovalec traktorskih gozdarskih vitlov na slovenskem trgu in največji v Evropi. Začetek Vitlov Krpan sega skoraj pol stoletja nazaj v komaj tri kvadratne metre veliko domačo delavnico, ki je služila za popoldansko obrt. Nato je Pišek začel izdelovati kovinske vozove z gumijastimi kolesi, tako imenovane »gumi radle«, ki jih vozijo traktorji.
Na kmetijah so ti pomenili nove čase. Prvi vitel naj bi izdelal za naročnika iz bližnje Zibike, pozneje ko je z njimi zaslovel, naj bi ga bil od njega odkupil, pravijo na Kozjanskem. Na Šmarskem pripovedujejo, da naj bi Franc že kot osnovnošolec izdeloval in prodajal kladiva.
Ivan in Tatjana Pfajfar iz celjskega Inposa sta letos na 66. mestu (lani sta bila kot novinca na 95. mestu). Letos je višje tudi Maja Ger-čer iz občine Laško, in sicer iz AGM Nemec, ki je na 74. mestu (lani na 79. mestu). Na lestvico se je letos vrnila družina Bojana Albrehta, nekoč doma v kozjanski Pristavi pri Mestinju, ki je pred desetletjem in pol kupil Zlatarno Celje, ki je bila takrat v stečaju. Albrehtovi seveda nimajo v lasti samo zlatarne.
Med 100 in 150
In kako je v novem delu lestvice najbogatejših Slovencev? Na 106. mestu sta letos Igor in Tanja Skaza iz velenjskega podjetja Plastika Skaza (lani na 89. mestu), čeprav je njuno premoženje letos ocenjeno nekoliko višje.
Na letos razširjeno lestvico najbogatejših se je med zadnjih petdeset imen prvič uvrstila družina Knez iz Laškega s svojim podjetjem Monting SK. Pri reviji Manager so njeno premoženje ocenili na malo manj kot 20 milijonov evrov. Ustanovitelj podjetja Silvester Knez,
ki s ponosom pove, da izhaja iz skromne kmečke družine, je podjetniško pot začel pred natančno dvajsetimi leti, ko je podjetje, kjer je bil zaposlen, šlo v stečaj. Danes je podjetje Monting SK, ki se ukvarja s tehnološko opremo za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne, eno najbolj uspešnih v Laškem in tudi v celjski regiji. In je v teh časih pravi fenomen, saj je skorajda brez kreditov.
Na 131. mestu lestvice je Iztok Špan iz planinskega Tajfuna, njegovo premoženje ocenjujejo na 12 milijonov evrov. Na lestvicah 100 najbogatejših Slovencev je bil že v preteklosti podjetnik Ivan Cajzek iz okolice Rogaške Slatine, ki je letos med 150 najpremožnejšimi. Cajzek je lastnik gradbenega podjetja GIC Gradnje, ki ima sedež v Svetem Florjanu. Ko se je začela gospodarska kriza, je podjetje utrpelo velik padec prihodkov, vendar se je do danes spet postavilo na noge. In ne samo to, povzpelo se je v vrh gradbenih podjetij v regiji in tudi v državi, poleg tega je postalo eden pomembnejših ponudnikov in predelovalcev surovin v tem delu Slovenije, saj ima v svoji lasti že štiri kamnolome. Lani je ustvarilo skoraj 23 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, za letos Cajzek napoveduje približno 10-odstotno rast.
BRANE JERANKO JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT
Najbogatejši v regiji
7.	ZOLTAN VARGA
15.	BOGOMIR STRAŠEK, KLS Ljubno
19.	JAGROS, FRANC JAGER
20.	MIRKO TUŠ
38.	MIRAN ZAGOŽEN, podjetje Zagožen
40.	IZIDOR KRIVEC, Celjske mesnine
45.	ROBERT GRAH, Grah Avtomotive
53.	SAVO GRILJ, Konus Konex
58.	FRANC PIŠEK, Vitli Krpan
66.	IVAN IN TATJANA PFAJFAR, Inpos Celje
74.	MAJA GERČER, AMC Nemec
76.	DRUŽINA ALBREHT, Zlatarna Celje
106.	IGOR IN TANJA SKAZA, Plastika Skaza
110.	DRUŽINA KNEZ, Monting SK Laško
131.	IZTOK ŠPAN, Tajfun
150.	IVAN CAJZEK, GIC Gradnje Rogaška Slatina
30
REPORTAŽA
Božiček za en dan
Majhna škatla za velik nasmeh - V regiji zbirna mesta v Celju, Šaleški dolini, Nazarjah, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini
Po prijavi, registraciji in izbiri otroka boste etiketo s podatki obdarovanca prejeli na svoj elektronski naslov. V primeru, da nimate tiskalnika, jo lahko tudi ročno izpišete - vsekakor pa morajo biti na nalepki čitljivo izpisani koda, ime, starost in spol otroka, ki mu je darilna škatla namenjena.
Praznični december je čas obdarovanja in darilca še posebej nestrpno in željno pričakujejo prav najmlajši. Težko si je predstavljati, koliko žalosti in grenkobe se nabere v otroku, če ostane praznih rok. Da bi bilo glede na čas, v katerem živimo, čim manj takšnih otrok, lahko nekaj storimo tudi sami. Bi se tudi vi za en dan spremenili v Božička?
»Božiček za en dan je projekt, ki s pravo mešanico ustvarjalnosti in humanosti ljudem nudi priložnost razdajanja. S kreativnostjo zapakirana škatla, polna ljubezni in dobrote, malim nadebudnežem pričara nasmeh na obraz. Majhna škatla za velik nasmeh,« predstavlja spletno akcijo, ki živi že od konca leta 2012, njena pobudnica je Savina Golič-nik.
Južnoafriški zgled v Sloveniji
Ideja o »našem« Božičku za en dan se je Savini Go-ličnik porodila med prostovoljnim delom v Južnoafriški republiki. Tam je namreč takšno obdarovanje otrok, ki živijo v težkih gmotnih razmerah, že nekaj časa uveljavljeno in projekt se je lepo »prijel« tudi v Sloveniji. Če je še konec leta 2012 Savina
s pomočjo prijateljev dobesedno »iz domače dnevne sobe in prtljažnika svojega avtomobila« uspela obdariti 225 otrok, je praznična darila predlani prejelo že 3.721 otrok in lani rekordnih 7.406 otrok iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, s Kosova in iz Bolgarije. Ker dobrota ne pozna meja, so med obdarovanci tudi otroci iz drugih držav, a glavnina jih je iz Slovenije. »Letos je trenutno na seznam uvrščenih 7.743 otrok, a ta seznam se bo po vsej verjetnosti še malenkost podaljšal. Zaenkrat je svojega Božička našlo že 4.529 nadebudnežev,« je opisala v ponedeljek izjemen odziv Slovencev.
Božiček lahko postane vsak
In kako postati Božiček za en dan? Postopek je povsem preprost. Sesti je treba k računalniku in se na spletni strani www.bozicekzaendan. si prijaviti, registrirati ter na seznamu izbrati otroka, ki bi ga želeli obdarovati. Osnovna podatka, kot sta spol in starost otroka, nam pomagata pri izbiri daril zanj. Da je darovanje bolj »osebno«, darovalec izve tudi obda-rovančevo ime in njegovo domačo regijo. Na domačo elektronsko pošto dobimo potrditev izbranega otroka
hkrati z njegovimi podatki, ki jih nato prilepimo na darilno škatlo, da ta res pride v prave roke. Izkušnje preteklih let so pokazale, da so otroci takšnih Božičkovih daril zelo veseli in se želijo zanje zahvaliti, zato je v darilno škatlo prav priložiti še pisemsko ovojnico z darovalčevim naslovom, da se lahko mali obdarovanec zahvali s kakšno risbico ali kratkim pisemcem.
Kot Božiček za en dan lahko obdarujete otroke, stare od enega do osemnajst let. Izbrali so jih v posameznih centrih za socialno delo in nekaterih drugih dobrodelnih organizacijah, ki razmere na terenu dobro poznajo. Na seznamu je tudi nekaj starejših, vendar so to mladostniki oziroma odrasli s posebnimi potrebami, ki bodo prazničnega darila vsaj tako veseli kot mali nadebudneži.
IVANA STAMEJČIČ Foto: TC
Santa Shoebox (Božičk-ova škatla čevljev, op. p.) je projekt, v katerem sodeluje več kot 900 organizacij v Južnoafriški republiki. Letos bo osrečil kar sto tisoč socialno ogroženih otrok v tej z rasno nestrpnostjo in revščino prežeti državi.
Osnovna priporočila so, da damo v škatlo nekaj za »cartanje«, nekaj za osebno higieno, kakšno šolsko potrebščino, igračo, kos oblačila in seveda tudi sladkarijo.
Kaj dati v škatlo?
Marsikdo, ki bi želel na takšen način obdariti kakšnega otroka, je v zadregi, kaj sploh izbrati in dati v škatlo. Osnovno pravilo je, naj bo darilo takšno, da bi se ga razveselili tudi sami, v škatlo zagotovo ne sodi vse tisto, kar se nam nabira po predalih ali kar so naši otroci prerasli in s čimer se ne igrajo več. V pomoč pri izbiri smo zbrali še nekaj nasvetov.
Snovalci spletne akcije priporočajo, naj kot Božiček izberemo šest osnovnih stvari - pri tem seveda upoštevamo starost obdarovanca - in morda kakšno tudi izpustimo ali kaj dodamo po svoji presoji. Doma poiščimo staro škatlo za čevlje, ki naj bo srednje velikosti, in jo zavijemo v darilni papir ter okrasimo. V njej bo ravno dovolj prostora za:
nekaj za »cartanje« (plišasta igračka ali punčka, odvisno od starosti nadebudneža) nekaj za osebno higieno (šampon, milo, gel za tuširanje, brisačka ...)
šolske potrebščine (svinčniki, barvice, radirke, pobarvanke, knjigice ...)
igračo (spet odvisno od starosti, pri sta-rej ših otrocih lahko igračo nadomestimo z malce več šolskimi potrebščinami)
kos oblačila (starost otroka sicer malo pomaga, a pri izbiri bodite čimbolj »praktični« in izbirajte »univerzalne« modele, da na primer krilce deklici ne bi bilo pretesno) sladkarijo (ne pretiravajte, a čisto brez teh vendarle ne gre, še svetujejo snovalci akcije).
V darilno škatlo vtaknite še pisemsko ovojnico s svojim naslovom, jo zaprite, nanjo nalepite etiketo s podatki obdarovanca in pokrov pritrdite z gumico ali z na pentljo zavezanim trakom, saj jo bodo snovalci projekta pregledali, preden jo bo prejel vaš obdarovanec. Tako so se odločili zaradi nekaj slabih izkušenj, ko so se nekateri odločili podariti tudi napol obrabljene barvice, razlite barvice za steklo, strgane in umazane plišaste igrače ... Seveda ni nujno, da so vsa darila povsem nova, a biti morajo takšna, da bi jih bili veseli tudi sami, če bi nam jih kdo podaril.
Darilne škatle v akciji Božiček za en dan do 11. decembra v Savinjski regiji zbirajo v mladinskih centrih Celje in Slovenske Konjice, pri mladinskem društvu v Nazarjah, v darilnem butiku Žabka&piškotek v Rogaški Slatini ter v Knjižnici Velenje in njenih enotah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Kot je povedala Brina Zabukovnik iz Knjižnice Velenje, v akciji sodelujejo že tretje leto, letos pa so med zbirna mesta prvič vključili tudi Mestno knjižnico Šoštanj in Knjižnico Šmartno ob Paki. »Predlani smo zbrali 60 škatel, lani že 2O0, letošnji odziv pa kaže, da bomo to številko še presegli,« je zadovoljna knjižničarka, ki se je s sodelavci tudi sama uvrstila med darovalce.
Kaj ne sodi v škatlo?
Potem ko škatlo od na primer čevljev, ki smo jih kupili pred kratkim, oblepimo z darilnim papirjem in napolnimo z darilci, nanjo prilepimo nalepko s podatki obdarovanca.
Ob osnovnem pravilu, da v škatlo položimo le prava darila in ne vsega, kar nam pride pod roke, velja upoštevati še nekaj priporočil.
Ker bo minilo kar nekaj časa od dneva oddaje darilne škatle do trenutka, ko jo bo otrok prejel, vanjo ne sodi pokvarljiva hrana, prav tako tudi ne kakšna zdravila, vitamini, prehranski dodatki oziroma dopolnila. Pri izbiri igrač se izogibajte »vojnim« igračam, kot so plastične pištole, pu-
ške, vojaki, noži, meči ., prav tako bodite pozorni tudi na to, da vanjo ne položite ničesar, kar bi lahko imelo dvomljivo rasno ali politično sporočilo. Ker darilno škatlo čakajo dolga pot, prevozi s kombiji in začasno skladiščenje, naj v njej ne bo stekla, ogledal, keramičnih skodelic in podobnih krhkih predmetov, saj se lahko spremenijo v črepinje. Snovalci akcije odsvetujejo še nakup elektronike, tudi mobilnega telefona na primer.
REPORTAŽA
31
Anjin glavni cilj ob obisku Nepala je bil spoznati otroke in z njimi preživeti dan. Čeprav le peščica govori angleško, to ni bila ovira, da se ne bi razumeli. »Skupaj smo igrali nogomet, brali knjige, plesali. Oči so se jim zasvetile, ko sem mednje razdelila piškote in sladkarije. Njihova iskrena hvaležnost in želja, da so ob meni, čeprav mi je od njih uspelo izvedeti le imena in starost ter to, da radi obiskujejo šolo, sta povedali vse. Kako srečni so, da jim bo nekdo pomagal.«
»Zdaj končno razumem tiste, ki se vsako leto vračajo v to himalajsko državico. S svojo iskrenostjo, preprostostjo in toplim srcem ti enostavno zlezejo pod kožo. Vsi! Od otrok, mladostnikov, družin, kjer mati sicer ima svojo vlogo, a je povsem enakopravna možu, do osamljenih starejših ljudi, ki še vedno verjamejo v življenje in so z njim zadovoljni. Po potresu jim je ostalo bore malo, a še tisto, kar imajo, brez pomisleka delijo z neznancem. Skromni in iznajdljivi ohranjajo vedrino, ostajajo eno samo sonce z občudovanja vrednim posluhom za sočloveka.«
Pol leta je že od potresa in ljudje se počasi, a res počasi, vračajo nazaj v stare tirnice, pripoveduje Anja Kovačič.
Tudi vi lahko prispevate h gradnji šole za nepalske otroke do 30. 11. 2015 prek mobilnih in stacionarnih telefonov ali z nakazilom na TRR.
Pošljite SMS z vsebino PLANETNEPAL5 na številko 1919 in darujte 5 evrov ali pokličite 090 93 30 83 in darujte 2,99 evra.
Vsi, ki boste v dobrodelne namene prispevali 10 evrov, boste v zameno prejeli jubilejno majico s sliko Danila
Cedilnika. Dokazilo o nakazilu pošljite na planetnepal@ planet-tv.si in obvestili vas bodo o podrobnostih prevzema majice.
Svoje prispevke lahko nakažete na transakcijski račun SI56 61000-0011331305, odprt pri Delavski hranilnici. Kot namen nakazila navedite PLANET ZA NEPAL, koda namena pa je CHAR (pri dobrodelnem nakazilu stroškov nimate), sklic: 00 2015.
Nepalska šola.
Nova šola za nepalske otroke
Slovenci smo že pred leti v Nepalu pustili neizbrisen pečat - Nova šola kot pomoč in zahvala
Z Anjo Kovačič, Celjan-ko, novinarko in pobudnico dobrodelne akcije Planet za Nepal smo se pogovarjali po njeni vrnitvi z enomesečnega potepanja po Nepalu.
