Izhaja od leta 1959 Letnik XXXVIII, št 1 PLAN 1998 Pred letom 1991, v času obstoja države Jugoslavije in njenega trga, smo živeli v času, ki ga lahko imenujemo proizvodno obdobje, čeprav seje v razvitem delu Evrope to obdobje že zdavnaj umaknilo tržnemu obdobju, v katerem je postala proizvodnja le še izvrševalec zahtev kupcev, podjetja so morala v največji možni meri dobavljati funkcionalno blago ustrezne kvalitete in čim nižjih cen v dogovorjenem času. Z deležem prodaje na zahtevne evropske trge, kot ga imamo v Steklarni Hrastnik, smo danes v celoti tudi mi v poindustrijskem obdobju, v katerem bodo uspevala le podjetja, ki bodo s svojo proizvodnjo usmerjena v okolje, v katerem tržijo svoje blago in storitve, ki morajo biti narejeni čim bolj po meri in okusu individualnega kupca. Proizvodnja tako lahko zopet postane konku-renčna prednost podjetja, če se seveda man- agement zaveda njene nove vloge in mesta. Steklarna Hrastnik ni eden od členov v verigi multinacionalk, tudi obseg proizvodnje in prodaje na evropskem trgu je neznaten, zato je za nas še posebej pomembno, celo eksistenčnega pomena, da smo podjetje, kije izrazito usmerjeno v okolje, da se sproti in kar se da hitro prilagaja nastalim spremembam v tem okolju. Vzroki za tako hitre spremembe so z makro vidika v globalizaciji, informatizaciji, ekologizaciji in individualizaciji in ravno slednja je tisti proces, ki v tem trenutku najbolj sili naše podjetje v usmerjanje v okolje. Na podjetniškem nivoju se te spremembe odražajo predvsem v preoblikovanju tržišča proizvajalcev v tržišče kupcev, povečevanju konku- renčnosti, čas postaja najpomembnejši konkurenčni dejavnik, skrajšuje se življenjski cikel izdelkov, spreminjajo se sistemi vrednosti. Trg Steklarne Hrastnik je trg bogatih kupcev, za katere je značilna vse večja kakovost življenja, ekološka osveščenost, aktivnosti v prostem času, ustvarjalnost in individualnost. Zato je edini imperativ za naše podjetje inovativnost in kreativnost tako na področju izdelkov kot tehnologije in organiziranosti proizvodnih procesov. Visoki stroški proizvodnje nam ne dovoljujejo masovne proizvodnje velikih količin enakih proizvodov za neznanega kupca, v vse večji meri moramo postajati proizvajalec izdelkov po meri in okusu kupca. Poslovanje podjetja zato postaja vse bolj zapleteno in nepregledno, vzpostavljati bomo morali nove organizacijske modele, ki bodo omogočali sprotno prilagajanje spremembam v okolju, ter povečevati učinkovitost in uspešnost našega podjetja. Poslovna filozofija “Steklarna Hrastnik - inovativno podjetje”, koncepirana pred nekaj leti, se je danes pokazala kot edini pravi izhod iz takratnih težav in edini imperativ za zanesljivi jutri”. Uspeli bomo le, če bomo združba vrhunsko usposobljenih fleksibilnih, inovativnih in izobraženih ljudi, ki se bomo znali odzivati na potrebe kupcev, ki pričakujejo izdelke vrhunske kvalitete in visoke dodane vrednosti. Tej poslovni filozofiji in politiki so zato podrejene vse aktivnosti na operativnem področju, ki se konkretno odražajo tudi v Hrastnik, 28.02. 1998 IZ VSEBINE: - Plan 1998 - Inter\ju: Edita Čadež - Ročna proizvodnja - Inter\ju: Stane Laznik - Steklarna Hrastnik Pooblaščeni izvoznik - Zanimalo Vas bo - Horoskop - Križanka gospodarskem načrtu za leto 1998. Pogoji gospodarjenja so bili v letu 1997 za naše podjetje skrajno neugodni. Čeprav naša pričakovanja niso bila optimistična, so bili dejanski pogoji za poslovanje še slabši. Da bi se izognili ponovnemu razočaranju nad pogoji makroekonomske politike države Slovenije, smo za leto 1998 planirali 10% inflacijo in samo 3% devalvacijo nemške marke kot najpo-membnejše valute v strukturi naših prodajnih trgov. Proizvodnjo naj bi dosegli v višini skoraj 36.000 t steklenih izdelkov v vseh treh proizvodnih programih, ravno toliko pa naj bi tudi prodali. Ob upoštevanju inflacije, rasti cene surovin, materialov in energentov ter stroška delaje po planu predviden pozitiven rezultat v višini dobrih 20 mio SIT. Ni veliko, pa vendar pomemben dosežek glede na pogoje, v katerih poslujemo in tržne možnosti, ki niso optimalne na nobenem programskem področju. Čeprav cilj ni visoko zastavljen, pa ga bo kljub temu po mojem globokem prepričanju mogoče doseči le z polnim anga-žmajem in inovativnostjo vseh zaposlenih, ki smo jo že tolikokrat dokazali vsi skupaj. Stojan Binder Protagonisti našega uspeha EDITA ČADEŽ “Prodajati izdelke, katerih ponudba presega povpraševanje v času dinamičnih sprememb na evropskih tržiščih, je vsekakor Sizifovo delo. Naši komercialisti so neprestano izpostavljeni pritiskom tako na tržišču kot znotraj podjetja in doseženi kompromisi med željami in možnostmi so velikokrat plod zaslug posameznikov. Edita Čadež je vsekakor zgled tega posameznika in upravičeno zasluži to priznanje. To so bile bile besede, ki jih je izrekel direktor podjetja Sto jan Binder ob izročitvi priznanja na prazniku Steklo in svetloba Editi Čadež, samostojni komercialistki v PC namizno steklo. Zakaj si se odločila za študij ekonomije? Da bom ekonomistka, sem se odločila že v osnovni šoli, ko sem občudovala obe sestrični, ki sta hodili v ekonomsko šolo in neizmerno mi je bilo všeč tipkanje. Že v osnovni šoli sem obiskovala krožek tipkanja. Razredničarka v osnovni šoli mi je predlagala naj grem v gimnazijo, jaz pa sem se odločila za ekonomsko šolo, ker imaš po končani šoli svoj poklic ali pa šolanje nadaljuješ. Študij ekonomije ponuja možnosti za naprej, ker pa sem zelo dinamičen človek, me je zanimalo delo v komerciali. To je delo, ki se vsak dan spreminja in predstavlja nenehen izziv. Tvoja prva zaposlitev je bila v Steklarni. (1.9.1988) ? Po končani prvi stopnji na Ekonomski fakulteti sem imela poleg Steklarne še dve ponudbi za zaposlitev. Ker pa so mi v Steklarni ponudili delo, ki meje zanimalo, možnost napredovanja in ker sem imela v Steklarni štipendijo, sem se odločila za delo v Steklarni. Nekaj pa je pripomoglo tudi dejstvo, da sta oče in stari oče delala tukaj. Ponudba za delo v banki je bila finančno sicer vabljivejša, vendar pa me delo pri kreditih ni veselilo. Na delovnem mestu preživimo polovico dneva, zato je razumevanje s sodelavci zelo pomembno. Tudi delo komercialista je pove-zano z delom ostalih. Kako se razumeš z sodelavci? Zelo dobro. To je zelo pomembno. Težko je delati s takšnimi,s