192L MATI IN GOSPOl c «3 L 25 Božič, praznik naših družin. Malokatera doba cerkvenega leta je tako bogata na vzgojnih vplivih, kakor božična doba. Še poznajo naše družine adventni čis, čas pričakovanja in priprave na prihod nebeškega Deteta. Stari in mladi, veliki in mali so se v teh štirih tednih pripravili: vse nedelje in tudi delavniki so bili določeni za prejem sv, zakramentov vseh družinskih članov. Tudi vsem bo'n!kom po naših družinah smo preskrbeli te nebeške tolažbe. Pa tudi na zunaj smo pripravili vsak po svoji moti. da je naš dom lep in prijazen. Jar.iice in tudi božične drevo nas zbiri tc dni, da se držimo res doma. Je pa tudi praznik sam, ki govori in prid;gujt glasneje ir. jasneje kot vsak pridigar. In naše slovenske matere, hvali Bogu, še vedno znajo boži i prirediti za pravi praznik trdne in žive vere. Kako se veseli otrok ki ga je dobro mati poučila, da, komaj že čaka, da poklekne k jaslicam, kjer leži Jezušček, obdan od Marije, Jožefa, angelov, pastirjev. Ni se treba bati, otrok ne bo obstal samo pri zunanjostih; saj dobro ve celo zgodbo o Jezusovem prihodu. In kako lepo, lahko rečemo po božjem navdihnjenju razširja in obnavija sam vse ie res/iice, k: mu jih je mati na lep, a preprost način razložila. V iskreni ljubezni do božjega Deteta opravlja otrok svojo jutranjo in večerno molitev pred jaslicami. O, že prav v nežni mladosti ga jc mati naučila ljubkih molitvic, ki jih nc bo pozabil celo življenje. Malo otroško s<-čece moli, saj je polno svetega spoštovanja, ki mu ga jc mati vlila Vatl, A pri sami molitvi ne obstane! Mali ga je učila, če hoče biti Juzuščkov prijatelj, mora biti čist in nido1žen, kakor Jezušček sam, pokoren, skromen in ponižen, resničen in marljiv kakor Jezušček. O, ta zgled malega nebeškega Prijatelja je vedno, posebno pa v božičnem času najuspešnejši narfib in najboljše merilo za vse vzgojno Mati naj bo uverjena, da taka razmišljanja z otroki ob jaslicah mnogo več store, kakor svarila, opomini in kazni pri vzgoji. Je pa tudi božični čas in lepi mi.' oj jaslicah kaj primeren čas za vsako mater, da si vpričo najboljših dveh vzgojiteljev, Marije in Jožefa zastrvi glede svoje vzgoje nekatera vprašanja, ki si bo ob jaslicah dala nanie najtočnejši in najresničnejsi odgovor. Neketera taka vprašanja bi bi'a: Ali me otrok uboga? Res, točno m z veseljem? Kje j« vzrok, če me ne? Ali je v moji vzgoji dobrota in milina ter strogost in doslednost v ravnovesju? Ali je mojemu otroku okolica in družba, v katero zahaja, koristna ali Škodljiva? Ali poznim vse dobre in vse slabe lastnosti mojega otroka! Kako bom v prihodnje dobre pospeševala, slabe ovirala'/ Ali giedam na to, da vzgajam tudi njegovo dušo in ne gojim samo telesa? Ali gledam na to, da je njegovo obnašanje veuno dostojno in vljudno? Kako sama pripomorem k temu s svo-I jim zgledom? Ali je moj otrok dob'er, t. j. brez sarao-ljubja, škodoželjnosti, nevošč.jivosti? Ali je usmiljen, dobrosrčen do ljudi in živali? Ali ne govorim in ukazujem preveč? Ali kaznujem, kadar je treba? Ali molim za svojega otroka? Ali sem si svesta, da zastopam pri otroku božje mesto? Odgovori na taka in podobna vprašanja so materi najboljši kažipot za nadaljnje vzgoj™o delo. Dr. Matej Justin: Hisuen® i na&e aomove! Kako lahko človek, ki jc navezan na stalno bivanje v isti hiši, zboli in tam postane žrtev razmer, to nej vam v naslednjih vrstah dokažem. Največkrat človek, ki je navezan