V Anji Kovačič, mladi celjski novinarki, naši nekdanji sodelavki, ki je danes zaposlena na eni od komercialnih televizijskih postaj, je že dolgo tlela želja, da bi odpotovala v Nepal. Po enem od intervjujev z Vikijem Grošljem o legendarni odpravi Makalu 1975 in 40. obletnici prve slovenske osvojitve tega osemtisočaka je beseda dala besedo in Anja je postala članica veteranske odprave Manang 2015. Sanje so postajale resničnost. Še
posebej zato, ker je ob izjemnem razumevanju nadrejenih dobila priložnost, da je o svoji sanjski destinaciji tudi poročala. Potem se je zgodil uničujoč potres. »Od nekdaj sem dobrodelna in tako nisem mogla dopustiti, da bi odšla zgolj uživat v prelepo naravo in poročat o tem, kako se jim je pred očmi podrl svet. Moja prisotnost v odpravi veteranov na Makalu ima lahko večji pomen. Naredim lahko nekaj več, kot samo obiščem prizadeto državo. Ogromno otrok je ostalo brez staršev, brez strehe nad glavo in z negotovo prihodnostjo. V manj razvitih državah je izobrazba edina pot, da se otroci rešijo bede,
razlaga Anja, ki je prepričana, da bo preteklo ogromno časa, preden se bodo ljudje v Nepalu postavili na noge, popravili hiše. Še dlje bo trajalo, da se bo našel denar za gradnjo novih šol. »Vsaj eno lahko postavimo skupaj,« je menila Anja in tako se je rodila ideje dobrodelne akcije, ki je kasneje ob podpori številnih posameznikov in organizacij dobila ime Planet za Nepal in v kateri lahko do konca meseca sodelujete tudi vi.
V novo šolo prihodnje leto
Čeprav so številni posamezniki, organizacije in podjetja takoj podprli Anjino idejo, je
bilo marsikaj težje, kot je sprva pričakovala. Predvsem tolmačenje domačih in nepalskih zakonov, na podlagi katerih so pridobili gradbeno dovoljenje, ni bilo mačji kašelj. »V rokah že imamo gradbeno dovoljenje, gradbeni načrt za gradnjo, dogovor z gradbenim podjetjem v Katmanduju in seveda izbrano lokacijo. Šola bo stala v vasi Nuwakot,« je zadovoljna. Načrti sicer še potrebujejo nekaj popravkov, a Anja upa, da bodo še pred začetkom zime, monsunskega obdobja v Nepalu, ki se bo počasi začelo v decembru, uspeli zravnati vsaj teren. »Šola bo zagotovo stala naslednje leto,« je optimistična. »Kdaj točno, je težko reči,
saj se Nepalci po aprilskem uničujočem potresu, ki je za seboj pustil opustošenje in ljudi pregnal pod pločevinaste strehe in plastične ponjave, poleg slabe turistične sezone in hitro bližajoče se zime spopadajo še s pomanjkanjem goriva in plina. Indija je namreč za nedoločen čas popolnoma zaprla meje za dotok goriv, zdravil in nekatere nepokvarljive hrane.«
Pomoč malo drugače
Anja se zaveda, da je bilo za Nepal po svetu zbranega že precej denarja, vendar poudarja, da je velik delež v svoj žep pospravila vlada in sredstva niso prišla do prebivalcev,
kaj šele, da bi bili obnovljeni njihovi uničeni domovi. Zato se je zbiranja lotila malce drugače. »Ob koncu mesečne odprave sva se z Vikijem Grošljem odpravila v vas, v kateri bomo gradili šolo, in spoznala ravnatelja, starše in otroke, da bomo vedeli, komu pomagamo. Tam bo v času gradnje ves čas nekdo, ki bo nadzoroval gradnjo in porabo denarja,« pojasnjuje Celjanka, ki se bo prihodnje leto znova odpravila v Nepal. »In stopila v šolo, v kateri bo sedelo vsaj 170 učencev,« doda z nasmehom in zadovoljstvom, pa tudi z veliko mero ponosa.
LEA KOMERIČKI Foto: ANJA KOVAČIČ
32
FOTOREPORTAŽA
Gneča je bila na tokratnem sobotnem kulinaričnem srečanju precejšnja. Možnosti za odlično malico tudi Čeprav naša stojnica ni ponujala opojnih kapljic in pregrešno dobrih mesnin, so bili obiskovalci veseli ni manjkalo.	svežega paketa novega branja.
Vino, pršut in salame
Kulinarično doživetje za vso družino - Manjkala ni niti kraljica
Za pršut velja, da je še boljši, če je narezan pravilno, na tanko. Tako, da se kar stopi v ustih.
Tretja novembrska sobota je bila v Celju v znamenju vina, pršuta in salam. Ni bilo malo tistih, ki so želeli preveriti, kako kakovostno je letošnje mlado vino, in so si ob tem privoščili še kakšen kozarec ruj-nega, ki je v sodu »odležal« že kakšno leto. Obiskovalci so imeli veliko možnosti za pokušino različnih znanih in manj znanih mesnih dobrot. Z okusom in s stasom je obiskovalce razvajala tudi sama kraljica morta-dela.
Prvi festival vina, pršuta in salam, ki ga je pripravila družba Celjski sejem, je naletel na precejšnje odobravanje. Glede na odzive zadovoljnih obiskovalcev in ponudnikov lahko zapišemo, da so organizatorji s kulinaričnimi sobotami zadeli v polno.
Z izdelki so se tokrat v knežjem mestu predstavili vinarji z vseh vinorodnih koncev Slovenije. Poskusiti je bilo mogoče belo in rdeče, sladko in suho, mlado in že zrelo vino. Za vsakega nekaj. Vsak vinar je poleg vina predstavil tudi del svoje zgodbe in radovednim raz-
Kulinaričnega doživetja ne ustvari le eksplozija okusa. Vedno bolj pomembno je, kako hrano postrežemo.
kril tudi kakšno skrivnost. Eni prisegajo na naravo, spet drugi na tradicijo.
Pršut, špehovka in mortadela
Vrste so se vile tudi okoli ponudnikov domačih mesnih izdelkov. Ponujali so vse od najboljšega kraškega pršuta, klobase in salame iz
različnih vrst mesa, panceto, prekajeno meso, paštete, kuhan jezik, tlačenko, zaseko in ocvirke. Aromo je celotni dvorani dajal odličen divja-činski golaž.
Poleg mesnih dobrot in degustacije slovenskih vin so lahko obiskovalci izbirali še med unikatno uporabno keramiko za vino in jedi,
unikatnimi lesenimi izdelki, pladnji, krožniki, skledami in jedilnim priborom. V ponudbi so bili tudi različna olja, siri in mlečni izdelki ter med in medeni izdelki. Slovenski kmetje so ponudili še domače pekovsko pecivo, vložnine in marmelade.
LEA KOMERICKI Foto: GrupA
»Pridelujemo ga z ljubeznijo, znanjem, s tradicijo, na človeku in naravi prijazen način, in sicer na strmih sončnih legah Turškega vrha pri Za-vrču v Halozah. Kletarimo v 300 let stari kamniti kleti,« je skrivnost svojih vin razkril Konrad Janžekovič. Čeprav letošnja letina za zdaj napoveduje vrhunsko vino, je haloški vinar pri tem še nekoliko previden. »Prava kakovost se bo pokazala čez čas,« pravi.
Veliko pozornosti je bila deležna tudi mortadela velikanka Celjskih mesnin, katere težo so lahko ugotavljali obiskovalci festivala. Moški so se pri njej z veseljem ustavili.
Poseben čar ima ročno rezan pršut. Pred tem ga je treba ustrezno pripraviti. Površina pršuta mora biti primerno navlažena, zato ga je dobro pred rezanjem za dan ali dva postavili v nekoliko bolj vlažen prostor ali ga dan pred rezanjem zaviti v vlažno krpo.
KULINARIKA
33
Zdrave sladice brez pečice
Okušali smo drobTinkine sladkosti nove generacije
Že nekaj časa je jasno, da ljubitelji sladkega na izbiro nimajo le klasičnih tortic iz moke, jajc, masla in dodatkov. Med novo generacijo slaščičarjev, predanim presnim in vegan-skim sladicam, je tudi Tina Teršek. V njeni delavnici v Arnovskem gozdu nastaja paleta mamljivih sladkosti, med drugim piškoti, praline, kreme, granole ... Gre za dobrote pod imenom drobTinka, izdelane iz surovin, ki so obdelane pri največ 45 stopinjah Celzija.
Najboljše stvari se ponavadi zgodijo spontano in tudi Tina Teršek je svojo slaščičarsko žilico odkrila bolj kot ne po naključju. Ko sta njena prijatelja izvedela, da ima njuna hči alergijo na mleko, je Tina za deklico izdelala presno torto. Od takrat njeno zanimanje za sladice iz presnih sestavin le še raste. In ker je tudi sicer že od nekdaj ustvarjalna v kuhinji, a tudi na drugih področjih življenja, so se v eno zlili vsi pravi temelji za samostojno slaščičarsko pot. »Ustvarjalnost nosim v sebi, izbrala sem tudi kreativno šolanje, vendar ne v kuharski smeri, študirala sem namreč grafično tehniko,« razlaga ob ogromni mizi, kjer nastajajo njeni sladki zalogaji.
Zdravo in dobro
Ljudje za sladice morda kdaj zmotno menimo, da tisto, kar je zdravo, morda ni
tako zelo okusno kot kakšna pregreha. Tina je nad izdelovanjem presnih in veganskih sladic navdušena iz različnih razlogov. Eden je ta, da imajo takšne sladice precej drugačen, bolj poln okus, ne da bi jim dodali sladkor. Obilje slednjega lahko po besedah sogovornice marsikdaj zakrije pravi značaj jedi. Če je čokolada presladka, na primer ne bomo začutili pravega značaja kakavovih zrn.
Ko razmišljamo o presnih sladicah, se moramo nekoliko oddaljiti od priprave tradicionalnih peciv. Postopek
»Tudi pri nas drži, da je kovačeva kobila vedno bosa. Zelo redko sladice prinesem domov. Ko pa jih, se jih hčeri in mož zelo razveselijo in tudi to je potrditev, da se lahko sladkamo na zdrav način.«
je povsem drugačen od peke biskvita ali potice. Vse sestavine zmeljemo, razlaga Tina. Moko na primer naredimo iz oreščkov. Ali iz zemeljskih mandljev - jedilnih gomoljev tigrove trave, ki so primerni tudi za tiste, ki imajo alergijo na oreščke ali gluten.
Krema malo drugače
Osnova za kreme so največkrat indijski ali makada-mijevi oreščki - zmleti se namreč spremenijo v krema-sto osnovo. Temu lahko dodajamo kakav, vaniljo, sadje in ustvarjamo paleto okusov. »Dodamo tudi kokosovo maslo ali olje oziroma oboje. Kokosovo maslo da kremasto teksturo, kokosovo olje pa je vezivo, ki poskrbi, da je krema dovolj trdna, ko jo ohladimo,« pojasnjuje sogovornica.
Sicer pa tudi za presne in veganske sladice ve-
Presni čokoladni brownie s presno malinino marmelado
Sestavine za brownie
100 g presnih indijskih oreščkov
50 g presnega mletega kokosa
30 g presnih ovsenih kosmičev
15 g presnega kakava v prahu
70 g presnih datljev, namočenih najmanj uro
% žličke vanilje v prahu
30 g presnega kokosovega masla - stopljenega (če tega nimate, ga zamenjajte z 20 g kokosovega olja - stopljenega)
Sestavine za marmelado:
170 g malin (če so zamrznjene, jih prej odtalite) 15 ml presnega agavinega sirupa 50 ml svežega limoninega soka ekološke limone 8 g presnih chia semen (belih ali črnih) % žličke vanilje v prahu
Priprava:
Vse sestavine za brownie zmeljite v sekljalniku z rezilom »S«. Če se masa ne sprime v kroglo, ji dodajte žličko ali dve vode. Pekač, velik 15x15 centimetrov, obložite s folijo in vanj s pritiskanjem vstavite maso čim bolj enakomerno. Pekač postavite v hladilnik. Ko je masa ohlajena, jo razrežite na poljubne kose. Marmelado pripravite tako, da vse sestavine zmeljite v sekljalniku z rezilom »S«. Ko ponudite brownie, ga prelijete z žličko ali dvema malinine marmelade.
Če želite narezane brownie spraviti za kasneje, jih shranite v dobro zaprti posodi v hladilniku, da se ne navzamejo ostalih vonjav. Tako bodo ostali sveži teden dni.
Marmelado pa shranite v steklenem kozarčku v hladilniku, tako bo prav tako ostala sveža teden dni, če ne bo prej že izginila, dodaja Tina Teršek.
»Nikoli nisem pričakovala, da se bom ukvarjala s tem, kar počnem zdaj. Ampak zelo uživam in mi sploh ni žal,« pravi Tina Teršek. V svoji delavnici skrbi za butično izdelavo presnih in vegan-skih sladic, katerih zaščitni znak je ime drobTinka.
Tina Teršek je s presnimi sladicami najprej razvajala domače in prijatelje, danes pa je izdelava takšnih sladic njen poklic. Navdušuje jo odkrivanje okusov in sestavin in želi si, da se ta ustvarjalni nemir ne bi nikoli končal.
lja, da jih jemo že z očmi. Tina vsako sladico, ki jo pripravi, okrasi po svojem občutku. Takrat se preda s srcem, z mislimi in s svojim bistvom in oblika pride sama od sebe. Sladice okrasi tudi glede na želje strank. »Kar naprej odkrivam nove sestavine, to me žene naprej. Sladice krasim s pralineji, ki jih izdelujem sama. Uporabljam tudi cvetje, veliko ga je namreč užitnega. Ko smo kot otroci hodili po travniku, smo ga jedli, a smo do danes pozabili na to. Za okras in hkrati za okus so primerna tudi sveža zelišča,« našteva neizmerne možnosti.
Družina je prvi kritik
Na samostojni podjetniški poti jo močno podpira družina. Po svojih močeh ji pomaga mož, njuni dve
hčeri sta sicer še premajhni, a ju vseeno zanima, kaj počne njuna mama. »Vsi se prilagajajo in me razumejo. Okušajo moje izdelke in mi dajejo neposredne kritike, ki jih morda od naročnikov ne bi izvedela. Morda se katera od strank kdaj ugrizne v jezik, čeprav sem sama vesela vsakega mnenja, četudi ni vedno pozitivno,« razlaga.
Njene sladice so na voljo v različnih kavarnicah na Celjskem. Graditev stalne mreže naročnikov je po Tininih besedah neprijeten del sicer sladkega posla. Terja namreč nenehno dokazovanje, prepričevanje, boj s konkurenco ... Zaradi krize tudi gostinci dvakrat premislijo, ali bi naročili neko sladico. Prav tako ne vlagajo prevelikih naporov
v to, da bi nove posladke predstavljali gostom, ampak jih večinoma zgolj postavijo v vitrino. A še vedno velja, da dobre reči najdejo svoje mesto. In za Tinine slaščice naredi največ lepa beseda tistih, ki zberejo pogum in svojim brbonči-cam namesto tradicionalnih posladkov ponudijo nekaj novega.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
»Česarkoli sem se doslej lotila, vsemu sem pridala nekaj ustvarjalnosti,« pove Tina Teršek.
Sladkanje brez pregrehe ponujata tudi kremi, kjer imajo glavno vlogo borovnice, za kremasto teksturo pa poskrbijo zmleti oreščki.