katerimi se ne razumeš. Glede na konkurenco, kije vse hujša,je to bistvenega pomena in je lahko velika prednost pred ostalimi. Prav tako je lahko velika prednost, če se sodelavci ne menjajo preveč. Delo komercialista v Steklarni jedokaj specifično, zato je lahko učenje no-vega kadra dodatna obremenitev. Kaj bi v tvoji delovni sredini rada izboljšala? Predvsem se mi zdi, da delo komercialista ni dovolj cenjeno. Izpostavljeni smo pritiskom, ker je povpraševanje večje od ponudbe in smo tako razpeti med kupci in proizvodnjo. Želim si, da bi našli način kako zmanjšati papirologijo, saj bi tako lahko posvečali več časa željam kupcev. Tu manjka predvsem zaupanje v sodelavce, saj moraš večino stvari urejevati pisno, to ti pa vzame veliko časa. Tretja stvar pa je seveda plača. Izobraževanje med delom je potrebno. Meniš, da je v Steklarni dovolj možnosti za to? Brez problemov. Imeti moraš le čas in voljo. Zavedati seje treba, daje to predvsem dobro za tebe, človek se navsezadnje uči le zase in s tem pripomore k boljšem uspehu podjetja. Res pa je, daje bilo prej precej več seminarjev, kot jih je sedaj. Sama sem preko Steklarne opravila tečaj nemščine. Menim, da je izobraževanje med delom in iz dela zelo pomembno, saj se trg, predpisi, zakonodaja in navsezadnje tudi poslovni bonton spreminjajo. Trenutno ne bi šla na nobeno izobraževanje, saj me pesti pomanjkanje časa. Ravno dokončuješ VIL stopnjo na Ekonomski fakulteti. Kako daleč si in kaj si si izbrala za zaključno nalogo? Manjka mi še en izpit, ki ga bom, upam, opravila aprila, in pa diploma. Za temo sem si izbrala odnose Steklarne Hrastnik z javnostmi (kupci, zaposleni, delničarji, Gospodarsko zbornico, vlado, občino...), točnega naslova pa še nisem definirala. To je precej zahtevna naloga, saj obstaja literatura le na splošno o odnosih z javnostmi, vse ostalo pa bom opravila z intervjuji. Odziv na fakulteti in v sami Steklarni je zelo dober. Rada bi pokazala, kakšno je mesto Steklarne doma in v tujini, kakšna je njena podoba pri kupcih, delničarjih, vladi ter primerjala, kakšen je pogled na Steklarno med zaposlenimi in ostalimi, ki kakorkoli sodelujejo s Steklarno. Dogovorjenih imam že nekaj intervjujev, tako da mislim, da bo šlo, kot sem si začrtala. Delo komercialista zahteva veliko mero iznajdljivosti in hitrih odločitev. Kako se znajdeš v tem? Delo komercialistaje teamsko in z dobrimi sodelavci in nadrejenimi je veliko lažje. Seveda pride do veliko stresnih situacij, za katere pa mislim, da jih glede na prakso, dobro obvladam. Poznaš poslovanje, probleme in si pripravljen, kako boš reagiral. V letu 1997 seje prvič pojavilo, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe. Ker poznam možnosti proizvodnje in želje kupcev, mi nekako uspeva, da najdem ravnovesje med obema. Predvsem pa je važno, da si pridobiš zaupanje kupcev in držim se tega, da za tistim kar rečem, tudi stojim in obljubo izpolnim, če ne takoj, pa malo kasneje, odvisno od situacije. Si bila že kdaj v situaciji, ko bi najraje “pustila vse skupaj”? Velikokrat. Pride dan, ko gre vse narobe, ali s proizvodnjo ali z odpremo in takrat velja Murphijev zakon: če gre nekaj narobe, gre vse narobe. Takrat se po najboljših močeh potrudim, da stvari stečejo normalno. Jeza popusti, vse skupaj pozabiš in je spet vse O.K. Se ti zdi, da te tvoje delo v celoti zadovoljuje oz. bi rada v življenju dosegla še kaj več? Delo, ki ga opravljam, me poklicno zadovoljuje razen nekaterih stvari, ki bi se dale spremeniti. So pa še stvari, o katerih pa še ne bi govorila. Steklarna Hrastnik je postala pooblaščena izvoznica, ti pa si uspešno opravila izpit za izvajanje le - tega. Kaj to pomeni za tebe, poleg večjega obsega dela in odgovornosti? Pomeni veliko večjo odgovornost, ki seje bojim, pa ne zaradi dela, ampak zaradi tega, ker se vsi ne zavedajo te odgovornosti. Tu gre predvsem za sledljivost, to pa zahteva veliko papirjev, žigov, podpisov. Kazni za prekršek so ogromne, ne le denarne in če enkrat izgubiš dovoljenje, ga ne moreš več pridobiti nazaj. Ves postopek ni odvisen le od mene, ampak tudi od skladišča, proizvodnje, knjigovodstva, na fakturi pa je moj podpis in jaz za vse napisano odgovarjam. Velikokrat pa ni časa za preverjanje. Kaj ti pomeni nagrada na lanskem prazniku Steklo in svetloba? Bila sem grozno presenečena, saj še nisem dolgo v Steklarni. Ravno zaradi tega ima nagrada še večjo težo, saj pomeni da sem v kratkem času naredila več. To priznanje in pa pozornost odtehta vsako finančno nagrado. Pomeni pa spodbudo za naprej, ker vem, da delam prav, da moje delo vidijo in cenijo. Kako preživljaš prosti čas? Zadnje čase ga je bolj malo, saj pišem diplomsko nalogo, pa tudi kakšne analize poslovanja in plane delam doma po službi. Drugače pa rada potujem, berem, rešujem križanke. Nisem ravno športni tip, le plešem rada. Po horoskopu si oven. V horoskopu za leto 1998 ti piše: “Kakorkoli že, pred vami je precej bolj sproščeno leto, ki od vas ne bo zahtevalo tolikšnih naporov kot lansko, predvsem pa vas ne bo soočalo z dilemami, ki so vam lansko leto morda razjedale dušo in načele živce.” Verjameš v horoskop? V horoskop si želim verjeti, če piše kaj dobrega, kar pa piše slabega pa pozabim, ko preberem. Druga polovica leta bo bolj sproščena v privatnem življenju, če mi Ito uspelo do počitnic diplomirati, na delovnem mestu pa nič ne kaže, da bo bolj sproščeno leto, si pa to želim. Edita Čadež je prijetna sogovornica, ki o svojem delu komercialista govori z zanosom in na to temo se vrača skoraj pri vsakem vprašanju. Predvsem si želi, da bi imela več časa za “svoje” kupce, da bi bolj poznala njihove želje in da bi jim lahko seveda vedno ustregla. Pravi, da so “njeni” kupci potrpežljivi in ji zaupajo. Tako je tudi prav in mislim, daje to prava pot k uspehu. Ker vsakodnevno sodelujeva (računalniška podpora je potrebna tudi komerciali), sem jo v pogovoru seveda tikala. Irena Kovač PROFITNI CENTER RAZSVETLJAVA DANES IN JUTRI Še pred nekaj leti je kazalo, da tudi v Hrastniku ne mogla preživeti in se razvijati ročna proizvodnja steklenih izdelkov v programu Razsvetljave. Kot domine so ena za drugo padale v stečaj zahodnoevropske steklarne, ki so se ukvarjale z ročno proizvodnjo, čeprav so ob izdatni državni pomoči do skrajnosti racionalizirale svoje poslovanje. Rast cene dela v teh sredinah, neatraktivnosti