-----   35   -----
Vražje zdravila.
/. Olovska kerv.
Večkrat že smo mislili, zakaj da imajo v Istri večidel vsi osli ušesa ali pa repe narezane, luknjaste ali pa odrezane.
Naključilo se nam je, nekega jutra ravno iz bližnjega mesta grede, to smešno prikazen prav natanko spoznati.
Srečamo namreč nekega človeka, ki nese svetilnico (laterno) v rokah in janko čez ramo. Naravnost nam odgovori, da — naj mu ne zamerimo — je nesel oslovske kervi k nekemu bolniku, kteri je bil strašno otečen in ga je tako silno bodlo, da mu nobena stvar ni pomagala. To kerv, okoli pol kupice, je mogel popiti z upanjem, da ga bo gotovo ozdravila. — Ene dni potlej umerje bolnik, in ubogemu oslu so zastonj rep presekali.
Ni davnej, kar je tudi en župan umeri, kterega so tudi na zadnjo uro s kervjo te poterpežljive živinice napajali.
Da bi pač oslom, kadar jim rep ali ušesa režejo, na misel prišlo, da bi take žive konjoderce saj s kopiti pozdravili ali pa jim z zobmi na stegnih pušali, da bi pomnili , kadaj so uganjali neumno vražo !
2. Ziv preparati piščanec.
Drugi lek (zdravilo) take baze je: Kadar se kdo meša, da ne ve, kaj govori, in blodi neumne reči, ujamejo piščanca , in živega po sredi od vrata čez persi preparajo, in tako razklanega z vsem drobom bolniku na glavo privežejo, dokler ne omerzne; potem ga morajo podgane pod streho pojesti.   Bolnik se ozdravi, kakor od oslovske kervi!
J. Sajovec.