Kaj pomeni, da so sladice presne? Pomeni, da so vse sestavine (tako oreščki, suho sadje in katerakoli druga živila) obdelane pri največ 45 stopinjah Celzija. To je po besedah sogovornice pomembno, saj se tako ohranijo encimi, minerali, vitamini in fitonutrienti, ki so koristni za naše življenje, medtem ko bi jih z obdelavo pri višjih temperaturah uničili.
Presna borovničevo limonina torta
34
ZA ZDRAVJE
bolnišnice Franc Vindišar.	Hodniki porodnega bloka so opremljeni tudi z verzi Toneta Pavčka in takole prijazno obarvani.
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Za lepše in intimnejše rojevanje v Celju
Ne le naložba v dela, ampak tudi v porodnice
V Splošni bolnišnici Celje so končno uspeli dokončati obnovo porodnega bloka. To, da so bili stari prostori, s katerimi niso mogli porodnicam nuditi večje intimnosti, že tako ali tako dotrajani, je utesnjevalo vse zaposlene na celjskem ginekološko-porodniškem oddelku že dolgo časa. Kar nekaj težav so imeli tudi z izvajalci gradbenih del, ki naj bi rok dokončanja obnove prekoračili kar za 85 odstotkov. A zdaj ima porodni blok popolnoma nov videz, celotna naložba je bila vredna 130 tisoč evrov, 10 odstotkov tega denarja so
bolnišnici priskrbeli tudi donatorji.
V celjski bolnišnici so eno in nato še drugo porodno sobe sicer začeli obnavljati že pred leti. Preuredili so ju v prijetni porodni sobi za alternativne porode. Opremili so ju z blazinami, s švedsko lestvijo, z žogo in masažni-mi pripomočki, s katerimi si porodnice lahko blažijo porodne bolečine. Obnova
preostalih prostorov je nato zaradi načrtovane nadomestne novogradnje, v katero naj bi se preselila tudi porodnišnica, nekoliko zastala. Kot pravijo v bolnišnici, je novogradnja »žal še vedno le na papirju«, zato so se letos odločili, da izpeljejo načrtovano prenovo še zadnje, večposteljne porodne sobe.
»Iz triposteljne porodne sobe, v kateri smo nekaj in-
Celjska porodnišnica je letos v sodelovanju z Oddelkom za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin uspela v dopoldanskem času zagotoviti tudi obporodno analgezijo v obliki epiduralne ali intraven-ske analgezije. S tem namreč porodnicam olajšajo bolečine.
timnosti lahko zagotovili le s pregradnimi zavesami, so nastali dve porodni sobi in manjši prostor za opazovanje porodnice pred porodom ali po njem. Obnovljene so tudi ambulanta in soba za snemanje CTG ter kopalnica za porodnice in kopalnica za zaposlene,« pravi asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, ki je tudi predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Ob tem poudarja, da gre izredna zahvala njegovim sodelavcem, ker so prilagajali svoje delo zaradi zamud gradbincev pri do-
Nasvet tedna
Piše: asist. dr. Andrej Kravos, dr. med.
Zdravi možgani -zdravo telo
Možganska kap je bolezen, ki močno poslabša kakovost življenja ali se konča celo s smrtjo. Najpogosteje nastane zaradi zamašitve žil - ateroskleroze. Ateroskleroza pa je bolezen, ki prizadene arterije, vendar jo lahko zaustavimo, če jo odkrijemo pravočasno. Najpogosteje je vzrok možganske kapi ateroskleroza vratnih arterij, ki jo lahko odkrijemo z ultrazvočnim pregledom. Če se ateroskleroza odkrije v začetni stopnji, se lahko možganska kap z zdravim načinom življenja in zdravili prepreči.
Če ste kadilci, imate povišan holesterol, sladkorno bolezen ali povišan krvni tlak, se nezdravo prehranjujete, imate pomanjkanje gibanja ali stresne situacije, je velika verjetnost, da zbolite za aterosklerozo. Vsi, ki imate v prvem kolenu sorodnike, ki so utrpeli možgansko kap, ste bolj ogroženi.
Če ste prepoznali katerega izmed dejavnikov tveganja, potem je za vas pregled z ultrazvokom vratnih žil zelo priporočljiv.
Promocijsko besedilo
V decembru presenetite svoje najdražje z DARILNIM BONOM!
končanju obnove in ob tem še vedno delali dobro.
To še ni vse!
Celjski ginekološko-poro-dniški oddelek je tretji največji v Sloveniji. Poleg prenove je družinam, ki pričakujejo otroka, ponudil še eno novost. »Ob koncu prenove porodnega bloka smo se v bolnišnici odločili, da bomo nehali zaračunavati nadomestilo stroškov za prisotnost partnerjev pri porodu, ki je znašalo 17 evrov. Tako so odslej pri nas partnerji lahko pri porodu prisotni brezplačno,« dodaja strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vin-dišar. Porodnice lahko pri porodu spremljajo tako možje, partnerji ali drugi, ki imajo opravljeno šolo za starše, kot tudi tisti, ki je niso obiskovali. »Želja partnerjev, da bi bili prisotni pri porodu, se je z leti
povečevala. V zadnjih petih letih se je delež partnerjev pri porodu ustalil pri približno 70 odstotkih vseh porodov,« še pojasnjuje Vindišar.
Celjska bolnišnica zagotavlja neprekinjeno bolnišnično zdravstveno varstvo žena in novorojenčkov ter ambulantno dispanzersko in specialistično dejavnost za žene in novorojenčke. Poleg tega Vindišar omenja še eno pomembno stvar: »Med splošnimi bolnišnicami in porodnišnicami je naša porodnišnica edina, ki zagotavlja 24-urno prisotnost neonatalnega pe-diatra. Pred začetkom lanskega leta je bila prisotnost neonatologa zagotovljena le v dopoldanskem času, od takrat pa je zdravstveno varstvo za vse novorojence zagotovljeno ves čas.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Ena od novosti je tudi, da je vodstvo bolnišnice gi-nekološko-porodniški oddelek še bolj približalo nosečnicam in jim omogočilo osebni stik z zaposlenimi na oddelku ter ogled prostorov in seznanitev z možnostmi, ki jih nudi oprema v njih. Zato so zanje pripravili uro odprtih vrat, ki je vsak torek med 13. in 14. uro. Takrat nosečnice in njihove partnerje sprejme medicinska sestra - babica - in jim razkaže nezasedene prostore porodnega bloka, predstavi različne možne načine poroda, jih seznani s potekom poroda in z delom babice.
Do 22. septembra so v celjski porodnišnici zabeležili 1.695 porodov. Rodilo se je 1.721 otrok, saj so se 26-krat rodili dvojčki.
Г
I jI
THERMANA
laško
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVIA.NETi E-POŠTA: VERSINlN.ANDREJ@GMAlLCOM
v_/
PODLISTEK / BUKVARNA
35
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Razvoj osnovnega šolstva v Celju (3. del)
Ozadje ustanovitve okoliške šole
Na ustanovitev okoliške šole je vplival osnovnošolski zakon iz leta 1869, ki je v avstrijskem delu monarhije uzakonil osemletno osnovnošolsko obveznost. Mesto Celje je takrat dobilo mestno deško in mestno dekliško šolo. Število šoloobveznih otrok se je povečalo in šolsko poslopje glavne šole na Slomškovem trgu je postalo premajhno, saj so to šolo obiskovali tako mestni kot okoliški otroci. Za potrebe glavne šole je šolska mestna oblast poiskala novo lokacijo in v ta namen preuredila staro grofijo. S tem je bilo tudi konec možnosti šolanja otrok celjske podeželske okolice, saj je okoliška občina ostala brez šolskega poslopja. Ob preselitvi šole v staro grofijo je namreč mestna občina poskrbela le za mestne otroke. Nastala situ-
acija je spodbudila ustanovitev lastne šole za otroke okoliške občine.
Vpliv nemške mestne oblasti
Takratna nemška mestna oblast je želela imeti v mestu samo nemško osnovno šolo, zato je občinski odbor sprejel sklep, da je učni jezik v mestni ljudski šoli izključno nemščina, čemur so nasprotovali Slovenci, ki so živeli v mestu in okoliški občini.
Otroci celjske okolice so obiskovali osnovno šolo skupaj z mestnimi vrstniki vse do leta 1870. Za souporabo in vzdrževanje prostorov je okoliška občina plačevala letno najemnino in prispevek za revnejše učence. Šolo je obiskovala komaj tretjina okoliških otrok, kar pa celjske nemške šolske oblasti ni motilo.
Šolski nadzor podeželske šole. Na stolu sedi okrožni šolski nadzornik, za njim vaški župan in dva občinska zastopnika. (Vir: Schmidt, V. 1988. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. Ljubljana: Delavska enotnost.)
Pot do okoliške šole - prve slovenske šole v Celju
Zaradi naraščanja števila šoloobveznih otrok v mestu je mestna občina zapustila staro poslopje okrožne glavne šole in za šolske potrebe uredila poslopje grofije. Brez soglasja okoliške šole je poslopje oddala v najem vojski in okoliška občina je ostala brez šolskih prostorov. Kot nadomestilo ji je mestna uprava ponudila možnost obiskovanja pouka v mestni šoli pod naslednjimi pogoji: da okoliška občina redno plačuje predpisane prispevke, da starši okoliških otrok plačujejo šolnino in da okoliška občina ne sodeluje pri urejanju šolskih zadev v mestni šoli.
Postavljeni pogoji za okoliško občino niso bili sprejemljivi. Šolnina je bila previsoka, mestni šolski
svet je vpeljal v mestnih šolah izključno nemški učni jezik, število okoliških šoloobveznih otrok pa je zadostovalo za ustanovitev lastne šole. Ob takšnih razmerah in stalnih pritožbah vseh vpletenih je štajerski deželni šolski svet 13. marca 1874 izdal soglasje št. 4082, ki je omogočilo ustanovitev samostojne ljudske šole za okoliške otroke.
11. decembra 1874 je bilo v prostorih okrajnega glavarstva sklicano srečanje članov mestnega in okrajnega šolskega sveta, šolskega sveta okoliške, šentjurske in vojni-ške občine. Dogovorili so se o ustanovitvi in vzdrževanju okoliške šole. Predstavniki okoliške občine Karel Šah, Fran Lipovšek, Andrej Žni-dar in Fran Krušič so zahtevali slovensko šolo.
Stanislava Ferjanc in Bernardka Zupanc
Nadaljevanje prihodnjič ...
Emir Kusturica: Kje sem v tej zgodbi jaz?
Odgovori in nova vprašanja
O avtorju:
Zaradi filmov Se spominjaš Dolly Bell, Oče na službeni poti, Dom za obešanje, Arizona Dream, Podzemlje in Bela mačka, črni mačkon spada med najbolj znane ljudi s področja Balkana. S filmom Oče na službeni poti se je pridružil mojstrovinama, ki ju lahko vedno gledamo, Kdo tam poje Slobodana Šijana in Balkanski špijon Dušana Kovačeviča. Emir je prišel v konkreten stik s filmsko umetnostjo, ko je metal premog v klet sarajevske kinoteke. V filmu Valter brani Sarajevo je zaigral stransko vlogo. V zgodovino filma je vpisan kot dobitnik zlatega leva, dveh zlatih palm in srebrnega medveda ter množice drugih nagrad. Študiral je v Pragi, režijo je predaval na univerzi Columbia v New Yorku. Pred dvema dnevoma je dopolnil 61 let. Mnogi so njegove misli v intervjujih razumeli kot podporo politiki Slobodana Miloševiča in kot napad na zahodne in islamske medije, ki naj bi podpihovali razloge za vojno. Vprašanje, če je kdo prejel tako črno-bele kritike za svoje delo, kot ga je Kusturica za avtobiografijo. Živi v Srbiji, dodal si je še ime Nemanja. Zaradi njegove karizme je knjiga že doživela nekaj ponatisov. Prevedla sta jo Dijana Matkovič in Dejan Merančič.
Zakaj mi je cenjeni znanec, morda zdaj že prijatelj Dušan podaril to knjigo? Samo obvestil sem ga, da bo v oddaji Nedjeljom u dva (NU2, V nedeljo ob dveh) gost Goran Bregović. Bil sem vesel, toda ponovili so se občutki, ko sem prebiral biografijo o Safetu Sušiću. Težko razložljivi, stresni.
Kako lepo je brati o Emir-jevem otroštvu in njegovi mladosti. O Sarajevu, več-
no nemirnem (v duhovnem smislu), v katerem se je zaključek mnogih stavkov »pa mirna Bosna« rodil mnogo prej, kot je bil kasneje razumljen tudi preostalim prebivalcem planeta.
Če ste tudi vi med tistimi, ki ste si večkrat ogledali filma Se spominjaš Dolly Bell in Oče na službeni poti, potem se vam bodo sekvence iz mojstrovin pojavljale pred očmi, ko boste jadrali skozi
čtivo. 449 strani. Na njih Kusturica nekaj stavkov stalno ponavlja. Naslovnega - Kje sem v tej zgodbi jaz? - morda največkrat. Na drugem mestu pa je očetov: »Sin moj, smrt je nepreverjena govorica!«
Morda sčasoma število tistih, ki so si na Youtubeu ogledali kratek (in neuspešen) pogovor Aleksandra Stankovića z Emirjem Kustu-rico, presega število tistih, ki so si ogledali vsaj en film genialnega režiserja. Absurdnih zadev je ogromno, tudi ta, kako Stankovića Srbi žalijo, da se želi prikupiti Hrvatom, in druga, da je to Kusturici uspelo glede Srbov.
V	prvem delu avtobiografi-je se Kusturica hočeš nočeš -ali pa predvsem hočeš - vrača na drugo svetovno vojno, pravzaprav na njene posledice. Morda bo zato knjiga všeč mnogim, ki jim je všeč tudi stavek, da »druga svetovna vojna še ni končana«. Emirjev oče je rdeča nit celotne knjige. Razumljivo, oče je sok, ki se stalno pretaka v naših možganih. Mama je blazina, kjer se spočije naša duša. Murat je bil partizan -tudi mama Senija - ki je imel rad Stalina. Rad ga je imel tudi leta 1948 in kasneje. Ni si premislil. Bil je načelen človek.
V	zadnji četrtini, kjer svetovno vojno zamenja »bratska«, zmanjka duhovitosti. Vse postaja preresno. Emir se skoraj izpove mami. »Čigav človek si? Povej svoji mami,« reče Senka z nasmeškom na obrazu, jaz pa ji odvrnem: »Nikogaršnji!« Senka
osuplo vpraša: »Kako misliš, nikogaršnji, mar nisi vendar moj?« Jaz pa nočem prekiniti šale:« Mar nisem Miloše-vićev?« Zastane ji dih: »Kakšen osel si, bog pomagaj! Ravno ko dorečeva zadeve, ti že spet začneš z neumnostmi. Mora biti pri tebi res vse povezano s politiko?«
Kusturica občuduje Iva Andrića, Charlieja Chapli-na, Antona Čehova, Federica Fellinnija, Fjodorja Dostojevskega ... Rad je imel tudi šport. Pravi, da je bil soliden pri košarki. Poskusil je z atletiko. V klubu si je moral prevelike šprinterice deliti s starejšim možakarjem. Nekega dne jih je na hitro obul, stekel po stezi, ko ga je začelo ščemeti po prstih. V obuvalu je bilo nekaj in poskakoval je in tresel stopalo. Ko je sezul šprinterico, je v njej zagledal - miš. Kot fant je uspešno preigraval za Nogometni klub Sarajevo. Pa mu je trener dejal: »Dobro igraš,
imaš občutek za igro, si sposoben, vendar si pošten fant, nisi otrok ulice. Zate je nogomet zgolj zabava, pri tebi ne gre za vprašanje življenja ali smrti, raje se posveti šoli.«
Košarko je Emir igral, ker je občudoval »sarajevskega junaka Davorina Popovića Pimpeka«. Da, tistega iz In-
dexov. Polna dvorana FIS je vzklikala Davorjev vzdevek: »Pimpek, Pimpek, Pim-pek ...!« Skoraj istočasno je bil najbolj znan rokometaš v Sarajevu Memnum Idjako-vić. Ljubkovalno so ga klicali Ćuna. Kar po hrvaško pomeni »pimpek«, po bosansko »ćuna«. In Kusturica je zapisal: »Menim, da ni bilo veliko mest po svetu, kjer se je tako odprto in glasno navijalo za moški spolni organ.«
Goli otok, ta danes nedolžna vzpetina iz morja med Krkom in Rabom, je prav tako ena od rdečih niti med vsemi Emirjevimi slikovitimi sopotniki. Kaj je vse družilo ljudi, se da orisati. Zakaj pa so se začela ločevanja, skuša avtor s filozofsko nadarjenostjo pojasnjevati, vsekakor pa ne postavlja strogih ločnic in dokončnih ocen. Saj se tudi mi skoraj vsak dan vprašamo, kje smo v tej zgodbi.