poklica steklaija in konkurence iz vzhoda so pač naredili svoje in mnogo steklarskih peči je v zadnjih letih zavedno ugasnilo. Morda sta hrastniska trma in primerna poslovna filozofija botrovale dejstvu, da še danes v Steklarni obratuje Profitni center razsvetljava. V nekaj letih seje prelevil iz povprečnega izdelovalca steklenih izdelkov v vrhunskega proizvajalca steklenih komponent svetil, predvsem troslojnem opalnem steklu. S skupnimi močmi lahko izpeljemo tudi stvari, katere na prvi pogled izgledajo neizvedljive. Vodja PC Razsvetljava, Izidor BIZJAK, je o usodi profitnega centra , ki mu načeljuje, povedal: Že nekaj časa se dogaja, da imamo glede na zmogljivosti proizvodnje z obstoječim številom brigad, tako za ročno, predvsem pa polavtomatsko proizvodnjo (MDR1), preveč naročil. Razlog, da je toliko povpraševanja po polavtomatsko izdelanih, z opalom prevlečenih izdelkih, je najbrž v tem, da le v Steklarni Hrastnik izdelujemo izdelke po tem postopku. Na MDR1 trenutno proizvodnja zaostaja za naročili kupcev za štiri do pet tednov. Že nekaj časa delamo tudi ob sobotah, nekatere brigade pa so pričele celo z nedeljskim delom. Na ta način smo vsaj delno izpolnili želje kupcev in jih skušali ohraniti, da ne bi iskali drugih dobaviteljev. Vem, da je za delavce naporno delati praktično brez daljšega počitka, vendar so situacijo sprejeli z razumevanjem, za kar sem jim zelo hvaležen. Za delavce je naporno delati praktično brez daljšega počitka, vendar so situacijo sprejeli z razumevanjem. Tako bo še do sredine aprila, ko bomo pričeli obratovati na novi EPO peči. To pomeni zagon še ene “opalne lajke”- proizvodnja na treh treh dodatnih brigadah MDR1, kar predstavlja 100% povečanje zmogljivosti za ta program. Računamo, da bomo lahko po zagonu sprotno izpolnjevali naročila. Kadrovsko bomo zadevo izpeljali z zaposlitvijo nekaj novih delavcev, ki jih bomo za delo priučili. Sele takrat se bo lahko v normalnih pogojih začela priučevati skupina delavcev, ki je bila sprejeta v oktobru, saj je zaradi rednega dela ob sobotah in nedeljah to nemogoče. Trenutno smo pred sejmom v Hannovru, ki vedno povzroči časovno in živčno Tehnolog Karli MEDVED, se je osredotočil predvsem na prenos izdelkov iz ročnega na polavtomatski način proizvodnje: Prav gotovo je v interesu podjetja in pomeni rentabilnejšo izdelavo posamezni serij, izdelovanja čim vojno in tudi letos ni drugače. Za sedem novih, zelo zahtevnih izdelkov je potrebno izvesti vse predpriprave (načrti, modeli...) in jih izdelati tako, kot so sijih kupci zamislili, ne glede na dejanske možnosti v praksi. Pa vendar, s skupnimi močmi lahko izpeljemo tudi stvari, katere na prvi pogled izgledajo neizvedljive. Glede na vse povedano me usoda profitnega centra ne skrbi. Če bo komerciala še naprej skrbela, da bo naročil dovolj, in za naše izdelke dosegla ustrezno ceno, bomo tudi v proizvodnji storili vse, da bomo zadostili potrebam U'ga. Zato na prihodnjost gledam z optimizmom. večih proizvodov na polavtomatski način. Ob skoraj istih doseženih prodajnih cenah so stroški podjetja precej manjši: pri enakem številu delavcev v brigadnem sestavu na MDR, katerih stroški dela so znatno nižji, kot na RDBO, se lahko naredi dvakrat več izdelkov. Poleg tega je prednost še v tem, da je polavtomatski način izdelave manj zahteven kot ročni, kar pomeni ob vseh naštetih prednostih še manjši napor delavcev. Razlika v kvaliteti izdelkov pa je minimalna in jo lahko opazi le poznavalec. Seveda pa je odločitev o “presaditvi” posameznega izdelka iz ročnega na polavtomatski način potrebno predhodno preučiti iz vseh vidikov: ali je serija dovolj velika, daje prenos smiseln, ali je izdelek brez večjih odstopanj izvedljiv na tem stroju, ali je orodje takšno, da ga bodo delavci na Odločitev o “presaditvi” posameznega izdelka iz ročnega na polavto-matski načinje potrebno preučiti iz vseh vidikov. “lajki” fizično sposobni upravljati (da ni pretežko)... Vse našteto pretehtava z vodjem profitnega centra, ki navadno tudi da pobu-"''., do za prenos. Nato pa se prične moje delo od spremembe konstru- kcije orodja , skrbi za izdelavo novega orodja do izdelave vzorcev in končnega spremljanja kvalitete izdelkov, proizvedenih po drugačnem postopku. Milanu CRNKOVIČU, lanserju proizvodnje je v sredini Profitnega centra razsvetljava v času tega zbiranja mnenj tekel šele drugi delavnik. Lanser proizvodnje je novo delavno mesto, zato sem se pozanimala predvsem o njegovih nalogah v bodoče: Moje delo bo predvsem na nekaj ključnih področjih, s katerimi se doslej zaradi prezaposlenosti z drugimi nihče ni mogel izrecno ukvarjati. Pa so za nemoten proces dela zelo pomebna. Odgovornost zanje se je do sedaj prelagala iz enih pleč na druga. Gre predvsem za kartone, etikete in armature. Poleg tega je moja naloga tudi spremljanje izdelka od začetka izdelave, preko vseh vmesnih postaj žaganje, vrtanje, brušenje, satiniranje... do skladišča. Ena ključnih faz vsakega delovnega procesa je vzdrževanje. Od novega leta ima delavnica vzdrževanja (KIKO) novega vodjo Franca MARINKA. Zmotila sem ga ravno sredi vrezovanja navojev, tako da kljub “modri halji” ni le nadzornik, po potrebi poprime za vsako delo. O prvih vtisih na novem delovnem mestu je povedal: Izhajam iz te sredine in dobro poznam delo, zato sem se na novem delavnem mestu hitro znašel. Gotovo teija veliko več odgovornosti, saj sem bil prej zadolžen le za vzdrževanje enega segmenta v profitnem centru (brusilnica), Z obstoječim številom ključa-vničatjev zaenkrat situacijo obvladujemo. sedaj pa imam na skrbi še vse ostalo. Naključje je hotelo, da je z mojim prihodom, glede na spremenjeno sistemizacijo delavnih mest, tudi reorganizacija dela v naši delavnici. Sedaj je le en reglar na vsaki izmeni zato pa več ključarničarjev in vzdrževalcev. Razdeljena imajo področja dela: vzdrževanje strojev, priprava in popravilo modelov za proizvodnjo, vzdrževanje brusilnice, pa tudi skladiščenje, priprava ter čiščenje modelov (peskanje ali ročno poliranje). Kljub začetni skepsi ugotavljamo, da en reglar na izmeni zadošča, če je vsa ostala priprava dela organizirana. Z obstoječim številom ključavničarjev zaenkrat situacijo obvladujemo. Trenuüto imamo veliko dela tudi s pripravami na remont na elektro opalni peči. V preteklem letu je bil posodobljen stroj MDR1 (inovacija