na bivanje v nezdravih stanovanjih, oboli na pljučih. Človeška pljuča so ustvarjena za^ dihanje. Vdihavati pa moramo čist zrak. Ljudje, ki bivajo vedno v svežem zraku, ma-lokaterikrat zbolijo na pljučih. Videli smo za časa svetovne vojne na tisoče in tisoče bolnikov in ranjencev, vojakov, ki so bili stalno podnevi in ponoči na vetru, dežju in snegu na prostem in ne spominjam se, da bi kdo obolel na pljučnici. Tudi nahodi in druga pljučna obolenja, ki bi nastala vsled trajnega bivanja na prostem, nisem videf. Le oni, ki so po čudnih slučajih in vsled hitre in ne natančne prebire od strani vojaških komisij — saj je moralo itak vse iti na vojsko -r- bili vtaknjeni v vojaško suknjo in so nosili s seboj kal jetike, le-ti so zboleli, toda le vsled velikih naporov v fronti, ne vsled bivanja na prostem. Na pljučih so v splošnem obolevali le oni, ki so bili po pisarnah, ki so s* držali v ozadju po hišah in se stiskah po zaduhlih stanovanjih. Skratka: svež zrak, vdihan v naša pljuča, je predpogoj, da ostanejo pljuča zdrava. Kje je zrak svež, dober, kje pa ni I Na prostem, na polju, na vrtu, v gozdu, na gorah je zrak tak, kakor ga naša pljuča potrebujejo. Kakšen zrak je pa v sobi, posebno v nezdravi sobi v nehigijemčnem stanovanju? V stanovanju, v katerem se podnevi biva, ponoči pa spi, v hiši, v kateri se snaži obleka, v sobi, kjer se snažno čevlje, pometa pod, postilja itd. Gospodinja naredi sledeči poskus: Če prideš zjutraj rano v nedeljo od prve sv. m*«-! m )c cerkev oddaljena in si sc navžila malo svežega zraka, pa vstopiš v spalnico, ki si jo pustila pri odhodu v cerkev zaprto _ tedaj te dregne v nos nek neprijeten duh. Ce odpreš okno in morda posije solnce skozi špranjo, vidiš, kako mig.ja na tisoče in milijone majhnih praškov na tem pramenu in to v sobi, kjer ni morda eno ali dve uri nikdo hodil, razmetaval in pometal. Če pa začneš postiljati in i roko udariš po odeji, vidiš, da se vzdigne polno prahu iz odeje tudi, če si včeraj odejo stapla in očistila. Kako to? se vprašuješ. Nič čudnega, P.-ahu se dela v sobi vedno dosti, nanosi se ga vse polno s či evlji, z obleko, se tvori s pometanjem. in če imaš majhna okna in če še tistih ne odpiraš, kadar čistiš in pospravljaš, potem se ves prah, ki ga pri pospravljanju napraviš, mora nekam vsesti. In kam se vsede? Na stene, na predmete, ki so v sobi, na peč, na omaro, na posteljo, na odejo, skratka po celi sobi. Kakšen pomen ima ta prah? Vsak prah ima svoj duh in ker prah plove po zraku, ima zrak ki ga vdihavaš, nekak neprijeten primesek. Vzduh je zaduhel, zrak ni čist. Toda to še ne bi bilo najhuje. Človek veliko prahu vdiha in človeška narava je tudi proti temu oborožena. V nosu imamo sluzo, vijugasto krivino in na njej vse polno mokrih lask. Prah ostane po veliki večini v nosu, zrak, ki ga skozi nos vdihavamo, pusti skoro ves prah v nosu, se tu očisti in gre precej čist naprej v pljuča. V pljučih se pa zrak v jako majhnih delcih porazdeli po celih pljučih in pride skoro v neposredno dotiko s krvjo. Kri vzame nase iz tega vdihanega zraka kisik, odda pa zraku nepotrebne snovi, ki so se v telesu nabrale in ki se morajo izločiti. Izdihan zrak ima torej v sebi zelo veliko slabih snovi. Tako si razložimo, zak?j je zrak zjutraj v zaprti sobi, kjer je spalo veliko ljudi, cela družina, slab, zakaj je njegov duh neprijeten. Prahu se torej do gotove mere ubranimo, če vdihamo skozi nos. V pljuča pride