DEAN ŠUSTER
Včeraj najboljše danes najlepše,.,,
pesmi petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let
95.1 I 95.9 I MHz 100.3 I 90.0 MHz
36
FOTOREPORTAŽA


m u
I al	IHMIH	IB 1
	цЦш	
i 11	m	IŠ, 1
		
«-v*»4	Vi"*'	

Adventna pravljica vabi v dvorec Gutenbuchel še danes, v četrtek, in jutri med 17. in 20. uro. Resda je s svečkami osvetljen dvorec še bolj skrivnosten in vabljiv, a tema zakrije čudovit park, kovano ograjo in mogočno stopnišče s podrobnostmi. Najboljša odločitev za obisk je torej prihod v dnevni svetlobi in odhod v temi.
Nekoč igralnica Vošnjakovih otrok spet vabi k igri. In zakaj ne - praznični bonboni!
Pravljica že pred
Doživetje Adventne pravljice dvorca Gutenbuchel v Ravnah p
Trenutek za počitek ob kaminu v salonu. Ker je bila v eni od omar skrita tapeta z rožnato vrtnico, značilno za angleško podeželje, je bila prav ta cvetlica Simonu Ogrizku vodilo pri okrasitvi celotnega prostora.
Kako velika škoda je, da ostaja dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju zaprt za javnost, se bo lahko prepričal vsakdo, ki bo obiskal letošnjo Adventno pravljico v njem. Nekdanje domovanje znamenite šoštanjske industrijalske družine Vošnjak, ki je nato dolga desetletja dajalo zavetje oddelku Psihiatrične bolnišnice Vojnik, je v kratkem času že drugič odprlo svoja vrata in obiskovalce popeljalo v resnično pravljično doživljanje prazničnega časa, ki je pred nami.
Približno teden pred adventom je namreč v dvorcu zaživela Adventna pravljica, kot si jo je zamislila domačinka, arhitektka Mateja Kumer, in kakršno so ji pomagali sooblikovati florist Simon Ogrizek in lokalni kulturniki ter ponudniki prazničnih dobrot. Ob velikem posluhu Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki še vedno upravlja z dvorcem v lasti ministrstva za zdravje, je dvorec na njeno pobudo prvič zaživel konec septembra. Dnevi evropske kulturne dediščine so bili prava priložnost, da dvorec z ogromnim parkom, skrit in
dolga desetletja tesi pobliže spoznajo tu žnost so dobro izk kovana vrata na o večkrat prezidan ir datira v sredino pre enem tednu stopilo »In tako kot takrat vljično zgodbo pom lokalni ponudniki > sladkih dobrot,« je Kumer, ki je med Šc poznala bogato ari no streljaj od doma
Za praznično okrasitev je poskrbel Simon Ogrizek z ekipo sodelavcev iz velenjskega podjetja PUP. In vsakič, ko se je sprehodil skozi sobane, je zagledal še kaj, kar je bilo treba »popraviti«.
Mateja Kumer na zofi v lovski sobi. Arhitektki, ki je med študijem pogosto odkrivala lepote francoskih dvorcev dediščine položena že v zibelko - oziroma najbrž že v gene, saj je njen oče restavrator.
V dvorcu Gutenbuchel je izjemno lepo ohranjeno leseno stavbno in ostalo pohištvo dobilo za Adventno pravljico prav posebno dopolnitev - metre in metre stenskega opaža iz listja, pri čemer so skrbni vrtnarji prav vsak list posebej pritrdili na steno.
Med dišeče dobrote lokalnih ponudnikov sodi tudi viski - verjemite, da iz rok Marije Irman iz Lokovice, ki je edina ženska na seznamu slovenskih pivovarjev in varilcev viskija, še posebej mamljivo zadiši.
Čeprav izgledajo kot češnje, so v resnici okras
FOTOREPORTAŽA
37
Še nimate adventnega venčka in namiznega okrasja? Se boste zgledovali po katerem od teh?

) drevesce lahko krasijo tudi lizike in V rdeče-zeleni barvi razkošno okrašena jedilnica
I prazniki A
ri Šoštanju
io zaprt za javnost, idi domačini. Prilo-oristili, saj je skozi bmočje dvorca, ki i dozidan vendarle jšnjega tisočletja, v ) več kot 800 ljudi. nam tudi zdaj pra-agajo sooblikovati dišečih, slastnih in zadovoljna Mateja )štanjčam prva pre-litekturno dedišči-. Da ni bila edina,
dokazuje skupina mladih, ki je v urejanje dvorca povsem brezplačno in prostovoljno vložila veliko svojega prostega časa in piko na i sporočilu Adventne pravljice postavila tudi s kuhanjem kutinove marmelade, ki bo obiskovalcem predprazničnega dogajanja posladila prenekateri zajtrk v naslednjih tednih. Resda je malo trpkega okusa - a kaj, ko je takšna tudi zgodba dvorca, ob katerem raste mogočno drevo kutine.
IVANA STAMEJČIČ, Foto: GrupA
, je bila ljubezen d0 stavbne kulturne Praznikov ni brez potice in domačega peciva, zato so mojstri iz šoštanjske slaščičarne Lili s sladkimi dobrotami
kredenco v jedilnici dvorca.
Kdo bo skrben lastnik?
»Občina preprosto nima denarja, da bi lahko odkupila dvorec,« pravi šoštanjski župan Darko Menih, ki prav tako kot veliko drugih občanov v njem vidi odlično priložnost za razvoj kulturnega in družabnega življenja.
A v občini, ki ima sicer za nakup dvorca predkupno pravico, vendarle še niso povsem vrgli puške v koruzo. V Šoštanju namreč vidijo eno najboljših možnosti za dvorec v tem, da ga ministrstvo za zdravje preda v upravljanje ministrstvu za kulturo, to pa ga zatem prenese na občino. Kot pravi župan Menih, bi ob urejenih formalnostih za dvorec in zlasti za izjemno parkovno zasaditev ob njem zatem domačini lepo poskrbeli.
na jabolka. Nismo sicer preverjali, a menda so celo užitna. Prazniki in ... čokolada, seveda! Za vražje dobro so poskrbeli v velenjskem Luciferju.
01163630
38
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Koroški plebiscit v spomin in opomin
Ko name vedno bolj in bolj pritiska jesen življenja in daljši kot je časovni odmik od sramotnega koroškega plebiscita ter s tem seveda posledično od izgube slovenskega ozemlja, mi je vedno težje pri srcu. Kadar me pot slučajno zanese po naši prelepi nekdanji Koroški, prekolnem pariško mirovno konferenco in tiste, ki so razglasili ta nesrečni plebiscit, ki se je na veliko žalost izšel v korist Avstrije. Je bil pošteno izpeljan? Bog si ga vedi! Ali bo kdaj kdo zahteval kakšno revizijo?
Pred časom sem si kupil knjigo avtorja Milana Škrab-ca z naslovom Slovenski pozdrav s Koroške. Čudovita knjiga, polna različnih podatkov in opremljena s prekrasnimi starimi razglednicami. Pravi balzam za dušo. Kakor koli, 10. oktober 1920 nam bo ostal v bolečem spominu.
Pred časom me je iz Maribora zaradi mojih člankov v
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
časopisih poklicala spoštovana gospa z imenom Tihomi-la. Povedala mi je, da ji je dal to ime oče, ki je bil najožji Maistrov soborec. Ko je bil znan rezultat plebiscita, ji je dal to žalostno ime (tako se je namreč sama izrazila). Bolečine in rane izgube te prelepe pokrajine verjetno ne bodo nikoli zaceljene, kaj šele pozabljene.
Veličina in vloga generala Rudolfa Maistra mi je dobro znana. Tudi zaradi tega sem se včlanil v Društvo generala Maistra. In nenazadnje tudi zato, ker sem veteran vojne za Slovenijo in se imam za domoljuba. Iskreno! Na šentjurskem pokopališču se v spomin redno poklonimo tudi velikemu borcu za severno mejo, nadporočniku Franju Malgaju. Slovenija je oropana zemeljskih površin na zahodu, severu in jugu. Pred desetletji je bila tudi na vzhodu. Ali so temu botrovali naša odlična lega, morda prekrasna narava ali pa neodločni in nesposobni politiki tistega časa. A ni po svoje zanimivo, skoraj nerazumljivo, kako smo se morali Slovenci držati pariške mirovne konference in senžermenske mirovne pogodbe iz leta 1919 glede plebiscitnih pogojev na Koroškem? Drugi okoli nas pa se na razne konference, listine, sklepe in arbitraže kratkomalo požvižgajo.
Oktober me nekako zaznamuje vse življenje. Poleg tega, da v tem mesecu praznujem dan svojega rojstva, me 21. oktober spominja še na en nesrečen plebiscit in
KUPON
Shujsajmo
z Novim 1 »cinikom in Radivm Ovij«
.j.!GQ e. |n__pri|mek........
naslov
e-naslovjngsm..............
starost, teža, višina
izobrazba
ali imate kakšne zdravstvene težave?
DA
NE
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
X
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
na izgubo ozemlja Slovenije. Ta plebiscit se je zgodil leta 1866 na podoben način kot na Koroškem, in to v Benečiji in Reziji. Imam Kozlarjev zemljevid iz leta 1853. Takrat je bila Slovenija znatno večja, kot je danes. In še z enim čudovitim argumentom sem »oborožen«. V lasti imam dobro ohranjeno nemško knjigo iz geografije iz leta 1867. Knjiga, ki bi našim sodnikom na haaškim arbitražnim tri-bunalom prišla še kako prav. V mislih imam seveda izgubljeno Istro. Tisto Istro, ki je bila poseljena s Slovenci in s katero so barantali Avstrijci, Italijani in velesile, nazadnje smo jo izgubili Slovenci, nato pa so tako poceni prišli do nje Hrvati, ki z njo niso imeli nikoli nič. Ni naključje, da se je za vrnitev Istre Sloveniji po kapitulaciji Italije 1943 leta močno zavzemal tudi veliki partizanski komandant Franc Rozman Stane in leta 1944 zaradi tega vprašanja odšel v Istro.
Pravimo, da smo majhni, da smo majhna država. Kakšna zmota. Veliki smo skoraj tako kot Izrael. Drži, da imajo trikrat več prebivalcev kot mi. Ali ste kdaj slišali, da se ima Izrael za majhnega? Nikoli. Zase trdijo, da so najboljši vojaki, najbolj ši v vseh pogledih. To, spoštovani dragi Slovenci. Treba je imeti pogum, samozavest in samospoštovanje. Potem tudi drugi ne bi barantali z nami.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
eVBntim.Si "^™""™-5' i"prodajna mesta^istemaEaentimSi, {ffi VäS3 teleVIZIJ3 25 LET
PH0DAJAVSTOPNIC	H'V.'I ji 1 Ш оговмиоим*
V pndpiodaji vstopnice CHiejiel Max in Mozaik Velenje Medijski pokrovitelj: P
Pravila za spremljanje referendumske kampanje o noveli o zakonski zvezi
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje referendumsko kampanjo spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem referendumske kampanje ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev mnenj, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katera bomo v skladu z uredniško politiko presodili, da služijo propagandi. V časopisni rubriki Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki bodo kakorkoli povezane s kampanjo o družinskem zakoniku. Oglasna sporočila bodo dostopna pod enakimi pogoji za vse organizatorje referendumske kampanje ter drugo zainteresirano javnost. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot oglasno sporočilo z navedbo naročnika oglasa.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
ALBUM S CELJSKEGA
Celjan Franc Vodeb kot starojugoslovanski vojak leta 1931
Iz spominov:
Stroga disciplina in slaba hrana sta bili v takratni vojski normalen pojav. Za kosilo je bila samo ena »rihta«. »Me-nažko«, posodo za hrano, so si morali vojaki prati sami, največkrat kar v bližnji reki Morači.
Ker je imel oče Franc zelo lep rokopis, je kmalu napredoval in postal »čato«, to je četni pisar. Samo v treh dneh se je moral naučiti tudi cirilico. To je bil seveda zelo privilegiran položaj, ki mu je omogočal zbližanje in celo prijateljevanje z nekaterimi oficirji, kar mu je tudi zelo koristilo.
Pravil je, kako so oficirji vojakom »vbijali v glavo«, kako so nepremagljiva vojska in se ne bojijo nikogar. Iz zgodovine zdaj dobro vemo, kako žalostno je leta 1941 razpadla jugoslovanska kraljeva vojska.
In tako je nekega dne narednik poudarjanje moči takratne jugoslovanske armade podkrepil z besedami: »U ostalom, ako ipak neki neprijatelj dođe, neka samo dođe, mi ćemo mu pokazat, šta smo.« (V glavnem, če bo vseeno prišel nek sovražnik, naj samo pride, mu bomo že pokazali, kdo smo, op. p.) Takoj zatem je v zadnji vrsti strumno vstal nepismen vojak in vzkliknil: »Hočemo, bogami!« (Bomo, bog mi je priča, op. p.) Vse v prostoru je zajel smeh, tudi narednika.
Prispeval: Maks Vodeb (Celje)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
BRALCI POROČEVALCI
39
Collegium vocale Celje uspešen v Žalcu
V nedeljo, 8. novembra, je bilo v Žalcu 10. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb, na katerem je svoje pevsko znanje in kondicijo pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali priznani slovenski skladatelji in zborovodje Ambrož Čopi, Danica Pirečnik in Stojan Kuret, pokazalo 15 odraslih pevskih zborov. Na regijskem tekmovanju v organizaciji JSKD RS, poimenovanem Od Celja do Koroške, je Collegium vocale Celje osvojil zlato priznanje z odliko za doseženih 90 točk, kar ga uvršča med najboljše zbore v Sloveniji.
Na tekmovanju je zbor prikazal zanimiv in žanrsko raznolik glasbeni repertoar. Komisija je ocenjevala izvedbo mogočne Mendelssoh-nove Jauchzet dem Herrn alle Welt, Gallusove Iudica me, Deus. V nadaljevanju je zbor predstavil še skladbo sodobnega skladatelja Damijana Močnika Verbum supernum prodiens in za konec prekmursko ljudsko Nocoj je edna Mšna noč, ki
jo je priredila Katarina Pusti-nek Rakar.
Poleg odlične strokovne ocene je zbor prejel še dve dodatni priznanji, in sicer priznanje za najboljši mešani zbor tekmovanja in priznanje za najbolj obetaven mešani zbor.