prejšnega vodje). Moč mišic pri ročnih gibih je nadomestil pnevmatični mehanizem, ki ga je možno tudi časovno uravnavati -nastaviti glede na zahtevnost izdelka . Po enakem principu bomo priredili tudi novo “lajko”, ki bo začela obratovati po remontu na EPO. Marjan ŠKORJANC, vodja brusilnice je o delu svojega odelka povedal: Nov stroj Biebuyck nam je v veliko pomoč. Po začetnih porodnih krčih sedaj že nekaj časa daje predvidene rezultate. Operaterji so se hitro usposobili za delo na njem. Stroj je polno izkoriščen in dela v treh izmenah. Pred tem je bila Na koncu traka bomo dobili zapakiran izdelek, ki ga bo potrebno le še odpraviti kupcu. brusilnica zatrpana z izdelki, sedaj pa fazo dodelave izvedemo takoj, še skoraj na “toplih” izdelkih, kakor prihajajo iz proizvodnje. Poleg tega odpadejo nekatere faze dela , kot sta umivanje in horizontalno žaganje. Še vedno pa delamo ročno na vertikalni žagi in stroju za brušenje robov, ker vseh faz, kljub precejšni univerzalnosti tudi ta stroj ne zmore. Gotovo pa nam zelo olajša delo saj z manjšim številom delavcev naredimo več. V poletnih mesecih je predvidena še ena investicija, ki bo dodatno racionalizirala delovni proces. Po preselitvi Stedeka na novo lokacijo, bomo s pridobitvijo dodatnih prostorov dobili ustreznejše pogoje za delo. Instaliran bo trideset metrov dolg tekoči trak s pralno in sušilno komoro. Proizvodnja bo od prve do zadnje faze tekla na enem mestu. Na koncu traka bomo dobili zapakiran izdelek, ki ga bo potrbno le še odpremiti kupcu. Naše delo bo veliko boljše tako v smislu kvalitete kot kvantitete. Kar nekajkrat so bila omenjena pričakovanja po remontu na elek-troopalni peči, zato sem nekaj informacij o pripravah nanj in njegovi izvedbi poiskala pri vodji Obrata priprave zmesi in taljenja Matjanu POLAKU: Do koletivnih dopustov v letu 1997 sta v PC Razsvetljava obratovali dve peči (EPO za polavtoma- tsko in EPF za ročno proizvodnjo) . Od takrat je proizvodnja za oba programa na EPF peči. Ker pa so se povečale potrebe po razsvetlj-avnem steklu, bo ponovno zagnana tudi ugasla EPO peč. Vendar je bila ta glede na starost in izkoriščenost iztrošena do te mere, da jo je bilo treba podreti. Na njenem mestu bomo zgradili novo. Po velikosti bo takšna kot EPF peč, večja bo le talilna površina, kar pomeni večjo kapaciteto peči. Zato bo možno povečati število brigad na MDR1, ki so trenutno ozko grlo v proizvodnji. Peč bo imela štiri delovne površine (dve za ročno in dve za polavtomatsko izdelovanje steklenih izdelkov). Spremenila se bodo delovišča, tako da bodo na treh izmenah delale po tri brigade RDBO 5 in MDR 1. Nadgradnja delavnega prostora bo prezidana za ročno in polavtomatsko proizvodnjo. Temperature bo možno prilagoditi potrebam različnih načinov proizvodnje. Po remontu pričakujemo manj izpadov v proizvodnji zaradi taljenja in regulacije peči. Na peči so predvidene naslednje posodobitve: -godici v delovnem prostoru bodo nameščeni tako, da bodo delavci manj izpostavljeni odprtemu ognju (manj opeklin); -regulacija temperature delavnih prostorov bo računalniško vodena; Seveda pa uspeh ali neuspeh PC-ja ni odvisen le od dela v proizvodnji, ampak mnogokrat še bolj od uspešnosti prodaje izdelkov. Zato je ocena Majde KROSLIN, vodja prodaje tega programa izredno pomembna za realno predstavo o profitnem centru Razsvetljava: Niti dve leti ni od tega, ko smo imeli probleme s prodajo razsvetl-javnega stekla. Rešitev tega smo videli v pravilnih odločitvah in dobrem delu, podprtem s programskim sodelovanjem, so kreiranjem in skupnim konceptiran-jem izdelkov in programov z našimi kupci. Postavili smo si cilj, da v vsak izdelek vgradimo svoje izkušnje in znanje in se specializiramo za proizvodnjo zahtevnih, visoko kvalitetnih izdelkov. Prava izbira asortimana, uspešni tržni -komandna omara za elekto kur jenje peči bo obnovljena -nabavljeno bo novo vibracijsko korito za vlaganje zmesi v peč; -zamenjali bomo sistem za vsip oziroma odpiranje čeljusti za dozi ranje zmesi. nastopi, tržni nastop, tehnološko posodabljanje, racionalizacija proizvodnje, uvajanje novih izdelkov..., vse to so bile aktivnosti , na osnovi katerih beležimo ugodne rezultate prodaje. V lanskem letu smo prodali celotno proizvedeno količino izdelkov in zmanjšali zaloge na minimum. Večino smo jih izvozili, in sicer v 22 držav sveta. Zal pa beležijo tudi visoke stroške proizvodnje, tako da z doseženemi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Možnosti za preživetje si moramo zagotoviti sami. Makroekonomska poli tika Slovenije ostaja še nadalje neugodna do izvoznika. Možnosti za preživetje si moramo izboriti sami. Zadali smo si uresničitev številnih ukrepov za povečanje rentabilnosti proizvodnje, realizirali bomo določeno povišanje cen izdelkov, sproti in kar se da hitro, se bomo morali prilagajati spremembam na trgu. Trenutno je največji problem na prodajnem področju ta, da nismo sposobni realizirati vseh naročil polavtomatske opalne proizvodnje. S strani proizvodnje so izkoriščene že vse možnosti. Organiziralo se je dodatno delo ob sobotah in nedeljah. Naročila za nekaj mesecev presegajo proizvodne zmožnosti. Nezadovoljstvo naših kupcev je vse večje in obstaja velika možnost, da številne kupce in naročila izgubimo. Narediti bi morali vse, da bi planirane dodatne kapacitete proizvodnje aktivirali najkasneje v začetku aprila. Pred nami je sejem v Hannovru (sredina aprila), kar pomeni, da bi morali že pred sejmom zagotoviti hitrejšo in večjo realizacijo naročil, da nam bo uspelo kupce prepričati, da bomo v prihodnje na tem segmentu zanesljivi dobavitelj. Direktor podjetja Stojan BINDER pa svoj pogled na sedanji in prihodnji trenutek profitnega centra usmeril iz globalnejšega vidika poslovne politike celotnega podjetja: Visoka kvaliteta stekla in visok nivo tehnološke usposobljenosti so danes tiste prednosti Steklarne, zaradi katerih jo vsi poznavalci pozicionirajo v sam evropski vrh proizvajalk steklenih komponent svetil. Zal smo ta profitni center zaradi njegove neperspektivnosti zadnjih nekaj let zapostavljali predvsem na področju organizacije dela in dodelave, zato sem prepričan, da je danes pravi trenutek ponovne posvetitve temu PC-ju. Povečanje obsega proizvodnje s postavitvijo večje peči za taljenje opalnega stekla je prvi korak v tej smeri, ki ga želimo