Slovenski župan. (Dalje.) Srenjski stroški se plačujejoz srenjskimi dohodki. Če ima pa srenja za kake stroške posebno premoženje (posebni fond) odmenjen, se mora najpred to premoženje rabiti in le tedaj če se s tem premoženjem ne izhaja več, le tedaj se rabijo v ta namen srenjski dobodki. (§ 68.) Če 80 pa stroški, kterih župan z navadnimi dohodki ne more poplačati, sme odbor posebno srenjsko priklado sklenoti. Take priklade so: 1. Priklade k neposrednemu (directe) iu k užitnemu davku (Verzehrungssteuer.) 2. Priklade in plačila, ki ne spadajo k davku; 3. Priklada je tretjie tudi, če morajo sreDJski udje opravIjati dela za srenjo, na priiner voziti, živino dajati za dela, ktera izvršuje srenjsi iu aoseska. (73). Navadno se razdeluje priklada k neposrednemu davku na vse davke, kolikor jih je v srejni in priklado mora plačevati vsak, kdor sploh davek plačuje, naj že bo srenjski ud ali pa ne. (§ 74.) Ce hoče odbor razpisati novo priklado v ta namen, da se kaj novega napravi, kar bi soseskipe dokodke povišalo, ali pa, da se poplača posojilo, ki bi bilo potrebno za to novo naredbo mora poprašati popred volilce. In le tedaj če 80 tri četrtine volilcev zadovoljne, in če ti volilci tudi tri četrtine vsega neposrednega davka plačujejo, kar ga ima soseska, le tedaj sme odbor novo priklado razglasiti. Če je tedaj v enej soseski 20 gospodarjev in volilcev, ki na primer plačujejo skupej 400 gold. neposrednega davka, mora biti zadovoljnih s tako novo priklado 15 takih gospodarjev, ki plačujejo skupaj 300 gold. neposrednega ali navadnega davka. (§ 78.) Pri takej priložnosti oznani odbor vsem volilcem, da mu je potrebno vedeti njihovo ninenje, odloči jim dan in uro, kdaj naj se zbero, in potern se glasuje. Kdor je zadovoljen da se razpiše nova priklada, reče ,,da", komur pa to ni prav, pa ,,ne". — Potem sošteje odbor glasove koliko jih je reklo nda" in koliko ,,ne", in koliko plačujejo davka eni in drugi, pa razvidi, če snue razpisati novo priklado ali ne. Ce bi na primer soseska hotela sezidati cegelnico, ali postaviti mlin, ali pa kupiti kako posestvo, kar bi dohodke soseskine zvišalo, ali pa tudi, če hoče v ta namen kje vzeti denarjev na posodbo, sme odbor še le tedajotakej reči sklenoti in odločiti, če je tri četrtine vsih volilcev za to, in če ti volilci tudi tri četrtine soseskinega davka plačujejo. Na primer: Soseska Lipoglavska ali prav za prav njeni odbor je previdel, da bi bilo za soseskino premoženjein sploh za vse sosede jako koristno, da se v Bistriškem potoku postavi mlin. K temu treba privoljenja volilcev, in zato se razglasi naslednje Oznanilo. Srenjski predstojnik (župan) daje na znanje, da je srenjski odbor v seji dne 15. majnika 1866 sklenol, da se postavi v Bistriškem potoku mlin, ker bi se s tem srenjski dohodki povišali, gospodarjem pa bi ne bilo treba, daleč v mlin nositi in voziti. Po prevdarku bi se pa morala za to razpisati priklada namreč 20 % (percentov) od navadnega in 10 % °d užitnega davka. Ker je k ternu privoljenja vsih volilcev treba, se vabijo, da se zbero prihodnjo nedeljo popoldne ob štirih v županovej hiši, kder se bo o tem glasovalo. Kdor ne pride, kaže s tem, da je z novo priklado in s tem, da se stavi mlin, zadovoljen. Srenja Lipoglavska dne 24. majnika 1866. Jože Samastur I. r. zupan. Prihodnjo nedeljo se zbero volilci, in kojim razloži odbor vso zadevo na tanko, ae začne glasovanje. — 0 tem pa (Dalje prihodnjič.)