prečiščen zrak. To bi še bilo, toda nekaj drugega je. S prahom in slabim zrakom vdihavamo tudi bacile. O tem bomo govorili prihodnjič. Klobaso brez črev. Skuhaj cda svinjska pljuča, med kuhanjem jim p "deni nekoliko peteršilja; kuhane vzorni iz juhe, ki 'o postavi v stran, pljuča pa drobno zr:.vi in sesekljaj (odstrani kar je slabega in trdega). Potem deni v kozo za rno žlico masti, vroči prideni nekoliko drobno zrc-zane čebule, da se nekoliko speni in ne zarumeni, prideni tudi pljuča, katera med vednim mešanjem duši dve minuti; nato prideni pol litra opranega riža ali kaše in duši še eno minuto, prilij V/2 litra juhe, v kateri so se kuhala pljuča (pa ne vso naenkrat), velik ščep popra in maiarono-vih plev, za noževo konico cimeta in na-goljnovih žbic, osoli in pokrito kuhai 29 i do 25 minut, da se riž ali kaša zmehča, i Jed naloži na krožnik in postavi s kislim i zeljem na mizo. Jed jc izvrstna in tečna. u» Svinjska m. so s krompirjem. Pol kg ne premastnega svinjskega mesa zreži na majhne kocke. V kozi pa razgrej eno žlico masti, zarumeni v njej eno drobno zrezano čebulo, prideni eno drobno zrezano papriko iz kisa, ki ji pa odstrani peške, 1—2 paradižnika (ako jih imaš v slani vodi ali pa deni 1—2 žlici paradižnikove mezge) in že zrezano meso; nato vse skupaj osoli in prikrito duši, ua se nekoliko zmehča, potem pa prideni še približno štiri olup-ljene surove in na kocke zrezane krompirje. Kozo pokrij, jed pa včasi premešaj in ji dolij nekaj žlic juhe ali vode. Jed duši na ta način do mehkega. Potica iz ajdove moke z orehi. Popari v skledi pol litra ajdove moke s pol litra osoljenega kropa (ali pa deni pol vode pol mleka), dobro s kuhalnico zmešaj in ko se nekoliko ohladi, prideni 1U dkg droži, namočenih v dveh žlicah mlačnega mleka ali vode, vse dobro zmešaj in pogneti s % litrom pšenične moke. Potem potresi testo z moko, pokrij s prtičem in postavi na gor-ko, da vzhaja. Vzhajano testo razvaljaj kolikor mogoče na tanko pomaži s pripravljenim nailevom in testo tesno skupaj zvij in ga položi v pornazan model, katerega postavi na gorko, da vzide. Vshajano pa pomaži po vrhu s smetano in peci v precej vroči pečici eno uro. Nadev. Zmešaj štiri žlice topljene smetane, eno drebno jajce, dve pesti zmljetih orehov-, eno žlico sladkorja in ščep cimeta, potresi po nadevu še eno pest krušnih drobtin. Jabolčni pire. Speci jabolka v pečici, da so mehka. Pečena olupi in pretlači skozi silo, tako napravljeno jabolčno kašo pa naloži na krožnik v kupček, ki ga dobro potresi s sladkorjem. Raztrrej kuhiniske vilice in jih polagaj po sladkorju na kaši, da se zarumeni. To kašo postavi kot pri kuho na mizo. Šivilja. Ženska srajca, ki se na rami zapne. Za to srajco bomo rabili 2 m 30 cm bombažne tkanine 80 cm široke. Vrezali bomo na ta način: Blago namenjeno za srajco bomo prepognili na dva enaka dela in jih prerezali. Najprej odrežemo sprednji del. Blago prepognemo po dolgem čez sredo. Na pri-pognjenem delu odmerimo na počez 18 cm in na dolgost 19 cm. Od točke 18 do 19 zaokroženo izrežemo. Naramnica naj bo tri centimetre Široka .Od zgornjega roba tkanine odmerimo 19 cm na dolgost in od tu počez namerimo 32 cm. Od naramnice odrežemo zaokroženo do zaznamovane točke 32. Od tu pa napošev do konca blaga. Zadnji del režemo isto tako le s tem raz'očkom, da odrežemo srednjo odprtino za 3 cm više, tako da je izreza za 3 cm višja. Potem sešijemo ob robeh obe poli skupaj