realizirati v mesecu aprilu, lanska investicija novega stroja za rezanje stekla v obratu dodelave pa nas je spodbudila k razmišljanju, da velja temu delu proizvodnega procesa nameniti še posebno pozornost. Z izselitvijo družbe Stedek bomo na to lokacijo prese ili celotno biusilnico in instalirali nov trak s pralno sušilno linijo, ki bo omogočil bistveno racionalnejšo organizacijo dela v tej sredini. Poslovni proces v PC razsvetljava se bo povsem na novo definiral in to od zbiranja naročil v komercialnem sektorju do prejema gotovih izdelkov vskladišče, s čimer računamo na povečanje produktivnosti vsaj za 10% in zmanjšanje stroškov ravno za toliko. Vsi ti ukrepi bodo v smislu rentabilnosti program razsvetljave postavili ob bok programoma embalaže in gostinskega stekla. Alternativa je počasno odmiranje tega programa in izguba 350 delovnih mest v Hrastniku. Osebno sem optimist in prepričan, da danes obstajajo vse možnosti za preživetje tega profitnega centra tudi zaradi kvalitete novih mladih steklarjev, ki so usvojili vrhunsko svetovno tehnologijo v zelo kratkem času. Se pred nekaj leti je btio to po prepričanju naših starih steklarskih mojstrov popolnoma nemogoče. Ekipa, ki danes vodi profitni center je v pretežni meri mlada, strokovno usposobljena in motivirana, da ta projekt ob strokovni pomoči tudi izpelje, zato sem prepričan, da nam bo te cilje tudi uspelo doseči. Marinka ANŽLOVAR Bivši vidni sodelavci Steklarne Hrastnik STANE LAZNIK Prvi dnevi letošnjega februaija s svojo toplino naznanjajo, da se zima dokončno poslavlja. Ne vem, ali so sobo posvetili sončni žarki, ki so kukali skozi okno, ali nalezljiva dobrovoljnost in toplina mojega sogovornika. Z g. Stanetom Laznikom, ki smo ga tokrat izbrali za prestavitev, sva krmljala, kot da se že dolgo poznava, čeprav sva se srečala prvič. Iz razgovora sem izluščila tisto, kar bo najbrž zanimalo še koga, ki je imel kdaj priliko delati z njim, pa tudi tiste, ki so se takrat, ko se je on upokojil, šele rodili. Rje vam je začela teči zibelka in kako ste preživeli mladost? Sem Hrastničan, rodil sem se na Dragi, osnovno šolo pa sem obiskoval v Hrastniku. Kaj posebno dejaven v izvenšolskih dejavnostih nisem bil. Malo sem se poskušal na violini, vendar brez posebnih uspehov. Zaradi splošne krize pa so starši tako ali tako komaj čakali, da se otroci zaposlijo. Delati ste začeli...? Takoj po končani osnovni šoli, leta 1936, sem se kot 14-leten pobič, zaposlil. V Steklarni Hrastnik je malo posredovala tudi moja teta, ki je bila tu zaposlena. Kot večina sem tudi jaz začel v notranjem obratu kot odnašalec. Ste vmes kdaj prekinili delovno razmeije? Takrat so bili še takšni časi, da je ob remontih in podobnih posegih v proizvodnji, vodstvo delavce odpustilo, po končanju del pa so jih poklicali nazaj. Se sam ne vem, zakaj nikoli nisem bil na teh seznamih. Steklarna Hrastnik je moj edini žig v delavski knjižici. Vedno sem imel raje vrabca v roki kot goloba na strehi. Delo res ni bilo najlažje, vendar se mi je poklic steklarja prirasel k srcu. V primerjavi z okoliškimi podjetji smo tudi zaslužili kar solidno. Zato firme nikoli, razen v času vojne, nisem zapustil. Kako pa ste preživeli tisti prelomni čas? Leta 1942 sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Gnali so nas po celo Evropi od Češke, Nemčije, Francije do fronte v Italiji. Tu sem se znašel v skupini fantov, ki smo mislili le na pobeg. Prišli smo v ameriško ujetništvo, čez nekaj časa pa so nas poslali na fronto v Afriko. Najdlje sem bil v Alžiru. Jeseni 1944 pa sem prišel v Jugoslavijo. Iz Dubrovnika smo potovali peš čez celo Črno Goro do Niša, nato pa z vlakom do Beograda, ki je bil ravno takrat osvobojen. Zato je še tam pokalo za nami. Nato pa je bilo potrebno odslužiti še vojaški rok... Kar v Beogradu so me obdržali. Ker sem se že v Alžiru usposobil za aviacijo, so mi tudi sedaj določili ta rod. Bil sem mehanik-letalec na transportnih avionih, vzdrževal sem torej letala. Na začetku sta bila to le dva trimotorna nemška aviona. Domov sem se vrnil konec leta 1946. Vrniva se še malo k Steklarni. Opišite vašo nadaljno poklicno pot. Eno leto sem pridno odnašal. Imel sem tudi srečo z mojstrom brigade, ki se je zavzel zame, čeprav nisem bil steklarski sin. Naučil me je nabiranja kroglic in me zadržal v svoji sredini. Kasneje pa sem dolga leta kot pomočnik brigadirja delal cevi pri g. Benčini, določeno obdobje pa tudi razsvetljavna telesa pri starih steklarskih mačkih, kot sta bila g. Peitl in g. Petrič. Od vseh sem se želel čim več naučiti. Nato pa ste postali izmenski vodja... Obratovodja, ki je bil precej strog človek, je imel pravico izbrati svoje sodelavce. Izgleda, da sem bil v njegovih očeh vreden zaupanja. Pa se napredovanja nisem prav nič razveselil. Najprej sem ga celo odklonil, saj mije kot izmenskemu vodji pripadala skoraj polovico nižja plača, kot sem si jo prislužil kot steklar. V tistem času smo gradili hišo in krvavo smo potrebovali vsak dinar. Se danes sem hvaležen ženi, ki meje opomnil da človek ni vedno mlad in da moč mišic in zdravje z leti pojenjuje. Zato sem po tehtnem premisleku na razporeditev pristal. Delo res ni bilo najlažje, vendar se mije poklic steklarja pri rasel k srcu. Kako ste se znašli na odgovornejšem delovnem mestu? Delo sem dobro poznal in se nove odgovornosti nisem ustrašil. Takrat je prevladovala ročna proizvodnja in na skrbi sem imel od 30 -35 brigad, kolikor jih je bilo na eni izmeni. Lepo sem se razumel tako s podrejenimi kot z nadrejenimi delavci. Pri delu z ljudmi sem uporabil svoj notranji instinkt. Čeprav je bilo potrebno včasih komu dopovedati, da do česa ni upravičen, razen kratkotrajne užaljenosti, nikoli nisem imel posebnih težav. Kaj menite, da vam je bilo pri delu v največjo pomoč? Imel sem izredno dober spomin. Nikoli nisem ničesar pozabil, čeprav si nisem zapisal. Malo pred upokojitvijo sem že spoznal, daje bolj sigurno, če so važne stvari tudi na papirju. Danes pa se mi žal drugače godi. Vse pomembno si zapišem, potem pa pozabim, kam sem vtaknil “plonkceglc”. Gotovo pa vasje tudi kaj motilo... Najbolj so me motili preskoki iz ene skrajnosti v drugo. Npr. včasih smo imeli toliko odnašalcev, da nismo vedeli, kako bi jih zaposlili, drugič pa smo razdirali brigadne sestave, ker ni bilo pomožne delovne sile, ali pa smo si delavce “sposodili” iz