Pevci in pevke Collegiuma vocale Celje, ki ga že peto leto zapored uspešno vodi Bernarda Preložnik Kink, skrbijo, da je Celje zapisano z zlatimi črkami na zemljevidu slovenskih odraslih pevskih zasedb.
AL, foto: JSKS Žalec
Častni člani (od leve sedijo): Vladimir Juhart, Ignac Cizej in Marija Sovinc, v ozadju pa predsednik KD Gomilsko Andrej Šram in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki sta podelila priznanja.
Štiri desetletja kulturnega delovanja
Kulturno društvo Gomil-sko je s slavnostno prireditvijo, ki jo je povezovala Manj a Rančigaj Gajšek, obeležilo 40 let delovanja. Na njej je nastopila večina sekcij društva; otroška folklorna skupina, mladinska in odrasla gledališka skupina, Sekstet Gomilsko in šolsko kulturno društvo POŠ Gomilsko ter gostje.
Kot je v govoru poudaril predsednik društva Andrej Šram, si v KD prizadevajo delovati strokovno in nuditi izobraževanja mladim mentoricam in mentorjem za
pridobitev licence, tako da k najmlajšim pristopajo na strokoven način. Zavedajo se, kako zelo so pomembni trdni temelji, na katerih se da graditi, in kako pomembno je sožitje generacij.
Ob 40-letnici delovanja so nekateri člani društva pred kratkim z udarniško akcijo obnovili prostore društva. V KD se trudijo, da bi še v tej sezoni izdali brošuro oziroma kroniko o 40-letnem delovanju društva. Elana jim ne manjka in tako se lahko v okviru obletnice praznovanja nadejajo še kakšne
Letni koncert z gosti
Ženski pevski zbor iz Rogaške Slatine prepeva že več kot tri desetletja, zadnjih enajst let ga vodi zborovodkinja Darja Belič. Repertoar je sestavljenka domačih in tujih umetnih in ljudskih besedil. Letošnji letni koncert je bil v Glasbeni dvorani Grand hotela Rogaška v Rogaški Slatini.
S pevci Andraškega okteta iz Andraža nad Polzelo, ki je praznoval svojo 10. obletnico in ga vodi Julij Pačnik, so pevke prvič sodelovale. Vsekakor pa bodo ohranili stike in še kdaj skupaj zapeli. »V zboru poje 35 pevk, tako starejših kot mlajših, saj smo se pred dvema letoma številčno okrepile in pomladile. Po pripovedovanju gostov in tudi po mnenju pevk, je koncert dobro uspel, k čemur sta vsekakor pripomogla tudi dobra akustika dvorane in geslo koncerta Med iskrenimi ljudmi. Celoten izkupiček prostovoljnih prispevkov koncerta smo namenile v humanitarne namene - za Jakobove sanje,« je povedala Sergeja Sotošek, predsednica Ženskega pevskega društva Rogaška Slatina.	MILENKA BLAŽEVIČ
posebne prireditve in predstave.
Na prireditvi sta predsednik KD Gomilsko Andrej Šram in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek podelila priznanja za prizadevno delo v KD. Prejeli so jih Podružnična osnovna šola Gomilsko, Marija Rančigaj, Nina Markovič Korent, Zdenka Rajovec, Saša Šmit, Olga Markovič, Majda Rančigaj in Manja Rančigaj Gajšek.
Častni člani so postali Marija Sovinc, Ignac Cizej in Vladimir Juhart.
TT
Največja prodajalna s svečami v Sloveniji
SVEČE /1SESKO
Največja izbira dišečih, dekorativnih in nagrobnih svečk z vsemi dodatki za dom!
OTVORITEV^
27.U-2015
40
BRALCI POROČEVALCI
Veterani v pravem pomenu besede
V Prostovoljnem gasilskem društvu Drešinja vas smo lani praznovali 100-le-tnico obstoja. Takratno požarno obrambo so ustanovili naši dedki. Današnji veterani smo torej tretja generacija gasilcev v vasi in prenašamo svoje izkušnje na mlajše generacije. Za nami je že četrta generacija članov in članic. Svojo aktivnost in pripadnost kaže že tudi peta generacija mladincev in pionirjev. Lani so osvojili laskava naslova državnih prvakov Gasilske zveze Slovenije med mladinci in pionirji. Za obstoj in delo v društvu se torej ni treba bati. V vasi, ki šteje približno 300 prebivalcev, je skoraj polovica aktivnih članov društva. Vsi drugi so podporni člani.
Društvo je pravi medgene-racijski center, kjer se družimo, prostovoljno delamo in tudi skupaj praznujemo.
Poleg gasilske dejavnosti postajajo odmevne tudi nekatere že kar tradicionalne prireditve, kot so razstava jaslic, velikonočnih dobrot,
izdelava butare velikanke in postavljanje mlaja za prvi maj. Vse naštete aktivnosti nas samo še dodatno združujejo.
Gasilski veterani s prostovoljnim delom in z izkušnjami pomagamo graditi in ohranjati društvo v njegovi prvobitnosti in osnovnem
poslanstvu o nesebični pomoči. Poskušamo biti vzor naslednikom. V društvu nas je samo še za dober ducat in ker želimo biti še bolj aktivni, smo pred sedmimi leti ustanovili tekmovalno ekipo veteranov. Želeli smo se predvsem družiti na vajah in tekmovanjih, ohranjati telesno kondicijo in preverjati našo psihofizično pripravljenost. Znanje in izkušnje za predpisani tekmovalni vaji - s hidrantom in v raznoterosti, smo pridobivali na društvenih in meddruštve-nih tekmovanjih.
Uspešni na tekmovanjih
Letos smo že četrto leto tekmovali za pokal Gasilske zveze Slovenije in osvojili 8. mesto v skupnem seštevku. Lani smo bili 14., še prej 20. Osvojili smo že tudi naslov ekipe, ki je najbolj napredovala. V tem tekmovanju je
organiziranih sedem tekem. Prisotnih na tekmah nas je 250 do 300 gasilcev veteranov in veterank. Vsi se več ali manj med sabo že poznamo, kar daje tekmam še posebno vrednost.
Naše društvo je član Gasilske zveze Žalec, v katero je vključenih 32 prostovoljnih društev iz petih občin. Na tekmovanju zveze, letos je bilo v Levcu, smo osvojili prvo mesto in se uvrstili na regijsko tekmovanje v Velenju. Bili smo drugi in bomo šli na državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto.
Naj na koncu dodam, da smo veterani tudi prispevali k temu, da imamo v društvu danes dve tekmovalni ekipi pionirjev, mladinsko ekipo, dve članski ekipi, A in B, ekipo članic in veteranov. Veliko za majhno vas, vendar z velikim srcem.
EDI STEPIŠNIK
Foto: MIHA BOŠTJANČIČ
Uspešni matematiki in pisci ljubezenskih pisem
Dijaki I. gimnazije v Celju Timen Stepišnik Perdih, David Opalič in Klara Drofenik so na Sredozemskem matematičnem tekmovanju 2015, na katerem sodelujejo države ob Sredozemlju ali tiste, ki mejijo na sredozemsko državo, dosegli velik uspeh, saj sta Timen in David osvojila bronasti medalji.
Anastasia Carai, dijakinja I. gimnazije v Celju, je avtorica najlepšega ljubezenskega pisma med srednješolci. Zmagala je na natečaju z naslovom Po sledeh Josipine Turnograjske - Natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji za leto 2015. Uspešen v pisanju ljubezenskih pisem je še en kajuhovec, in sicer Urh Ferlež, saj se je uvrstil na sedmo mesto.
NP
radio celie
Anastasia Carai
Timen Stepišnik Perdih in David Opalič
Na pohodu rekordno število udeležencev
Društvo savinjskih vinogradnikov je na Martinovo nedeljo pripravilo 8. Martinov pohod po vinskih poteh Svete Jedrti nad Gotovljami.
Začetek pohoda je bil na Rinki, pri lovskem domu Lovske družine Žalec, kjer
se je zbralo 90 pohodnic in pohodnikov, kar je rekord v dosedanjih pohodih. Pred
začetkom sta zbrane pozdravila Rudi Trobiš, ki ima vinograd v tem delu Sv. Je-
drti, in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič.
Nato so krenili na pot od zidanice do zidanice, kjer so jih pričakali vinogradniki Slavko Pižorn, Bogomir Ro-tovnik, Rudi Trobiš in Jože Bosnar. Pohod so zaključili pri lovskem domu, kjer so imeli malico.
Vsi vinogradniki, pri katerih so se ustavili pohodniki, so ponudili v pokušino letošnje mlado vino, ki je odlično. Zraven so ponudili tudi razne dobrote za pod zob. Vsak udeleženec je prejel kozarec z napisom.
Društvo savinjskih vinogradnikov je v preteklih letih že organiziralo podobna pohoda po Brnici, Šem-petrskem Zalogu, Bukovici, Gorci in Veliki Pirešici ter po Andražu nad Polzelo, ki sta bila dobro obiskana in odlično izvedena v zadovoljstvo vseh pohodnikov. S takšnimi pohodi želi društvo pokazati, kje vinogradniki pridelujejo vina, ki dosegajo zelo dobre rezultate na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih.
TT
Pohod se je začel pri lovskem domu na Rinki.
BRALCI POROČEVALCI
41
»Počutim se kot kralj«
90-letni Martin Borovnik, presenečen nad rojstnodnevnim dogajanjem
... je praznovanje svojega 90. rojstnega dne označil Martin Borovnik, po domače Lipšk Martin iz Lipe pri Frankolovem. Sosedje in sovaščani pravijo, da je človek, ki pooseblja optimizem in dobro voljo, zato ga moraš preprosto imeti rad. In ta ljubezen je spodbudila sosesko, da je stopila skupaj in po besedah slavljenca pripravila kraljevsko praznovanje.
Martina ohranjata v kon-diciji delo in pesem. Njegovo drobceno in sključeno, vendar žilavo telo, daje vedeti, da je veliko in trdo delal. Čeprav je bilo življenje večkrat neprijazno, je pesem od nekdaj njegova zvesta spremljevalka. V Lipci (hišno ime Borovniko-vih) je odraščal v zelo veliki družini skupaj z 12 brati in sestrami. Martin pove: »Pri
nas smo vedno peli, tako za družinsko mizo kot spotoma, ko smo šli na njivo ali travnik, tudi med počitkom v senci. Starša sta nam vedno prigovarjala: >Kaj bi sedeli brez dela, raje pojmo! < In smo spet peli.«
Pojoči mož še vedno s pesmijo zjutraj vstaja in zvečer lega k počitku. Je kot svetilnik sredi vasi, ki seva dobro voljo na vse strani. Tega so v prvi vrsti deležni vsi njegovi najbližji: žena, obe hčeri in rejenec Sašo z družinami, ko prihajajo domov na obisk ali da postorijo tisto, česar starša več ne zmoreta. Martin je pravi veseljak, nerganja in zaskrbljenosti ne pozna. Niti v zadnjem času ne, ko mu je zdravnica povedala, da ni povsem zdrav. »Kako naj ji verjamem, saj me nič ne boli in delam tudi lahko. Dokler bom imel vsaj tri kravice v
hlevu in bom še lahko bral, bo z mano vse v redu,« pojasni. To brez dvoma drži. Čili 90-letnik nameni prebiranju dnevnih novic in drugega čti-va vsaj dve uri na dan.
»Martin si zasluži, da se mu sovaščani enkrat skupno zahvalimo za njegov pozitivizem, ki smo ga Podgorlani (prebivalci Lipe) deležni že dolga leta,« so predlagali v Markovi družini in prevzeli tudi organizacijo praznovanja. Predlog je pri sosedih naletel na dober odziv, vsakdo je primaknil svoj delež, večina jih je na praznovanje tudi prišla in zgodila se je prava vaška »fešta«. Ker so Martinu že prej namignili, da se lahko nadeja obiska, je brž pripravil gramofon, da bo gostom lahko »zaigral«. Te potrebe ni bilo. Vaščani so poskrbeli tudi za kulturni program, ki so ga
izvedli Kvartet Frankolovo, ansambel Vrč in posebej za to priložnost ustanovljen vaški otroški ansambel. Ob duhovitih čestitkah vašča-nov so jubilantu, ki brani čast najstarejšega krajana v KS Frankolovo (mimogrede, najstarejša med ženskami je 96-letna Terezija Skale), vse dobro zaželeli tudi predstavnice krajevne Karitas in predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat.
Pred domačijo od konca oktobra stojita orjaška smreka in tabla z Martinovim imenom ter številko 90. Slavljenec, od nekdaj vajen le skromnosti, je žarel od sreče in se sosedom zahvaljeval: »Ne vem, s čim sem si to zaslužil? Še kralj ni deležen takšne pozornosti, kot sem je danes jaz.«
SONJA JAKOP Foto: Dolfi Jakop
Aktivni z nami
V letu, ki se počasi izteka, je društvo AŠ - ŠŠD 4. julij organiziralo številne športne dejavnosti za otroke in mladino. Jadrali smo na morju, se udeleževali pohodov in telovadili v prostorih Srednje
šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Projekte (Rekreacija za starostnike, Rekreacija za mladino, Hura, prosti čas, Mednarodni simpozij) so med drugimi podprli Šolski center Celje, Mestna občina Celje in
Zavod za šport RS Planica. Športnih aktivnosti se je udeležilo veliko učencev in dijakov. Na ta način so preživeli aktivne in prijetne počitnice.
V okviru različnih projektov so športne aktivnosti celo šolsko leto. Več na spletni strani društva: http://www2.arnes. si/~cesport/.
SONJA ČENDAK PAVLIČ
Uspešna prva delavnica v muzeju baroka
V tednu krompirjevih počitnic sta muzej baroka in Društvo za razvoj interpretacije dediščine, turizma in umetnosti Legende pripravila ustvarjalno delavnico za otroke. Udeležilo se je je 16 otrok, ki so bili nad ustvarjanjem navdušeni.
V uvodu so se otroci, stari od 5 do 12 let, seznanili z obdobjem baroka in njegovimi temeljnimi značilnostmi, posebej še o pomenu okraševanja v tistem času. Preden so sedli k ustvarjanju okraskov, so si ogledali še muzej in spoznali nekaj značilnosti kiparstva te-
danjega časa. V uri ustvarjanja so se lotili pozlate in srebrenja mavčnih odlitkov, izdelovanja okraskov iz das mase in barvanja baročnih pobarvank. Izdelke so lahko odnesli s seboj.
Naslednja delavnica za otroke bo v soboto, 12. decembra, ko bodo otroci upodabljali angelčke. Tudi ta bo brezplačna.
VK
Dvakratni državni prvaki
Člani ekipe v vleki vrvi iz Športnega društva Bistrica ob Sotli smo letos postali državni prvaki v kategoriji A in B. Konec oktobra je bil še zadnji turnir v Dobrini in tudi tam smo Bistričani pokazali svojo moč in zmagali v obeh kategorijah. Ligo organizira Zveza za športno rekreacijo Republike Slovenije.
Ekipa iz Bistrice ob Sotli je že v lanski sezoni postala državna prvakinja v B-kategoriji, kar pomeni vleko sedmih tekmovalcev, ki ne smejo presegati 750 kg, in podprvakinja v kategoriji A, kar pomeni sedem tekmovalcev, ki ne smejo tehtati več kot 900 kg. Letos smo obranili naslov v B-kategoriji in postali tudi državni prvaki v težki kategoriji.