s francoskim šivom. Naramnice podložimo na spodnji strani 4 cm dolžine. Srednjo in ra-ramno izrezo obšijemo s trakti, ki se dobe v trgovinah in so po 1 H cm široki. Lahko pa tudi s 15 cm širokim na nošev rezanim b'aj*om, trko da šivamo na desni strani ob o^eh robih. Sešito obrnemo, t?ko da je rob ob robu, potem zanopne-rio prišlo blngo in šiv-mo ob robu ne spodnji strani. Sraico olepšamo s čipkami ali pa z všitki, Zdolaj jo zarobimo. Na naramnice prišijemo gumbe in naredimo gumbnice. Gumbe prišijemo na naramnice sprednje pole. Gumbnice pa naredimo na naramnicah zadnje pole. M <-m i i S : n a | _/!T no 49 cm To in zadnjič opisano srajco nosimo po dnevi. A dobro je, če imamo po noči nočne srajce, ki so nekoliko daljše, širše in imajo rokave. Za tako srajco rabimo tri metre tkanine 89 cm široke. Od tega blaga odrežemo 40 cm za rokave. Blago prepognemo na dva enaka dela. Na obeh straneh odmerimo zgoraj 14 cm, potegnemo črto poševno do obeh koncev blaga in potem odrežemo. Potem odmerimo za naramnice po 8 cm. Od tu zaokrožimo črto tako, da bo sredina sprednje ole dolga 12 cm. Sredina zadnje pa 10 cm. a rokave izrežemo malo zaokroženo 20 cm na dolgost, kot je na sliki vidno. Srajco sešijemo, zdo'aj zarobimo za dva centimetra. Zadnji del naberemo v toliko, da je širok 30 cm. Srednji del prerežemo vodoravno po sredi 20 cm globoko. Prerez je širok na obeh straneh štiri centimetre. Prerez se za štiri centimetre zapogne in prešije. Na sprednjih delih naredimo robe ah pa naberemo v toliko sktinaj, da je zoženo na 34 cm. Vsa vratna širina meri 64 cm. To odprtino obšijemo in olepšamo kakor gori opisano, Za rokave rabimo 40 cm tkanine R0 kave odrežemo na pošev, tako da znaša zgornja širina 40 cm, spodnja pa 30 cm. I _$0 c^oo-_\ Potem jih sešijemo, zarobimo na dva centimetra. Prišijemo jih k odprtini tako, da sta šivna rokava in šiv na srajci skupaj. Vse te mere se seveda morajo pri različnih velikostih spreminjati. Visrednicam. sporoča uprava in uredništvo, da velja razpis nagrad za pridne nabiralke le do 10. januarja. Zato le hitro nabirajte nove naročnice in naslove takoj pošljite na Upravo »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. »Vigred« brez priloge stane za celo leto 25 Din (za inozemstvo 32 Din). »Vigred« s prilogo (za ročna dela in kroje) za celo leto 50 Din (za inozemstvo 64 Din). Pripominjamo pa, da je samo ena povest več vredna, kolikor znaša cela naročnina. ^Vigred« je edini kat. ženski list, zato na delo zanjl Dekliški oder. Slov. orliška zveza izda za novo leto knjižico z dramatičnimi igrami s samo ženskimi vlogami. Ker je povpraševanje po igrah s samo ženskimi vlogami zelo veliko, pričakujemo zlasti od Marijinih družb, dekliških zvez in Orliških krožkov že vnaprej mnogo naročil. Zlasti za praznovanje Materinerfa dne v marcu bodo te igre prav dobrodošle. Trpežni plašč '29 M 265 Noderni velour 800 660 650 Otomen in plišlM 980 Krlln, lilnze, kostume, obkko lu razni jnmperji. Nudi no samo prvovrstno blago, zakar JainGI sloves tvrdko. VELETRGOVINA R. STERMECK!, CEUE. Velika inventurna prodaja. Ameriški državniki o verski vzsoH. Ko so bili naši žerjavovci v vladi, so poizkušali na razne načine verski pouk na šolah odpraviti ali ga vsaj tako skrčiti in preurediti, da bi ne dosegel svojega smotra. Zato bo morda prav, če spomnimo žer-jevovce, kaj sta o verski vzgoji nedavno povedala dva velika ameriška državnika, ki gotovo nista