drugih obratov. Moram reči, da so na mojo izmeno radi prišli delat tudi od drugod, ker sem jim naložil delo, ki so ga zmogli. Nad njimi se s pretirano napornim ali zahtevnim delom nisem izživljal. Pa tudi obratno, če je bilo v našem obratu ljudi dovolj, drugje pa jih je primanjkovalo, sem jih rade volje prepustil. Takrat je bila izrazito ozkointeres-napolitika. Celo nadrejeni so včasih sugerirali, da je bolje, pri nas nekoristno posedajo, kot da bi pomagali kje drugje. Vedno sem trdil, da je potrebno vselej biti predvsem človek. Katere so bile v času vaše zaposlitve največje spremembe v Steklarni Hrastnik? Leta 1959 se je začela uvajati avtomatska proizvodnja. Nekaj let kasneje se je pričelo “tozdirati”. Namesto generatorskega plina je bilo uvedeno boljše tehnološko gorivo - mazut, kar je omogočilo boljše steklo. Posodobile so se tudi druge dejavnosti - zmesarna, orodjarna, skladišče.... Zlasti steklarjem je veliko pomenila tudi izgraditev kopalnice, da so lahko že pred prihodom domov odložili prepotena oblačila in sprali s sebe znoj tistega delovnika. , Najbolj so me motili skoki iz ene skrajnosti v drugo. Bilje čas socializma in samoupravljanja. Ste sodelovali pri odločanju v podjetju? En mandat sem bil član upravnega odbora, naslednji njegov predsednik, nato pa sem ta organ vodil še enkrat čez dobrih deset let. Funkcija je teijala kar precej odgovornosti. Na srečo pa smo pred sejami dobili dovolj pismenega gradiva - razne analize, primerjave, prednosti in slabosti posameznih predlogov, pa tudi prednostno vodilo vodstva. Kot predsedniku mi gaje navadno pred sejo predstavil direktor. Vse to je olajšalo odločanje. Največkrat smo sprejeli rešitev, kije bila predlagana, včasih pa smo tudi “zakuhali” in se odločili popolnoma drugače. Pri brskanju po arhivu pred vašim obiskom sem ugotovila, daje okrog vaše upokojitve posebna zgodbica. Res je. Vedno sem ljudem, ki so pogosto menjavali zaposlitve dejal, da se bodo morali na koncu pošteno potruditi, da jim ne bo kaj manjkalo. Nazadnje pa se je to zgodilo meni, ki sem se držal Steklarne kot klop. Bil sem že pol leta doma, ko so na pokojninskem zavodu ugotovili, da se določeno obdobje ne šteje v delovno dobo in mi manjkajo še trije meseci. Bil sem šokiran. V staro sredino se zaradi natolcevanj nisem želel vrniti. Ravno v tistem obdobju se je veliko delalo na ureditvi podatkov o beneficiranem delovnem stažu tistih, ki v podjetju niso bili več zaposleni, so pa delali na teh delovnih mestih. Ker sem kot obratovodja ljudi dobro poznal, imel pa sem tudi dober spomin, so mi za ta čas poverili delo v kadrovski službi, kjer sem zbral te podatke. Pravijo, da so jim zelo koristili. Nato pa sem šel še enkrat in dokončno v penzijo. Kako gledate na Steklarno danes, še spremljate dogajanja v njej? Seveda me še vedno zanima, kaj in kako delate, kateri ljudje so na ključnih položajih, kakšni so danes trendi. Največ informacij dobim iz Steklarja, ki je edini časopis, ki ga res v celoti preberem. Rad o Steklarni poklepetam tudi z znanci in še aktivnimi delavci. Sem pa razočaran, ker sem si jo ob “dnevih odprtih vrat” že dvakrat skušal ogledati tudi od znotraj, pa mi to zaradi premajhnega števila zainteresiranih ni uspelo. Kako vam tečejo običajni dnevi? Pri hiši je vedno veliko dela. Se že kaj pokvari, polomi, razmaje, daje potrebno stvari spraviti v red. Tudi nekaj malih živali imam na skrbi. Vsem trem otrokom sem pomagal, ko so gradili hiše. Ker sem nekakšen “vseznalec” so me radi poprosili za pomoč, menije bilo pa tudi v veselje. Lahko rečem, daje takšno brkljanje po hiši in okrog nje moj hobi, tako mi čas še prehitro teče. Včasih pa si je potrebno tudi malo oddahniti... Kaj posebnega si nikdar nismo mogli privoščiti. Vendar pa smo vsako leto, tudi ko smo gradili hišo, šli na dopust na morje. Mislim, da se nam to še danes obrestuje. Tudi danes z ženo izkoristiva vsako priložnost, ki se nama ponudi. Navadno pa se odločiva za zdravilišča. Imate morda še kakšne velike želje? Če ima človek 1000 možnosti, tudi ene ne more uresničiti, če nima zdravja. Zato si želim predvsem tega. Vse ostalo pa si mora in lahko Vedno sem trdil, daje potrebno vselej biti predvsem človek. naredi človek sam. Drugo leto bova z ženo najino skupno barko pripeljala do zlate poroke. Da ni potonila, sva morala kar skladno veslati skozi življenje. Zato si želim, da bi bilo praznovanje čim bolj veselo. Čas razgovora z g. Stanetom je minil kot blisk. Marsikatera življenska modrost je skrita v njegovih besedah. Predvsem o vrednotah,kot so delo in ustvarjanje, skromnost in hvaležnost, prijaznost in toplina, razumevanje in notranje zadovoljstvo,... Pa še o medsebojnih odnosih, prenašanju trpljenja v času življenjskih preizušenj in še bi lahko naštela. Zato sem zelo vesela, da sem ga spoznala in upam, da to ni bilo najino zadnje srečanje. Marinka ANŽLOVAR ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delovne sredine se iskreno zahvaljujem sodelavcem izmene Kaiser-Novak-Feguš za izkazano pozornost in lepa darila. Zahvaljujem se tudi članom IO sindikata za lepa presenečenja ob mojem slovesu. Želim vam, da bi bilo poslovanje podjetja čim boljše,da bi se med seboj razumeli, predvsem pa, da bi bili zdravi. Ivan Soster ZAHVALA Ob mojem odhodu iz vaše sredine se iskreno zahvaljujem vsem na izmeni Kajič-Novak ter Andrejevi skupini za poklonjena dragocena darila, ki me bodo vedno spominjala na vas in na dni, ki smo jih skupaj preživljali. Predvsem pa želim: bodite strpni in pomagajte drug drugemu, kajti le to lahko prinese lepši jutrijšni dan. Darinka Vogrinec ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delovne sredine se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prelepa darila in šopke, še posebej poslovodji Andreju za lepe poslovilne besede in Mirsi za pomoč ob mojem zadnjem delavnem dnevu. Želim vam mnogo uspehov in razumevanja na delovnem mestu in pa zdravja ter sreče v družinskem krogu. Pavla Žibret ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem izmene Lipar za prelepa darila in presenečenja ob mojem odhodu iz delovne sredine, še zlasti sodelavcem iz moje brigade -Ranzinger. Se posebej pa se zahvaljujem Majdi Puci in Ladici Vidmar. Nada Ferme ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delavne sredine se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v