Ekipo sestavljajo domači fantje in prijatelji iz Buč. Da smo postali prvaki, smo morali veliko truda, volje in moči vložiti tako na treningih kot na tekmah. Zato nam ni žal tega časa, ki smo ga porabili na treningih in tekmah. Še posebej pa po tekmah, ko smo se še dolgo v noč skupaj z navijači veselili zmag.
Ekipa ima zdaj prosto, načrtovan je še zaključek sezone, takoj po novem letu pa se bomo začeli pripravljati na novo sezono in nove zmage.
Še enkrat hvala vsem navijačem, sponzorjem in tistim, ki ste nam pomagali.	SILVO OMERZU
42
VRTNARIMO
PntVnVfL
fnl^e-
x/rtn{\>r1te>
Zimski počitek
Če reinkarnacija obstaja, potem sem bila v prejšnjih življenjih polh, medved, polž ali nekaj takšnega, kar zime »ne mara« in jo preprosto prespi. Polhe menda pozimi lovijo, zato sta mi medved in polž še najbližje, če pomislim na dolgih pet do šest mesecev spanca... Ampak ker se včasih da malo pogoljufati, se tudi v človeški koži čisto dobro počutim.
Z vsako stopinjo manj, kot jo pokaže termometer, sem manj zunaj. Minuli petek sem izkoristila še za zadnja zunanja opravila. Zelenjavni vrt je zdaj takšen, kot mora biti pozimi. Z njega sem pobrala še zadnje glave ohrov-ta, pastinak čaka na zmrzal, da ga poskusimo, motovilec pa prav tako lepo kaže in bo zagotovo napolnil našo skledo že za božično večerjo... In od petkovega večera je tudi zelenica takšna, kot se spodobi. Čeprav je tako pihalo, da mi je vrečo skorajda sprosti odnašalo, sem namreč uspela zgrabiti vse odpadlo listje. Resda sem to počela še v temi in malo zatavala k sosedom, ampak - glede na to, da je njihov tudi javor, ki nam poleti daje prijetno senco, jeseni pa nehvaležno smeti tudi »po našem« - mi zagotovo ne bodo zamerili. Ko sem se v sobotno jutro, ups, bolj pošteno v dopoldne, prebudila v zasneženo Celje, sem imela torej kar nekaj razlogov za zadovoljstvo. V garaži čakajo vreče listja, da jih zbašemo v zabojnike za biološke odpadke, odpadle iglice smreke, ki smetijo ulico in naš dovoz, pa na srečo niso moja skrb. Je najdražji pribil, da jih kljub petkovemu vetru ne bo kidal skupaj s snegom, ampak bo počakal, da se posušijo in jih pometel, tako kot se šika .
Moje vrtnarjenje bo zdaj vse tja do sredine marca ali aprila (odvisno od vremena) skrčeno na nekaj kvadratnih centimetrov zemlje v lončkih na okenskih policah. Kot sem že priznala, v njih rastejo le rože, ki so »pristale« na moj režim nege. Še najmanj opravkov bom imela z orhidejami, saj za bujno cvetenje potrebujejo le občasno namakanje v kuhinjskem pomivalnem koritu in tu in tam kakšno ampulo gnojila. Da ne bi pozabila na sejančke drevesnega paradižnika in dva avokada, ki sta vzklila kot »kolateralna škoda« zelo dobrega avokadovega namaza, sem pa tudi poskrbela. Ker prezimujejo v sobi, v katero ne vstopim vsak dan, me bo nanje vsako soboto dopoldne opozoril telefon. Sčasoma se bom na nadležen zvok opomnika zagotovo navadila.
NAGRADNI NATEČAJ
Izbiramo najlepši adventni venček
Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adventnim venčk-om, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo
štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adven-tnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega
Sadimo kraljico
vrta (2. del)
Tudi za sajenje vrtnic vzpenjavk in debelnih vrtnic je zdaj primeren čas
do takrat prispelega adven-tnega venčka in jo objavili.
Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 24. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 17. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju!
V prejšnji številki smo pisali o previdnosti pri izbiri sadik in pravilnem sajenju grmičastih vrtnic, tokrat pa smo zbrali nekaj nasvetov, ki jih je pripravila Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Razlika med vzpenjavkami in debelnimi vrtnicami je v tem, da vzpenjavke ali plezalke gojimo ob zidu ali ob kakšni drugi opori, medtem ko debelne vrtnice cepimo na podlago.
Posebnosti sajenja ob zidu
Vzpenjavke gojimo ob zidu ali ograji ob vodoravnih oporah, ki so približno 45 cm narazen. »Tla ob zidu so običajno suha, saj so pogosto zavarovana pred dežjem, a tudi zidovi vlečejo vlago iz tal. Zato vrtnice posadimo približno 45 cm od zidu. Tam je zemlja najmanj suha, rastline pa so na varnem tudi pred morebitnim kapljanjem iz žlebov,« svetuje Kos Zidarjeva.
Zemljo in sadilno jamo pripravimo enako kot za ostale vrtnice. To pomeni, da jo obogatimo s hranili. »Sadiko namestimo v sadilno jamo in jo nagnemo približno pod kotom 45 stopinj, da doseže najnižje žice na opori, korenine pa razprostremo proti vlažnejši zemlji. Če opore ni, speljemo poganjke ob opornih palicah, ki jih zapičimo v zemljo, pri čemer pazimo, da so palice dovolj daleč od korenin, da jih ne poškodujejo,« opiše Kos Zidarjeva ključ do uspeha pravilne zasaditve.
Vrtnico zasujemo in utrdimo, zalijemo, pritrdimo poganjke na oporo s primernimi vrvicami - uporabimo lahko plastiko, rafijo, motvoz - ali s plastičnimi objemka-
mi. Pri tem smo pozorni, da z zanko preveč ne zadrgnemo poganjka, saj se ta ob rasti debeli. »Vzpenjavk in plezalk po sajenju ne smemo takoj obre-zati, počakamo do naslednje rastne dobe, takrat jih začnemo oblikovati, včasih pa moramo čakati leto ali dve, da se vrtnica začne vzpenjati. Prvo leto moramo izdatno zalivati in paziti, da plevel ne ovira rasti.«
Debelne vrtnice
»Stebelne vrtnice običajno cepimo na podlago japonskega šipka Rosa rugosa, ki obilno poganja iz podlage. Da bo poganjkov iz podlage čim manj, vrtnic ne smemo posaditi globlje, kot nam kaže stara oznaka na deblu. Če jih posadimo globlje, spodbujamo rast poganjkov iz podlage, kar je zelo pogosta napaka. Če je treba, obrežemo korenine, ki rastejo najvišje, tako da cepljeno mesto ne pride pregloboko v zemljo,« je praktičen nasvet Kos Zidarjeve.
Sadiko postavimo ob oporo in se prepričamo, da sega palica do najnižjih vej, in s pomočjo stare oznake na deblu posadimo globoko, da je stara oznaka na vrtnici v višini površine tal. Jamo zasujemo, utrdimo in zalijemo sadiko. Ko zemljo potlačimo, smo previdni pri težji zemlji, ki se rada sprime v grude. Posajeno vrtnico privežemo ob oporo na dveh mestih, in sicer pod najnižjim vejami in na polovici debla. Obrežemo šibke in slabe poganjke. Vezi naj bodo takšne, da se deblo ne drgne ob oporo. Zank ne smemo dokončno zadrgniti, dokler se sadika ne prilagodi zemlji. Vezi moramo prilagajati deblu in jih sproti popuščati vsaj enkrat letno.
MRL
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 28. 11. do 11. 12.
t
26. ČE	korenina; polna Luna ob 00. uri
27. PE	korenina
28. SO	cvet
29. NE	cvet
30. PO	list
1. TO	list
2. SR	plod
Tina Karmuzel, Začret
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
ŽIVALSKI SVET
43
Mačja vila brez čudežne paličice, a z velikim srcem
Društvo s sedežem v Gotovljah si prizadeva za lepši mačji jutri in osveščanje ljudi
»Ljudje bodo ravnali drugače, ko bodo začeli na svoje in druge živali gledati kot na bitja z dušo in občutkom za bolečino.«
Si predstavljate, da stojite ure in ure na mrazu, vročini, se plazite po kanalih, prečesavate polje pšenice? Vse to zaradi mačk. Ali pa se trudite odpreti oči ljudem, ki ne vidijo trpljenja svojih živali? Nekateri so pripravljeni storiti marsikaj, da bi bilo mačkam in drugim živalim v našem okolju lepše. Pred približno pol leta ustanovljeno Društvo za pomoč mačkam - Mačja vila ima sedež v Gotovljah pri Žalcu, večina članic pa se že vse svoje življenje posveča reševanju živali. Tako je bilo skoraj samoumevno, da so ustanovile društvo, saj lahko na ta način pomagajo mnogim, lažje zbirajo hrano in sredstva za oskrbo zapuščenih, prostoživečih mačk ter lažje iščejo dom najdenim mačkam.
Predsednica in ena od ustanoviteljic društva je Suzana Gradišnik, ki pravi, da člani pri svojih prizadevanjih nimajo prostorskih omejitev, saj se trudijo pomagati vsakomur. Njihova pomoč je tako segla ne samo v kraje občine Žalec in širše, celo do Primorske in sosednje Hrvaške. »Ko dobimo klic na pomoč in izvemo za primere mačk, ki to pomoč potrebujejo, ne moremo mirno spati, dokler česa ne ukrenemo.«
Ob tem si prizadevajo osveščati ljudi, da so dolžni primerno skrbeti za svojo žival, jo zdraviti, če je bolna, ter predvsem poskrbeti, da ne prihaja do nezaželenih mačjih mladičev.
Razmere so katastrofalne
»Na nas se vsak dan obračajo različni ljudi, najditelji zapuščenih mačk, tisti, ki vedo za posamezne kolonije muc ali potrebujejo nasvet, pomoč pri zdravljenju, želijo cenejšo sterilizacijo ali kastracijo, pogrešajo svojo muco ... Mnogokrat pri reševanju enega primera izvemo za nove stiske,« opisuje Gradišnikova nikoli končane zgodbe. Pravi, da so bile letos razmere glede zapuščenih in brezdomnih
Suzana Gradišnik iz Gotovelj je mati dveh otrok in ko ni aktivna v društvu, svoj čas posveča svoji družini in seveda svojim šestim mucam.
živali še posebej katastrofalne. »Človeška krutost včasih ne pozna meja, lastniki nezaželene mladiče ubijejo na krute načine ali jih odvržejo v gozdove, smetnjake, jarke, potoke, jih spustijo pred hišo nekoga drugega. Mnogi tako hirajo do smrti, so dovzetni za različne okužbe in počasi v mukah poginejo. Pri mnogih se mačke nenadzorovano razmnožujejo, ljudje jih ne hranijo dovolj, ne odstranjujejo zajedavcev, ne zdravijo bolnih in tudi tako mačke počasi umirajo, lastniki pa pravijo, da je to naravna
selekcija. Včasih je treba res tako malo za njihovo kakovostnejše življenje, a ljudje ne storijo niti tega,« je žalostna in ogorčena Gradišnikova.
Občine se izogibajo obveznostim
Po njenem mnenju je najpomembnejše ljudem dopovedati, da sta sterilizacija oziroma kastracija nujni in da lahko najdejo cenejše rešitve, če si to želijo in poiščejo pomoč. Člani društva so letos odpeljali na poseg več
kot 200 mačk. Poleg tega nudijo veterinarsko pomoč in zdravljenje bolnim, mnogim poiščejo nove domove, hranijo jih na različnih mestih, pomagajo slabo oskrbovanim lastniškim mačkam ...
Pri svojem delovanju dobro sodelujejo z Občino Žalec, ki vsako leto veliko stori za zapuščene živali, meni Suzana Gradišnik, medtem ko z nekaterimi drugimi občinami v Savinjski dolini nima tako pozitivnih izkušenj. »Najtežje je z občinami Prebold, Polzela, Vransko, kjer se tako močno izogibajo svojim odgovornostim, da moramo zmeraj za vse poskrbeti sami, da ne pride do novih mladičev.«
Vsaka pomoč je dobrodošla
Toda tudi njihova pomoč ima meje, saj so vir financiranja le donacije dobrih ljudi. Pomagajo jim tudi trgovine, vendar bolj redko pridejo na vrsto, da lahko postavijo voziček ali košaro, kamor ljudje odložijo hrano za živali. Nazadnje se jim je celo zgodilo, da so v eni od žalskih trgovin odtujili takšen voziček s hrano! Društvo potrebuje tudi mačja stranišča in posip zanje, tople odeje, brisače, posodice za hrano, igrače, transportne bokse, posteljice, večje kletke, skratka vse, kar lahko porabi za nego in oskrbo muc. »Seveda ves čas potrebujemo tudi denar, ki ga porabimo za veterinarske storitve pri pomoči nikogaršnjih mačk in mačk, ki jih pripravimo za odhod v nov dom.« Predvsem pa si člani društva želijo, da bi jim uspelo priti do lastnega prostora za nameščanje najdenih mačk, saj bi lahko bila njihova pomoč še večja.
Decembra mnogo društev še okrepi zbiranje pomoči in tudi Mačja vila bo 7. decembra organizirala predavanje v Hiši sadežev družbe Žalec. Zraven lahko vsak prinese karkoli, kar bi prišlo prav članom društva pri skrbi za nesrečne kosmatinke.
TC, foto: arhiv društva Mačja vila
Društvu lahko pišete na elektronski naslov macja.vila@ gmail.com, najdete jih na FB-strani Društva za pomoč mačkam - Mačja vila ali jih pokličete na telefonsko številko 031-370-647, nova spletna stran pa bo na voljo po novem letu.
Za jok in smeh
Zgodbe, ki jih pozna Suzana Gradišnik, imajo žalostne in vesele konce. »Rumi, takrat dvomesečni muc, je bil žrtev moškega, ki ga je po vsem mestu vlekel za sabo, njegove tačke so bile okrvavljene, krvavel je tudi iz gobčka, saj je imel okoli vratu zadrgnjeno cevko in ročno uro, pri čemer je bilo vse skupaj zategnjeno z nekakšnim vijakom. Dolgo smo pregovarjali opitega moškega, naj ga izpusti, a ni želel. Nazadnje smo ga uspele osvoboditi. Danes je v dobrih rokah naše članice, ki ga je posvojila. Čudež smo doživeli tudi pri 1,5 meseca starem Angelu, ki bil je najden v jarku, popolnoma shiran, podhlajen. Po dveh dneh na veterini ga niso uspeli ogreti, odpustili so ga, misleč, da so to njegove zadnje ure. Dve noči sem ga grela, prisilno hranila ... Imel je tako močno željo po življenju, da mu je uspelo in ostal je Angel brez kril, ki danes vsak dan nagaja svoji lastnici .... Skoraj vsak dan pa pomislim na žalostno usodo naše gluhe Snow, ki smo jo našli v zelo slabem stanju. Uspelo nam jo je popolnoma pozdraviti, čakal jo je čudoviti dom. Teden dni po sterilizaciji je zbolela zaradi tako imenovanega calici virusa in po osmih dneh na veterini za vedno zaprla svoje svetle oči.«
Angel prej in zdaj
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
www.vb-sentj ur.si
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
Mačji mladiči, rešeni iz vode
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
NOVO! ™
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
1Л
i
i
LET
novi tednik
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Posoda TO GO - za sendvič
^ ^ <
Posoda TO GO - steklenička
L S
Posoda TO GO - za kosilo
^ ^ <
Posoda TO GO - za solato
4 in vse
Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP		
	o O o o	
	simfer	
Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si		
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si
Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji.