klerikalca. Predsednik Zedinjenih držav Amerike je med drugim rekel: »Neprestano se trudimo, da si pridobimo znanje, ki naj nam pomaga do svetnega blagostanja, malo se pa brigamo za modrost, ki vodi v večnost. Toda vsa naša sedanja znanost in umetnost ne bodeta zadostovali, da zajamčimo na našem narodu resničen napredek in nas ne bosta osvobodili od površnosti in ne bosta nam dali kulture, ki bi imela trajno vrednost. Ako naše šole ne bodo pravi božji hrami, katerim se bo približevala mladina s spoštovanjem, ki ga daje vera, bomo doživeli bridka razočaranja, kajti v šoli pridobljeno znanje bo uporabljala mladina v slabo in ne v dobro. Držimo se strogo nauka, ki sta ga proglasila že David in Salomon, da je strah božji začetek modrosti. Ameriški državni tajnik Daviš pa je izjavil: »Narodna duša bo umrla, ako otroško srce in um ne bosta vzgojena po zakonih vere. Naj reče kdo, kar hoče, pravega reda ne bo nikjer ne v družini ne v. državi, ako ne bo temeljil na — veri.« Nove knjige. Otroci solnca. Spisal dr. Tvan Pregelj. — Ljudska knjižnica zvezek 26 (ali 27?). - Ena najboljsh Pregljevih povesti. Značaji nastopajočih oseb so izklesani kot prave umetnine. Vse njih rargibano notranje življenje ti s par potezami v obliki dvogovora tako nazorno nariše, da imaš užitek že ob sami krepki in točni besedi. Kdor bo prebral, bo knjigo znova vzel ; roko. Ve-.ava v platno z naslovno vin eto je prav posebno lična. Papir pa je slab. Škoda knjige. Ali Pregelj reg ne sme iziti na vsaj srednje dobrem ipapirju? To vel.a v še večji meri za »Tolminee«, o katerih smo spregovorili zadnjič. »Otrcci solnca« stanejo nevezani Din 24, vezani Din 32. Naročaš v Jugoslovanski knjigarni. Krivoprigožnjjk, II. zvezek Ljudskega odra, je izšel v drugi popravljeni izdaji. Zahteva 5 moških in 5 ženskih vlog. Le tri od teh so večje in težje. Knjižica stane nevezana 18 Din. Ob tihih urah. Napsal dr. p. Roman Tomi-nec. Prav za prav so to govori, ki so bili podani učiteljicam pri duhovnih vajah. Običajno snov v duhovnih vajah je obdelana v čisto novi obliki, ki veliko bclj odgovarja sedanjemu načinu našega mišljena in čuvstvovan^a. Zato tako obdelani govori pač drugsče vplivajo na poslušalstvo, ki ima svoje dušne strune Čisto drugače uglašene kot je bilo to recimo pred sto leti. Brez dvoma so Ignacije duhovne vaje po svoji notranji vsebini, ki se nikdar bpre-nienila ne bo in se ne more, primerne in potrebne v vsakem času in vsakemu človeku, oblica pa je rpa« odgovarjala mifelncsti in čuv-stvovanjii tistega časa, danes pa gleda svet zo- pet čisto od druge strani na čednost in greh, zato je o vsem tem treba čisto z drugega vidika govoriti. Pričujoča knjiga je nekoliko krenila na novo pot, zato ni čuda, da so te govore radi poslušali in želeli natisa. »Žena i zaprt/mi očmi« js povest, povzeta iz delavskega življenja ter je že takrat, ko je izhajala v delavskem listu »Pravica«, imela veliko vnetih čitateljev. Prav iskreno priporočamo! Nevezana stane Din 20, vezana Din 27. Dobi se po knjigarnah in pri »Jugoslovanski strokovni zve?i«, Ljubljana, Stari trg 2, I. nad. Domače in tuje živali v podobah. 156 če-tveronožnih živali iz celega sveta v naravnih barvah. Za otroke izredno poučna knjižica in tudi odrastli jo bodo radi pregledovali, zlasti nam čisto tuje živali iz južnih zemelj. Knjiga stane Din 30 ter se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. NAZNANILA. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. d Zaupnike, ki so prejeli koledar naše Kmetske zveze v razprodajo prosimo, da bi ga res hitro razpečali. Prav nujno pa prosimo, da preostale izvode brž vrnejo. Poštnino za vmene izvode povrnemo. Kdor bi prepozno pošiljal nazaj, je kriv, da koledar ostane nerazprodan. — Tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze. n St. Jurij pod Kumoni. Kat. prosv. druStvo vprizori na praznik Sv. Štefana in na Sv. tri Kralje po 10. maši igro: Deseti brat po Jurčičevem romanu. V igri nastopa 25 oseb. n Orlovski odsek v Sodraiici priredi na šte-fanji dan znamenito Gogoljevo komedijo »Revi-zor*. Začetek ob 8 pop. n Duhovniški tečaj za orlovsko delo se bo vršil 27., 28. in 29. t. m. Gospode duhovnike prosimo, da pošljejo svoje prijave najkasneje do 20. t. m. Navedejo naj, če reflektirajo na hrano in stanovanje. Vprašanja, ki se bodo obravnavala so jako važna. Zato pričakujemo, da se bodo gospodje vabilu v čim obilnejšem številu odzvali. POSLANO. Ker se še vedno širi govorica, da sem prestopil k samostojni kmetski stranki in to ob priliki ponovne volitve občinskega starešinstva, ugo-tavl''am, da so se prav radi teg*, ker nis-m hotel prestopiti ter zatajiti svojega mišljenja r-zbili pogajanja s samostojno kmctsUo stranko m tudi radi tepa, ker se je eden izmed samostojnih odbornikov izjavil, da klerikalca ne bo nikdar volil, čeprav se danes že prilizuje klerikalcem. Ugotavliam tudi, da tisti, ki to govorico raz-šiijajo in mene s tem blatijo, danes hodijo okrog samostojnežev in so možje šviga-švaga. Jaz pa sem bil mož na svojem mestu in kot lak hočem tudi cs' ti v naprej - in delati hočem z.x pravice vreli občanov enalto. Prevoje, dne 17 dec 1927, Alojzij Požar, posestnik ln trgovec. Budilke In zlatnino kupite najceneje pri urarju t. Villier. liubllnna, Sv. Petra r. M (pri 7ma.!skeni mostu). AJDOVA MOKA H Din 5.—, KORUZNI ZDROB kg Din 3.50 prvovrstni izdelki od 25 M naprej, pošilja PAVEL P SEDEJ, umetni mlin, JAVORNIK, Goren)sko. 3osos!ov. strokovna zveza. Strokovno zveze. Da more JSZ v strokovnem oziru uspešno delovali in vršiti pregled čez položaj v vseh važnih strokah, organizira svoje člane po strokah v poklicne strokovne zveze. Tako ima priliko pristopiti k JSZ v zaščito svojih gospodarskih in kulturnih interesov vsak delavec, privatni ic javni uradnik, ki sam zase ne pomeni nič, v skupnosti in močni organizaciji pa lahko vse. Danes obstojajo sledeče poklicne strokovne zveze JSZ. »Prometna zveza«, »Rudarska zveza«, »Tovarniška zveza<, »Strokovna zveza privatnih nameščencev«, »Poselska zveza«, »Strokovna zveza tobačnih uslužbencev«, »Strokovna zveza viničarjev«, Stavbin-ska in lesna zveza-?, »Strokovna zveza mestnih uslužbencev«. Poleg teh obstojajj še razna društva in skupine raznih poklicev, ki so včlanjena v JSZ. Iz krajev, kjer še ne obstoja organizacija JSZ, se lahko posamezniki prijavijo po dopisnici na Jugoslovansko strokovno zvezo. Stari trg 2-1 v Ljubljani. Socialne institucije. Jugoslovanska strokovna zveza sodeluje v »Delavski zbornici«, Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in pri borzah dela. V interesu vsakega člana je, da se v spornih zadevah svoje službe in pravic obrne najprej na JSZ, ki v slučaju potrebe posreduje na pristojnem mestu. t. j. pri zgoraj omenjenih institucijah, ali pri državnih in privatnih uradih in vladi. V interesu vsakega delavca, privatnega in javnega