zmesarni in laboratoriju za izkazano pozornost in prekrasna darila ter vse besede, ki so bile izrečene ob tej priložnosti. Posebna zahvala pa gre k izmeni Gračner in dežurnim službam za prijetna presenečenja, ki so mi jih pripravili. Vsem želim obilo medsebojnega razumevanja in veliko delovnih uspehov. Martin Plazar STEKLARNA HRASTNIK KOT POOBLAŠČENA IZVOZNICA i g. Boris Šentjurc V letu 1997 se je pričela Slovenija integrirati v carinski sistem Evropske unije. Pričela je uporabljati carinske stopnje ter operativno izvajanje carinskih postopkov, kot jih uporabljajo države EGS. Ta sistem med drugim omogoča poenostavljeno uvozno-izvozno carino s knjigovodskimi vpisi. Operativno to pomeni, da blago pride direktno do končnega uporabnika brez vmesnega carinjenja. To se opravi enkrat tedensko za kompletno uvozno blago. Poenostavljeni postopki pri izvozu pa so taki, da je možno izvažati cel teden, le enkrat tedensko se kompletna dokumentacija prezentira domicilni carinarnici na carinjenje. Ta postopek je možno sprejeti le pod pogoji, da izvažaš blago v države izven omenjenih carinskih integracij ali znotraj, pod pogojem, da si firma pridobi izvozno spričevalo ali pa si pridobi status pooblaščenega izvoznika in ima pooblastilo, da ta izvozna spričevala sam potijuje. Status pooblaščenega izvoznika sije konec leta 1997 pridobila tudi Steklarna Hrastnik. O tem sem se pogovarjala z vodjo projekta, g. Borisom Sentjurcem. Kaj pomeni status pooblaščenega izvoznika za Steklarno Hrastnik? Finančno zelo veliko. Praktično pripravimo vse dokumente sami, s tem pa se poveča naša sposobnost pri odpremi blaga, saj lahko sedaj odpremljamo 24 ur na dan, prej pa smo bili omejeni z delovnim časom carinarnice od 8. do 16. ure. Tako lahko sedaj bolje organiziramo transport, saj ni več čakalnih dob. Transport lahko tako poteka tudi v soboto in nedeljo. Drugo kar je, na carini ni potrebno več čakati na špediterja, ni več potrebno prepisovati obrazcev, saj se vsi obrazci od fakture naprej napišejo pri nas in gredo direktno na carino, s tem se zmanjša možnost napake in pa seveda pridobimo na času. Največ pa pridobimo na ugledu firme. Za te carinske postopke je odgovorna država in status pooblaščenega izvoznika pomeni veliko več kot kakšen ISO standard, saj to pomeni, da ti država zaupa v takšni meri, da opravljaš postopke, za katere je odgovorna država. Imaš pooblastilo, da to opravljaš v njenem imenu.. V tujini je status pooblaščenega izvoznika zelo cenjen. Kako pa se status pooblaščenega izvoznika odraža znotraj Steklarne? Treba seje organizirati v tem kontekstu. To praktično pomeni to, da je carina veliko carinskega dela prenesla na nas. Se pravi, da moramo imeti posebno kvalificirane ljudi za to, kijih tudi imamo in nosijo del odgovornosti, katere je prej nosila carina ali pa država. Te ljudi je potrebno dodatno stimulirati, saj nosijo odgovornost 24 ur na dan. Sčasoma bodo postali tudi zelo iskani, saj nam jih bodo skušale druge firme speljati. Potrebno jih je posebno stimulirati, saj nam oni direktno delajo prihranke in nenazadnje morajo izobraževati tudi nižje kadre. S svojim podpisom na dokumentu nosijo, seveda poleg generalnega direktorja, glavno odgovornost. Steklarna mora le zagotoviti takšno organizacijo, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki so potrebni za izvajanje teh postopkov in korak v tej smeri je, da bomo uredili logistični center v spodnjem delu tovarne, kjer bi se formulirali vsi dokumenti. Prav tako bomo v tem kontekstu povečali sledljivost materiala. Obstoječe evidence so sicer korektne in ekzaktne, niso pa sistemsko povezane. Indirektno se odgovornost poveča na vse sodelujoče v proizvodnem procesu, od skladišča, proizvodnje, prodaje in knjigovodstva. Izvoz je tesno povezan z uvozom. Kako se na področju uvoza zagotavlja ta postopek? Tu gre predvsem za sledljivost materiala. Če pri izvozu navedemo, daje vgrajeno blago tega in tega porekla, mora to držati. S tem je povezana dokumentacija uvoza in pri nas že kakšno leto in pol opravljamo knjigovodske vpise tudi na področju uvoza. Vhodni material mora biti ravno zaradi izvoza prav tako evidentiran. Če pride kontrola, je potrebno opravičiti vse navedbe tudi za vhodno blago. Licenco za opravljanje postopkov ima pet ljudi. Po eden iz vseh treh programov, eden iz nabave in eden, ki bo koordiniral vse postopke. Mislim, daje to za Steklarno dovolj, daje taka rešitev boljša kot v nekaterih ostalih firmah. Za postopke, predvsem za tisti “papirni” del, imamo računalniški program. Kakšen prihranek sestavlja ta program? Predvsem prihranek pri času. Delokomercialista naj bi bilo predvsem trženje, ne pa ukvarjanje in finančno se to ne da ovrednotiti. Delo jim bomo olajšali tudi z odprtjem logističnega centra, kot sem že prej omenil (tak center je v svetu že čisto običajen), kjer se bodo pripravljali vsi dokumenti , tako da se bodo blago in dokumenti odpremili iz ene lokacije, kar bo olajšalo delo tudi šofeijem. Katera večja podjetja v Sloveniji imajo še status pooblaščenega izvoznika? Teh je že kar veliko.Nekaj takih, ko je bilo v interesu države, da imajo ta status, kot so LEK, KRKA. Veliko pa je takih, ki imajo status pooblaščenega izvoznika le za del proizvodnjega programa. Podjetij, kot je Steklarna, ki ima ta status za kompletno proizvodnjo, pa je le kakih deset. Smo pa eden od redkih, ki ima ststus pooblaščenega izvoznika tudi za Hrvaško. Irena Kovač INOVATIVNA DEJAVNOST Podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju za leto 1997 Konec meseca januarja, točneje 28.1.1998 leta je Gospodarska zbornica Slovenije - območna enota Zasavje Trbovlje organizirala srečanje inovatorjev Zasavja za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju za leto 1997. Srečanje je bilo v poslovno stanovanjskem objektu v Hrastniku in se ga je udeležilo veliko število inovatorjev, direktorji več zasavskih podjetij, predsednik območne gospodarske zbornice Zasavje, sekretarka gospodarske zbornice Slovenije, župana dveh zasavskih občin, člani inovacijske komisije ter predstavniki javnih občil. Komisija za inovacije Zasavja je obravnavala 12 inovacijskih prijav: V Steklarni Hrastnik smo lahko zadovoljni in veseli, daje edina prijava iz občine Hrastnik ravno iz Steklarne. Naša inovatorja Stane Pušnik in Aleš Volaj, sta sodelovala