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO GO 1 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:

Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
44
NAMIG ZA IZLET
M	■	■ V ■
Po ravnem in v višino
Potep po Lendavskih goricah, razgledovanje z Vinariuma in nabiranje energije ob Bukovniškem jezeru
Z najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji Na razgledno ploščad stolpa Vinarium, ki je visok približno se lahko ob lepem vremenu razgledujemo 53 metrov, se je možno povzpeti po stopnicah ali z dvigalom, po Sloveniji, Madžarski, Avstriji in Hrvaški. pot d0 kape|e Svete trojice vodi mimo lepo urejene in s slamo krite zidanice.
»Radovednost je lepa čednost,« nam je govoril profesor geografije, ko nas je v svojih predavanjih vodil po najbolj oddaljenih deželah sveta in nas s pripovedmi o Sloveniji navduševal nad njenimi lepotami. Opremljene z dobro voljo in radovednostjo smo se v začetku septembra najprej zapeljale proti Celovcu in se povzpele na Pyramidenkogel - najvišji leseni razgledni stolp v Evropi. Pogled s sto metrov visokega stolpa na Vrbsko jezero nas je popolnoma očaral, zato smo sklenile, da bomo to »čednost« nadaljevale in odpravile smo se še na Vinarium - najvišji slovenski razgledni stolp.
V Lendavske gorice se je najbolje podati na lep sončen dan, sicer razgled na Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško s 53,5 metra visokega razglednega stolpa ni tako spekta-kularen. Odprta razgledna ploščad na vrhu, do koder vodi 240 stopnic - tisti z manj kon-dicije se lahko v deveto nadstropje pripeljejo z dvigalom - nudi prekrasen pogled na pokrajino s številnimi vinogradi in zidanicami. Nadstropje nižje so za obiskovalce uredili zastekljen razgledni prostor, v pritličju pa še manjšo trgovinico s spominki in prospekti s turističnimi informacijami. Stolp ni zanimiv samo zato, ker ponuja razgled na štiri države; z njegovo pomočjo želijo Lendavčani med omenjenimi državami krepiti prijateljske vezi in ga vključiti tudi v promocijo vinsko-turistič-ne ceste. Arhitekt Oskar Virag je idejo pletenja koša prenesel v konstrukcijo stolpa in skušal tudi na takšen način opozoriti na kulturno dediščino Lendave ter na njene domače lokalne dobrote, ki jih lahko obiskovalci poskusijo v eni od lesenih hišk pod stolpom.
Od kapelice do piramide
Domov se nam ni mudilo, zato smo pot nadaljevale do bližnje kapelice Svete trojice. Na griču sredi vinogradov je prvotno stala vojaška utrdba, ki je Turki zaradi skrbno izbrane lege v času svojih vpadov niso nikoli zavzeli. Ko so se turški vdori na slovenska tla končali, so verniki v zahvalo za boljše čase postavili številne cerkve in kapelice, med
njimi tudi kapelico Svete trojice. V njej je na ogled naravno mumificirano truplo brez sledi balzamiranja, zaradi česar ga poznavalci štejejo med prave čudeže narave. Popoldne smo se ustavile pri piramidi, ki stoji na 328 metrov visoki - najvišji pohodniški točki Lendavskih goric. Ker smo se do njenega vznožja pripeljale z avtomobilom, se v pohodniški knjižici seveda nismo mogle vpisati. Člani planinskega društva namreč vanju vpisujejo svoje vzpone, ki jih z ene od petih predpisanih izhodiščnih točk do piramide opravijo peš ali s kolesom.
Po Lendavi in njeni okolici
Mogočen grad, ki je nad Lendavo stal že v 12. stoletju in ki so ga v 19. stoletju temeljito predelali, je viden že od daleč. Danes sta v gradu galerija in muzej; galerijska zbirka hrani likovna dela lendavskih umetnikov in zbirko umetnin, ki so nastale v okviru tradicionalnih mednarodnih kolonij. Z gradu smo se spustile do mestnega središča in se mimo župnijske cerkve svete Katarine, gledališke in koncertne dvorane ter kulturnega doma sprehodile do sinagoge, kjer je danes prireditveni prostor. Pred mrakom smo se mimo Bukovnice zapeljale še do ene znamenitosti - umetnega akumulacijskega Bukovniškega jezera, ki so ga zaradi poplav zajezili in ga sprva namenili za ribogojništvo. Na jezeru, ki se skriva med kostanjevimi in bukovimi gozdovi in ki je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk, se v zadnjem času razvijata tudi ribolov in športni ribolov. Na hribčku nad jezerom je kapelica svetega Vida; v bližini izvira zdravilni studenec z istim imenom, katerega zdravilnost je znana že vrsto let. Radiestezisti so na območju jezera označili kar 26 energijskih točk, ki potekajo ob približno kilometer in pol dolgi gozdni učni poti.
Potepanje po Lendavskih goricah smo morale zaradi kratkega novembrskega dne na hitro končati. Napolnjene z novo energijo smo na poti proti domu sklenile, da se bomo spomladi v te konce ponovno vrnile.
TEJA PODGORŠEK
V neokrnjeni naravi Bukovniškega jezera so v okolici kapele svetega Vida odkrili večje območje blagodejnega zemeljskega sevanja različnih jakosti in barv; športno naravnani obiskovalci lahko svoje zmogljivosti preizkusijo tudi v bližnjem adrenalinskem parku.
V prostorih mogočnega lendavskega gradu domuje ustanova Galerija-Muzej Lendava, ki hrani kulturno dediščino Slovencev in pomurskih Madžarov.
OTROŠKI VRTILJAK
45
roški vrtiljak
je - nova rubrika , Novega -ted-nika, kjer bodo - prostor - našle- - pisane- -aktivnosti- - predšolskih otrok.
Ce se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
Z - vesel
vesejjem- vas bomo obiskali.
Zdrava hrana v teoriji in praksi. Vsaj kar se solate tiče, so si večinoma enotni, da je »zakon«.
V pričakovanju snega in prve poroke
Na obisku smo bili v Vrtcu Mavrica v Vojniku
Tako prikupnega živžava človek res ne doživi prav pogosto. Otroci iz mavrične hiše vojniškega vrtca so nas sprejeli sredi ustvarjalnega nereda in nas poučili o tisoč in eni zabavni zadevi. Zdaj vemo vse o zdravi hrani, pujsih v naravi in prihajajoči vrtčevski poroki. Z vzgojiteljicama Sonjo in Romano nas je skoraj prijelo, da bi v vrtcu kar lepo ostale.
»Tole so solata, čebula, avokado, zelje in brokoli. Vse je zdravo, ampak jaz nič od tega ne maram,« je v eni sapi razložil David. In še zdaleč ni edini, ki ima teorijo o zdravi hrani v malem prstu. O tem, kar malček tudi zares v usta nese, pa vsak pameten otrok temeljito razmisli. Vseeno so otroci iz vrtca v Vojniku nekaj posebnega. Ste že srečali takšne, ki
Romana in Sonja pripadata tisti vrsti vzgojiteljic, ki jih v lepem spominu človek ohrani še dolgo časa.
Florjan je s svojo pujsko Albinco in z drugimi živalmi v vrtcu pravi zvezdnik.
Gospodinjska opravila »v velikem in malem«. Na vidiku je prva poroka in človek mora biti pripravljen na vse.
jih kuharice komaj založijo z dovolj velikimi porcijami solate?
Druga zvezda skupine je mali Florjan. Vsi njegovi prijateljčki so nam hiteli razlagati, da jih je povabil na obisk na domačo kmetijo. Tam imajo pujso Albinco, ki živi kar na prostem, kozo, piščančke in še in še. Jeseni so pri Florjanu doma že ličkali, ob prvem snegu pa so otroci spet povabljeni na sankanje.
V pričakovanju prve bolj konkretne zimske pošiljke se ukvarjajo s pripravami na poroko. Lan bo prinesel poročno obleko, srečna izbranca pa sta Lili in Urh. Če si seveda do prihodnjega ponedeljka ne bosta premislila. Mi vsekakor upamo, da nas bodo v mavrični vrtec povabili še kdaj.
StO
Foto: SHERPA
Potrebujemo papir, škarje, lepilo, pisala, male okrogle prtičke, zobotrebce in po želji še kakšen okrasek.
Izrežemo obraz, ga porišemo, dolepimo izrezane lase, jih po želji okrasimo, iz okroglega prtička zapognemo oblekico in vse skupaj nalepimo na zobotrebec. S tem okraskom na jabolku bo zdrav domač zajtrk zagotovo še bolj teknil.
Ko se je iz mošta že ravno naredilo mlado vino, so pri neki družini sklenili, da si bodo v kleti omislili manjšo cisterno za žlahtno kapljico. Naslednji dan triletnik z vso ihto razlaga babici: »Veš, danes pa atija ni doma. Je šel kupit eno tako veliiiiko skledo za vino.«
»Mami, jaz bi jedla kruhek Spuži!« oznani triletnica. »Tegapa nimamo,« prepričano odvrne mama. »Kakšen je ta kruhek?« »Spuuuužija speči mami! Vztraja deklič.
Da si ne bi tako razbijali glave, kot tale mama -toast je kvadratnik.
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
46
RAZVEDRILO
I MODROSTI
Bralka Mira Milec nam je poslala nekaj misli Marjana Paternostra, ki ji je leta 2003 podpisal in podaril knjigo Slike in črke in črte.
-	Nikoli vam ne bodo oprostili: vaše sreče.
-	Zgradili smo most. Za reko nam je zmanjkalo denarja.
-	Lahko spremenite ime, sramota ostane ista.
-	Ko ima hudič mlade, jim prvi zobje zrastejo že v porodnišnici.
-	Slovenska tajna policija. To smo mi vsi.
-	Če bi poslanci vedeli, kam jih pošilja narod, bi se tja neradi vračali.
-	Ko je končno našel svoje veselje, so ga zalotili.
-	Politiki imajo svojo čast deponirano na uradu za najdene predmete.
-	Marsikdo bi imel svoje skrivnosti, če bi si jih lahko zapomnil.
-	Večina ljudi dela zato, da vrne izposojen denar.
-	Srednja leta: ko je za smrt prezgodaj, za življenje prepozno.
KARIKATURA
Avtor: Milan Alašević
Spraševali smo vas, kaj ste nam lahko poslali za sodelovanje v naši praznični akciji.
Pravilen odgovor se glasi: fotografijo svoje družine za sodelovanje v Praznični Petici.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Meri Samec z Ljubečne, ki ji bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V Novem tedniku je na strani Vrtnarimo povabilo za sodelovanje v še eni nagradni akciji. Kateri?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 1. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC.
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Nekoč in danes
»Ko so včasih prišli k meni na obisk prijatelji, so vprašali, kako kaj zdravje, kako žena in otroci. Danes pa najprej vprašajo, kakšno je geslo za wi-fi.«
Ni prava
Mračna soba.
»Muca moja, kje si?« se sliši moža.
»Tukaj sem, dragi!« odgovori žena.
»Tiho bodi, mačko iščem!«
Kot poročen
»Zjutraj sem se počutil, kot da sem poročen. Zakuril sem v peči, pripravil zajtrk, opral posodo in perilo ter posesal hišo.«
Samski in sirote
»Ko se fant in dekle skregata, takoj objavita na Facebooku, da sta samska. Tudi jaz se skregam s starši, pa ne objavim, da sem sirota.«
Klic
Zazvoni telefon. »Ali je to stanovanje Korenovih?«
»Kakšno stanovanje!? Hiša s tremi nadstropji!«
Skopuh
»Ne morem več biti zaročena s takšnim skopuhom. Vračam ti prstan!« reče dekle.
»In kje je škatlica?« vpraša fant.
Skrivnost srečnega zakona
Pomembno je najti ženo, ki kuha in pospravlja.
Ženo, ki dobro zasluži.
Ženo, ki je odlična v postelji.
Najpomembnejše pa je, da se te tri nikoli ne srečajo!
Narodnjaki
Mujo in Haso sta se peljala z avtobusom.
Haso šoferju: »Bi vklopili malo air condition?«
Mujo: »Nehaj, ne te. Naj da raje malo narodnjake!«
Dovolj mu je
Lojze je dobil službo na pokopališču. Po treh dneh je dal odpoved. Žena ga je nadrla, zakaj je to naredil, on pa je pojasnil. »Vsi ležijo, jaz moram pa edini delati! Dovolj mi je!«
Besedna igra
Pomanjkanje cunj te PERSIL, da jih DASH prat, pa tudi če nisi PERWOLL.
3	2	8	5					
			3	2	7		4	
						9		
5		6	4					
						4	5	1
9			2	3				
	1			5			7	4
	7		6		8			
				4		6	1	3
Mlada lepa igralka je napisala pisatelju in dramatiku Georgu Bernardu Shawu (1856-1950) pismo, v katerem je izrazila željo, da bi z njim imela otroka. Ta bi bil po njenem nekaj posebnega, saj bi podedoval njeno lepoto in pisateljevo duhovitost. Shaw jo je postavil na realna tla, ko ji je odpisal: »Kaj pa, če bi bil otrok neumen kot vi in lep kot jaz?«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Obletnice
Družabnih srečanj nimam kaj posebej v čislih in če se le da, se jim izognem. A v ta paket ne sodijo razne obletnice, ko se vsakih nekaj let, predvsem na okrogle obletnice, srečamo nekdanji sošolci, ki smo skupaj trpeli v osnovni ali srednji šoli. Zakaj hodim na ta srečanja? Iz čiste radovednosti. Me pač »firbec matra«, kaj je nastalo iz nekdanjih razrednih lepotic, genialnih sošolcev - za takšne so se imeli sami - in iz povsem povprečnih ljudi, med katere uvrščam tudi svojo malenkost. Ko si namreč na takšni »spominski slovesnosti« ogledam in poslušam ves ta cvet svojega nekdanjega razreda, lahko pomirjena ugotovim, da so lepotice postale povprečne ženske v zrelih letih z malo več pudra in s kilogrami, da so »genialni« sošolci povsem običajni tipi z življenjem, kakršnega ima večina od nas, nekateri navidezni povprečneži pa so kdaj tudi presenetili s čim nepričakovanim.
Če na gimnazijskih obletnicah še nisem imela težav s prepoznavanjem sošolcev in sošolk, pa tega ne morem trditi za osnovnošolske kolege. Resda so desetletja naredila svoje, ampak še vedno bi lahko prisegla, da nekaj možakarjev nikoli ni hodilo z mano v isto šolo. Nekateri so me skušali malo potolažiti, da so bili ti primerki učenci sosednjega razreda in da se jih morda zato ne spomnim. Ne, z mojim spominom že ni nič narobe, tipčki so pač postali v teh letih čudno neprepoznavni - eni plešasti, drugi debeli, tretji bradati. Fante, o katerih sem nekoč sanjala, je žal močno načel zob časa in sama pri sebi sem hvaležno ugotavljala, da je sreča, da je ostalo vse le pri izmenjavi romantičnih pogledov.
No, da jim ne delam krivice, tudi vse ženske se v
REŠITEV SUDOKU 179
radio celie
8	4	3	6	2	7	9	5	1
7	1	5	8	4	9	6	2	3
9	2	6	1	5	3	7	4	8
3	7	4	2	8	6	1	9	5
6	9	1	5	7	4	8	3	2
5	8	2	9	3	1	4	7	6
1	3	9	7	6	2	5	8	4
4	5	7	3	1	8	2	6	9
2	6	8	4	9	5	3	1	7
teh letih nis(m)o prelevile iz grdih račkov v labode, kljub sveži frizuri in novi šminki. Z nekaterimi nekdanjimi sošolkami sem imela prav tako nekaj težav, dokler se mi niso predstavile, sploh če sem jih bolj debelo gledala. Včasih je nerodno situacijo rešila bolje obveščena sošolka poleg mene, ki mi je prišepnila, kako jim je ime. Tako pač je, leta delajo svoje in šele ko vidiš na kupu vso pisano paleto predstavnikov svoje generacije, moraš samokritično priznati, da si res že star in drugačen. Ampak tako zelo tudi ne, sicer tudi mene skoraj nihče ne bi prepoznal! Menda sem še vedno takšna, kot sem bila, sem slišala nekatere. No, ja, kar se mene tiče, to ni ravno kompliment, saj si v mladosti nisem bila nikoli všeč in sem upala, da se je z leti slika vsaj malo popravila, ne pa, da mi rečejo, da sem še vedno ista! Bom razmislila, če sploh še ima smisel hoditi na te obletnice. Mogoče čez deset let, takrat bom zanesljivo drugačna...