uradnika je, da pristopi k JSZ ln se tako v enotni fronti bori za pravice delovnih stanov, za nov boljši in pravični, krščansko socialističen družabni red. Gospodarski odsek JSZ. »Žena z odprtimi očmi«. Roman, katerega je izdala Jugoslovanska strokovna zveza v obliki lične knjige, je vzbudil kot podlistek v »Pravici« velikansko zanimanje. Knjiga se dobi za 20 Din pri vseh podružnicah Jugoslovanske strokovne zveze, v Ljubljani pa v knjigarnah in pri Jugoslovanski strokovni zvezi na Starem trgu 2-1. Ker je zaloga mala, priporočamo hitro nabavo. Izseljenski odsek JSZ. Izseljeniško vprašanje je naše slovensko kulturno in narodno vprašanje. Ker smo prejeli od naših inozemskih katoliških društev nujne prošnje, da jim pošljemo: »Moja prva čitanka«, abecednik, »Mali katekizem«. »Krščanski nauk za prvence«, knjižico »Pojte«, mašno knjigo »Šolski molltvenlk«, »Molitve-nik« (Mohorjeve družbe). »Evangelska zakladnica« in razne koledarje za 1. 1928., ki jih izdajajo naše korporacije, vpudno in nujno prosimo privatnike, naša društva in knjigo-tržce, da eventuelno odvisne izvode zgoraj navedenih knjig pošlje na »IzsePeniškt odsek JSZ«, Ljubljana Stari trg 2-1. Duševna beda naših izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Helandskem je strašna. Komur je pri srcu, da ohranimo naše brate ln sestre v tujini domovini ln veri, prosimo, da se naši nujni prošnji odzove.______ Poravnajte naročnino! 3sfus2kovo rojstvo. Ko je rimski cesar Avgust izdal povelje, da se morajo vsi prebivalci Judovske dežele popisati, vsak v svojem rojstnem kraju, je bil sv. Jožef žalosten, da mora tuai Marija ž njim na tako dolgo in težavno pot. Marija pa ga je potolažila: »Nič ne maraj, Jožef! Saj stoji zapisano, ca bo Odrešcnik v Betleheinu rojen. Gotovo nam bo Bog na tej poti poslal Odre-šenika!« To je rekla tudi svoji materi sv. Ani. Ta je že od nekdaj trdno pričakovala, da oo ta nebeški otročiček v njeni hiši p-išel na svet in je imela zanj že pripravljeno čudovitoleio zibko. Zato ji ni bilo kar nič všeč, kar je Marija govorila o Betleheinu. Sv. Ana bi bila tako rada dala Mariji in Jožef i na pot raznih dobrili stvari, pa nista hotela, ker sta hotela ostati revna, kakor sta se zaobljubila. S seboj sta vzela le os'a, na katerem bi jezdil, kateri bi se utrudil od hoje. in pa vola, ki ga je mislil Jožef po poti kje prodati, da bi z izkupičkom plačal pri cesarskem uradu predpisane pristojbine. Ko sta prišla v Betlehem, so bila že vsa prenočišča prenapolnjena. Zato sta šla ven iz mesta v samotno duplino. V tej duplini so imeli pastirji hlev za silo. Jasli so sta.'e notri; k njim je Jožef privezal osla in vola ter jima je da! jesti. Ker je bila že noč, sta tudi Jožef in Marija prinravljah borno lež šče in legla k počitku. Opolnoči pa je prišel Jezušček. božji Sin, na svet. Marija t>a je vsa srečna zavila v plenice in po'oži!a na slamo v jasli; vol in osel pa sta dihala v Jezuščka in ga grela s svojo sapo ! Ob tistem času pa je bil Bct'ehem in 'sa okolica v luči in svefobi, k->kor po dnevi. Vinograd Fn«i;idi je tu napolnili nebeški | angeli in so peli Jezuščku prelepe pesmi. lam blizu pa so culi trije pastirji pri s\o,;ih čredah. Bili so to pobožni možje, ki so že do'go pričakovali Odrešenika. Tam sc je prikazal angel in i"m je naznanil, kaj se je v votlini poleg Betlehema zgad lo. Takoj so se odpravili tja in so vzeli s seboj tudi razne darove. Od tistega časa so vsi i