Ko smo se tako le uspeli prepoznati in smo nazdravili ponovnemu srečanju, smo se lahko prepustili kramljanju o vsem mogočem. Ampak teme za razpravo niso bile vse enako primerne. Še najbolj varno je bilo kramljati o vremenu ali o hrani in pijači na mizi. Aktualne politike se ni bilo pametno dotikati, saj bi hitro prišlo do prepira. Tudi razprava o tem, kaj kdo počne oziroma kje dela, bi bila lahko za nekatere precej neprijetna. Eni so še v službah, drugi brez njih ali v pričakovanju stečaja svojega podjetja. V redu, gremo raje na družinske odnose. Eni so še poročeni, drugi že ločeni, tretji še vedno samski. Spet nekoliko neposrečena tema. Kaj pa otroci? Z nekaterimi se velja pohvaliti, z drugimi raje ne. Mogoče pa nam bo šlo z vnuki bolje. Nekateri so že na zadnjem srečanju lahko razkazovali njihove fotografije, drugi se bomo morali še malo načakati. Do naslednjega srečanja ni več tako daleč, zato bo treba malo spodbuditi svojo mladino, da se loti dela in pridela kakšnega vnuka ali vnukinjo. S čim naj se sicer pohvalim na naslednji obletnici osnovne šole ali mature!?
NOSTALGIČNA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ZNAČILNOST ZADUŠNEGA
NAPADALEC NA ZNANO OSEBO
ZAČIMBNA RASTLINA
VZDEVEK JOSIPA BROZA
EMA KURENT
22
PREBIVALEC KANAANA
KAČJI UGRIZ
STARA PLOŠČIN-SKA MERA
KIM NOVAK
TEŽNJA PO EKSOTIČNEM
SLANO TURŠKO JEZERO
VEDA O ATOMIH
AVTO Z NAJETIM VOZNIKOM
PREBIVALKA IRANA
1. PREDS. GABONA (LEON)
TENKA ŽIVAL
KANTAVTOR KAVAŠ
FIATOV AVTO
OBLIKOVALEC KOVINE
TATARSKA, VINSKA ...
BENEŠKO KOPALIŠČE
DERIVAT AMONIJAKA
ŠTORKLJA (PREKM.)
17
PESNICA ŠKERL
PRIPADNIK BASKOV
ZAPRTA DRUŽBENA PLAST SOPOMENKA
TOČKA PRI JUDU
NACIJA PREČNI TRAM V KOZOLCU
TRAVA DRUGE KOŠNJE
NEMŠKA PISATELJICA
GRAFIČNA DEJAVNOST
GOSPODIČNA V ŠPANSKEM OKOLJU
ŠUMEČA PIJAČA IZ VODE
ITALIJANSKI IGRALEC (FABIO) PRAZEODIM
DEL STANOVANJA
PEVKA PRODNIK
PREBIVALEC TRAKIJE
STAREC (EKSPR.) POLOVICA OD 216
AMERIŠKI PEVEC RICHIE
Težava v nas termitih je ta, da pojemo še svoj.
JUNAK DŽUNGLE
KOST POD-LAHTNICA
RESNICA (ZASTAR.)
ITALIJANSKI AVTOMOBILSKI KONSTRUKTOR FERRARI
NEPRIJETNOST
PREBIVALKE BATUJ
20
15
NAJLAŽJA KOVINA JELKO KACIN
EMIL ADAMIČ
12
VSTOP (REDKO)
BIATLONKA GREGORIN NIZEK ŽENSKI GLAS
AVTO. OZN. SLOVENIJE
AMERIŠKA IGRALKA (AMY)
AM. IGRALEC CARREY RIBIŠKI PRIPOMOČEK
23
GORA V POSOČJU RIMSKA BOGINJA JEZE
RAHLO PIHLJANJE
LEV DETELA
JEZ (NAR.)
AMERIŠKA VINARSTVO IGRALKA (CHERYL)
GLAVNO MESTO JORDANIJE
VAS V SUHI PRODAJA-KRAJINI LEC USNJA
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za pregled v Hiši zdravja Biovital na Lju-bečni
2.	nagrada: karta za štiriurno kopanje ob koncu tedna v Rimskih termah
3.	nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 1. decembra 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 46
Vodoravno: DAKA, CIMOS, VNEMARNOST, OGA, LUKSOR, SONETI, TNT, PLUS, SREČO, OC, SVEA, JS, OLIVER, CVET, PIN, DNINAR, URINALIZA, SS, VEK, PAHOR, KAJ, KUKALO, AZTEKI, MAMA, IREC, DVA, ESSO, OČIM,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
209 IGER
ZA VSE LJUBITELJE OSMEROSMERK
Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vam bo v veliki meri olajšala trenutno poslovno situacijo, saj boste pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenti. Vse vam bo šlo kot po maslu.
On: S paniko se ne da ničesar rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas malce čustveno in življenjsko ogroža. Predvsem temeljito premislite, preden naredite naslednji korak, saj vas lahko stane celega premoženja.
Ona: Trenutek resnice vam bo prinesel nepričakovano spoznanje, da vendarle niste tako sami, kot se vam dozdeva. Tisti, ki vas resnično ljubi, bo kaj hitro našel prave besede in dejanja, da bo lepo tako njemu kot tudi vam.
On: Imelo vas bo, da bi poklicali nekdanjo partnerko, saj spomini v vas še vedno živijo. Premislite raje dvakrat, preden storite to potezo, saj marsikomu takšno ravnanje ne bo ravno najbolj všeč.
DVOJČKA ffl
Ona: Veliki met se vam je popolnoma posrečil, zato zdaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali, lahko izgubite tudi to, kar ste dobili. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stvarem, naj gredo svojo pot.
On: Dajte si duška, kajti to je resnično vaše obdobje. Vaša nezainteresiranost bi lahko oškodovala oba. Šele proti koncu tedna se boste zavedli, kaj vam je ušlo skozi prste. Boste pa drugič zato bolj pazljivi...

NE, EE, IRKUTSK, SATAN, KLIN, RŠ, NAJAVA, JOTACIJA, OREL, KANADA, UHAN, CIP, OVIRA, NALET, JAM, LI, ZMOTA, ESAD, PI, ETUI, BRKIN, REGAL, SENJORA, AKVILEJA, AVIATIK, NARKOMAN.
Geslo: Avtor sedme umetnosti
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za pedikuro v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju in bon za pico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Lučka Gorenak iz Žalca.
2.	nagrado, bon za dve kosili v Gostilni pri Gašperju v Iven-ci pri Vojniku, prejme: Neža Vodišek iz Loke pri Žusmu.
3.	nagrado, bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Vili Jesenko z Ljubečne.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Svojo težavo boste zaupali prijatelju, ki vas bo znal lepo potolažiti. V iskrenem pogovoru boste spoznali, da lahko iz vsega skupaj pričakujete tudi kaj več kot le prijateljstvo.
On: Vse skupaj se bo začelo obračati natanko tako, kot ste to predvidevali na začetku, od vas pa bo odvisno, ali boste pobrali sadove svojega dela. To velja še predvsem za vaše ljubezensko življenje, kjer so pred vami res enkratni dnevi.
Ona: Prepozno boste odkrili, da niste ravnali prav. Vse, kar vam preostane, je, da čakate in upate, da posledice ne bodo preveč hude. Naslednjič se nikar ne spuščajte v zadeve, ki jih ne obvladate, kajti grdo se boste opekli.
On: Ko boste opazili prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boste morali tokrat potruditi predvsem sami. Najbolje bo, da se prenehate slepiti in končno pogledate resnici v oči.
DEVICA
Ona: Še vedno mislite na davno ljubezen, čeprav si tega nočete priznati. Ne upirajte se lastnim čustvom, ampak se prepustite občutku, ki vas ni še nikoli prevaral. Tudi tokrat se bo vse skupaj dobro končalo.
On: Uspelo se vam bo rešiti iz neprijetne situacije, v katero ste zašli zaradi prevelikega zaupanja do osebe, ki vas je pred kratkim pustila na cedilu. Drugič bodite nekoliko bolj previdni, komu boste zaupali svoje skrivnosti.
TEHTNICA И
Ona: Sprejeli bostepomemb-no odločitev glede partnerja in si tako ponovno pridobili njegovo naklonjenost. Teden se bo končal ob prijetni romantični večerji, ki bo le še zapečatila začetek novega obdobja med vama.
On: Spotaknili se boste ob lastno zanko, ki ste jo tako vneto pripravljali nekomu drugemu. Drugič bodite raje malo bolj odkritosrčni in pošteni, pa se vam to ne bo zgodilo. Popazite raje na partnerko.
ШПШ
Ona: Kljub pritiskom iz okolice boste ravnali trezno in preudarjeno, predvsem kar zadeva vaše ljubezenske zadeve. S partnerjem bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos.
On: Resnico povejte naravnost in ne po ovinkih. Vaša poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot poslovni uspeh. Spoznali boste izredno očarljivo osebo, ki vam bo odprla popolnoma nove razsežnosti v ljubezni.
STRELEC ^
Ona: Vsi okoli vas se bodo na veliko pripravljali na odločilen dogodek na poslovnem področju, vi pa si boste kljub vsemu privoščili dopust, ki ga že več kot potrebujete. Za delo bo čas kdaj drugič.
On: Nikar ne čakajte, da se bodo stvari uredile kar same od sebe, ampak vzemite usodo v svoje roke. Drugače vam bo pozneje še žal, za popravni izpit pa bo prepozno. Poglejte raje druge, kako hitijo.
KOZOROG &
Ona: Sprejeli boste ponujeno pomoč, ki ste jo do zdaj trmoglavo zavračali, čeprav najbolje veste, da sami enostavno ne boste kos trenutnim zapletom v vašem življenju. Kar pogumno - skupaj vam bo uspelo.
On: Ni dobro vzeti tistega, kar se ponuja na prvi pogled, ampak je bolje počakati na tisto, kar vam bo bolj ustrezalo. Možnosti so vsekakor ogromne in karse-da mamljive. A pazite, da se ne zapletete v mrežo svojih avantur.
VODNAR
Ona: Čustva vam bodo pokvarila načrte za ta teden, vendar bo gledano dolgoročno to prav izjemna naložba. Nikar ne dopustite, da se vam vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten konec tedna vas čaka.
On: Sprejeli boste mamljivo poslovno ponudbo, ki vam bo v kratkem času prinesla precej denarja. Je že res, da ga bo treba deliti s sodelavci, vendar boste tako zadovoljni vsi in ne le vi sami.
Ona: Vzemite si nekaj časa tudi zase in ne da se kar naprej podite za zadevami, ki bodo koristile le drugim. Je že tako, da se na koncu ponavadi izkaže, da je dobrota sirota. Nekaj malega dobička tudi vam ne bo škodilo.
On: Nekdo vas bo tako milo gledal, da se boste povsem omehčali in pozabili tudi na najtrdnejše sklepe. In ne bo vam žal ... Pazite le, da vse skupaj ne bo prišlo na napačna ušesa, saj bi lahko imelo katastrofalne posledice.
10 - i = ?
7
21
18
8
X
TRDITEV
3
1
4
2
13
11
19
10
9
6
16
14
5
PRITISK
OBER
48
RUMENA STRAN
Za Sonček, šolarja in študente
Tradicionalni dobrodelni ples Rotary kluba Celje so prizadevni člani letos pripravili že devetnajstič. Toliko časa tudi deluje klub, ki si prizadeva vsako leto z donacijami pomagati organizacijam, ki delujejo v korist širše skupnosti, nadarjenim mladim pri uresničevanju njihovih življenjskih ciljev, pa tudi socialno ogroženim. Od lanskega do letošnjega plesa je klub daroval več kot 11 tisoč evrov, v soboto pa je razdelil še skoraj tri tisoč evrov. Donacijo je prejelo Društvu cerebralne paralize Sonček Celje, letne štipendije so dobili trije nadarjeni študenti kitare, flavte in harfe, Medgeneracijskemu centru Celje pa so pomagali s sredstvi za botrstvo otroka iz III. OŠ Celje.
NC, foto: GrupA
Minister in župan zajtrkovala
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva in prav zjutraj bi morali obedovati kot kralji. Točno tako se je v Braslovčah počutil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je na tradicionalni slovenski zajtrk v tamkajšnjo osnovno šolo prišel v spremstvu župana Branimirja Strojanška in podžupanje Danice Tanjšek. Mehak kruh z maslom, oblit z medom slovenskih čebelarjev, in skodelica toplega slovenskega mleka, s čimer so gostom postregli devetošolci ob podpori kuharic, je političnim predstavnikom zelo teknil.
LK, foto: TT
Druženje v povezavi z dobrodelnostjo je namen delovanja rotary klubov. Plesa sta se udeležila tudi dva nekdanja guvernerja slovenskega distrikta 1912 Edi Stropnik in Otmar Zorn ter predsedniki nekaterih drugih klubov iz regije. Ob tem je celjski klub napovedal nov velik projekt - zbiranje sredstev za mobilni ultrazvok za novi urgentni center v Celju.
Zavoljo »brejkdenserjev« modne brvi tokrat ni bilo. Mnogi so vstajali s svojih sedišč, da so lahko opazovali imeniten nastop.
Predsednik kluba je letos Srečko Gorenjak, ki je na ples prišel z ženo Jadranko. Na levi je dolgoletna rotarijka Aleksa Gajšek Krajnc, na desni pa Marijana Kolenko, ki v klubu skrbi za odnose z javnostmi.
Simfoniki GSC že v formi
Na imenitni osrednji slovesnosti od dnevu Rudolfa Maistra v Celjskem domu se je še enkrat več izkazal Simfonični orkester Glasbene šole Celje z dirigentom Matjažem Brežnikom. Orkester je odigral nekaj priredb slovenskih domoljubnih skladb starejšega in novejšega datuma. Za pomemben nastop, ki si ga je na nacionalni televiziji lahko ogledala vesoljna Slovenija, so simfoniki z dirigentom morali vaditi še bolj intenzivno, da so dosegli kar največjo uglašenost. To je le še dodatna spodbuda za ogled njihovega tradicionalnega decembrskega božično-novoletnega koncerta.
RG, foto: GrupA
Nogometaši brez navdiha
Na nedavni modni reviji v Celjskem domu so znova predstavili nekaj znanih znamk, ki smo jih vajeni na tovrstnih prireditvah. Tokrat pa na Modnih navdihih ni bilo modne brvi. Razlog je bil verjetno v izjemno privlačni predstavitvi »Andraževih« oblačil. Znova so se kot manekeni predstavili tudi celjski nogometaši, ki pa navdiha z zadnjega mesta na prvoligaški lestvici niso izžarevali.
MSH, foto: SHERPA
»Centerfor« NK Celje Sunny Omoregie je zelo postaven, toda trenutno otožen, ker ne dobiva priložnosti na tekmah.
V Novem tedniku
novice iz 33 občin