rije služili le Jezusu, Mariji in Jožefu. Vse svo:e življenje so posvetili Odrcšen'ku sveta in ko so umrli, so jih pokopali prav na t;stem mestu, kjer se jim je an-fel prikaza'. Ko se je zdanilo, je bil prvikrat oo celem svet" sveti bož;čnt dan. V srcih vseh lju^i je bilo samo veselje, a nihče ni vedel za.kpi. Najbolj ža'ostni in nl-tit so bili tisti dan poto'aženi in srečni. Žival« so vese'o sk-^ale k?' nele t--ko vps^o, kakor še nikoli prej. Celo sobice je lepša 11' in svetlejše sijalo kakor druge dni in oblaki na nebu so bili vsi z zlatom obrobljeni. Cesar Avgust je ukazal po vsem rimskem svetu razpostaviti visoke stebre s svojo sliko, ki naj bi jo ljudje molili. Tisti prvi božični dan mu je prišlo na misel, da je vprašal duhovnico, čc bi ne kazalo razglasiti v Rimu molilni dan. Duhovnica pa je pogledala kvišku in je cesarju z roko pokazala solnce, ki je bilo krog in krog obdano z z'atimi žarki, ki so segali prav do zemlje. Sredi solnca na je stala Zena z Detetom v narodu. In duhovnica je rekla: »O, cesar, prepovej molitve pred svojimi podobami; Fo''u se ie rodil Sin in samo Njemu najj velja molitev!«' Cecar je res prepovedal molitve svoje podobe in je v svoji pa'ači postav'1 oltar, vanj pa je dal vdolbsti besede: »Božjemu Sinu!« Prvi božični dan je strela z jasnega neba udarila v mno^o malikov po celem svct'i. da so se zrušili v pr^h. Mariji in Jožef »"a nista prav n'č vedela o teh znamenjih, ki so sc godi'a po svet". Sedc'a ^ta ob jaslicah in vsa srečna gledala božje Dele. Markec soetdema. O, saj smo vedeli, da Markec ne bo zdržal dolgo z doma. Saj veste, kako pravi pregovor; Povsod je dobro, doma najbolje. Tudi Markec jc kmalu spoznal, da je to res. Prav prijetno je sicer bilo, ko sta z vetrčkom letela čez drn in strn; še prijetnejše seveda na sadnem vrtu pri poln;h jablanah. Tudi tedaj, ko je vetrček hudomušno stresal listje raz drevje in se je Markec lovil ž njim po travniku, mu še ni postalo dolgčas. In še tedaj, ko sta re vozarila do zračnih višinah preko gozdov in trpvrikov mu jc šlo še samo nn smeh. Toda, ko sta srečala že celo oblakov in meglic, pa je začela Mait pokrajina tako zelo znana postajah in mu je nenadoma kar milo storilo S- j 1 je bil namreč svoj domači kraj in 2 drevjem tudi domačo hišo. Takrat na ' mogel več zdržati. Milo je zajokal in meni se zdi, da je prav takrat pa.ilo ncy prccej debelih kapelj iz tistega oblaka njegove solze, ki so potrkale na doma~ okno. V |oku je poprosil veterCka nai ]!)rjj) Naš oče imajo dobro prijateljico. Če gredo na daljšo pol, posebno pa v hribe, jo gotovo vzamejo s sabo. Doma pa se ne menijo zanjo, le, če smo otroci poredni, nam jo pokažejo in jih takoj razumemo Kdo je ta dobra prijateljica? ('U0!IBd) Pri naši hiši je dekla, ki sc zvečer ne vleže spat kot drugi, ampak kir v kotu stoji ce'o noč. Zjutraj pa jo mati kaj hitro rabijo: iz vseh kotov izženejo ž njo vso nesnago, potem jo pa zopet postavijo v kot. Ali veš, kdo je to? (B||3W) Kdor jo naredi, je ne mara; kdor jo kupi, ni njegova; kdor jo nosi, je ne obdrži; kdor jo pa rabi, ne ve za to. Kai je to? (ejs-uj u>fSBA}Jw) Kdo /.na višje skakati kakor Šmarni gora? (ODUJJS 3U Ijojds bjoji bujbui§ J05j 'opjp '>' Kaj žge in peče, pa ne zgori? (BAUdO}j) Kaj prileze skozi grmovje, pa nič •»' šumi? ('5J3JBZ lUJUjOg) Kdaj je učenec nad svojim učiteljem? (•algiA ajdojjspeu oua alnuejs a?) Kdaj je pečenka najbolj okusna? ( omaj oj iepe^})