z inovacijo polirne linije, o kateri pa je bilo če pisano v Steklaiju nekaj številk nazaj. Lahko se pohvalimo, saj sta prejela bronasto priznanje in plaketo kar je vzpodbuda še za nadaljna razmišljanja in posodabljanja v podjetju ne samo zanju, ampak tudi za druge inovatoije, ki imajo željo za takšno dejavnost, ki prinese tudi finančno korist. Naj na koncu povem še, da so podelitev priznanj popestrili učenci glasbene šole Hrastnik, zaključek pa je minil v prijetnem klepetu in izmenjavi 1 Hrastnik, 4 Trbovlje, 6 Zagorje V njuh je sodelovalo 29 avtorjev iz Zasavja, in sicer: 2 Hrastnik, 13 Trbovlje, 14 Zagorje Podeljeno je bilo: 6 diplom,6 bronastih priznanj,3 srebrna priznanja, 2 zlati priznanji mnenj in idej, od katerih pa je mogoče katera padla na plodna tla in bomo o njej slišali in brali mogoče še letos ali pa januarja leta 1999 na podobni prireditvi. Referent za inovacije Janez Kandolf i KADROVSKA INVENTURA Tokrat vam bom postregla s strnjenimi podatki, za celotno leto 1997 in vas seznanila s kadrovskimi novicami, ob tem pa bom predstavila nekaj statističnih podatkov. Pričela bom kar na začetku leta 1997, ki smo ga pričakali s skupnim številom 788 zaposlenih delavcev, med katerimi nas je bilo 366 žensk in 422 moških. Med nami je bilo tudi 6 pripravnikov in 15 delavcev sprejetih za določen čas. V primerjavi z letom nazaj, koje bilo na začetku leta 1996 zaposlenih skupaj 865 delavcev , smo leto 1997 pričeli s 77 delavci manj kot leta 1996. In kako je videti bilanco kadrovanja v celotnem letu 1997? Med celotnim letom 1997 smo v redno delovno razmerje sprejeli 67 delavcev, in sicer 19 žensk in 48 moških, (opomba: v letu 1996 je bilo sprejetih 27 delavcev). Med tekočim letom 1997 je delovno razmerje PREKINILO prav tako 67 delavcev in sicer 30 žensk in 37 moških (opomba: v letu 1996 so delovno razmerje prekinili 104 delavci). Po pregledu analize vzrokov prekinitev delovnega razmerja za leto 1997 lahko ugotovimo, da so bili 4 delavci (vsi moški), disiplinsko izključeni, oziroma slabih 6% od vseh prekinitev v letu 1997. 10 delavcev (po 5 žensk in 5 moških), to je slabih 15%, je prekinilo sporazumno oziroma po lastni želji. V letu poprej je bilo teh primerov le 8. Zaradi poteka sprejema v redno delovno razmerje za določen čas, je bilo delovno razmerje prekinjeno 7 delavcem (2 ženskam in 5 moškim) oz. dobrih 10% vseh odjavljenih v letošnjem letu, v letu poprej pa le dva takšna primera. Na služenje naši domovini so bili poklicani 4 delavci oziroma slabih 6%, v letu 1996 jih je bilo kar 6. Tudi v lanskem letuje bila naša firma odeta v črnino, saj smo v mesecu aprilu izgubili eno sodelavko. V letu 1996 pa je bila ta bilanca 3-kratna. Naši bivši obrati, sedanja naša hčerinska podjetja - predvsem Sinet, je v letu 1997 iz naših sredin prevzela kar 17 naših članov, (12 žensk in 5 moških); oz. dobrih 25% vseh letošnjih odjav. V preteklem letu 1996 sta bila prezaposlena le dva delavca. V preteklem letu je izkoristilo priložnost, da bodo čas do upokojitve pričakali doma 18 naših bivših zaposlenih (slabih 27% od vseh odjavljenih); oz. 8 žensk in 10 moških. Po dolgoUajnem delovnem stažu in privrženosti firmi, so 4 delavci pričakali zasluženo redno starostno upokojitev (slabih 6%) in sicer 1 ženska in 3 moški. V letu 1996 se jih je redno upokojilo 19 delavcev. Invalidsko upokojenje bil le en delavec, v letu 1996je bilo le teh 7 . Predčasno upokojena je bila 1 delavka. Ker pa je od januarja do decembra kar dolga doba, se še enkrat spomnimo vseh naših lanskoletnih 6 upokojencev: - starostne-redne upokojitve: 1. EGON KIRBIŠ, rojen leta 1938, je bil zaposlen na delovnem mestu reglaija v kiko delavnici in upokojen 31.08.1997 s 40 leti skupne delovne dobe. 2. ANA POSLEK, rojena leta 1944, je bila zaposlena na delovnem mestu pregledalke steklenih izdelkov in upokojena 30.06.1997 s 35 leti skupne delovne dobe. mestu izmenovodje obrata pregleda steklenih izdelkov in upokojena 19.04.1997 s 33 leti skupne delovne dobe. Po vseh navedenih podatkih in ugotavljanjih z upoštevanjem vseh sprememb med preteklim letom ugotavljamo, da smo leto 1997 zaključili s skupnim številom 788 zaposlenih delavcev, med katerimi je bilo 355 žensk in 433 moških. V tem stanju pa je zajetih tudi 38 delavcev sprejetih za določen čas ter 3 pripravniki in 1 delavec sprejet s poizkusnim rokom 3 mesecev. V novo leto 1998 pa smo zakorali z naslednjim stanjem zaposlenih po obratih in sektoijih (stanje na dan 01.01.1998): PC RAZSVETLJAVA 208 delavcev - proizvodnja 149 - kiko delavnica 13 - brusilnica 35 - mizarska delavnica 3 - vodstvo 8 PC EMBALAŽNO STEKLO 69 delavcev - proizvodnja 30 - vzdrževanje strojev 7 - vzdrževanje orodja 12 - menjave 9 - vodstvo 11 PC POGRNJENA MIZA 95 delavcev - proizvodnja 50 - vzdrževanje strojev 6 - vzdrževanje orodja 20 - menjave 8 - vodstvo 11 OBRAT PREGLEDA 187 delavcev OBRAT PRIPRAVE ZMESI IN TALJENJA 39 delavcev OBRAT VZDRŽEVANJA IN INVESTIGIJ 37 delavcev PRAVNO KADROVSKA SLUŽBA 26 delavcev - splošna služba 8 - obr.prehrane delav. 18 KOMERCIALNI SEKTOR 80 delavcev - prodaja in vodstvo 16 - sklad.gotov.izdel. 44 - industrij.prodaj. - nabava,sklad.karton. 5 in pomož.mater. 15 FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR 20 delavcev SLUŽBA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI 21 delavcev SLUŽBA RAZVOJA IN OBLIKOVANJA 6 delavcev 3. ROBERT RANCINGER, rojen leta 1948, je bil zaposlen na delovnem mestu ročnega pihalca 1 RDBO-brigadiija in upokojen 30.09.1997, s 40,1 leti skupne delovne dobe. 4. FRANC ŠUSTER, rojen leta 1939, je bil zaposlen na delovnem mestu vodja službe zagotavljanja kakovosti in upokojen 23.03.1997 s 40 leti skupne delovne dobe. - invalidska upokojitev: 1. MARTIN BIDERMAN, rojen LETA 1954, je bil zaposlen na delovnem mestu pomožnega delavca v invalidski delavnici in upokojen 30.06.1997 s 24,5 leti skupne delovne dobe. - predčasna upokojitev: l.KRISTINA PUFLER, rojena leta 1943, je bila zaposlena na delovnem Kadrovska služba: Slavi Brajer ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka ROBERT KOŠLER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,sosedom in prijateljem za izrečena sožalja , cvetja in sveče. Posebna hvala tudi pletiljam. Zahvaljujemo se tudi Steklarni Hrastnik, godbi, pevcu in govorniku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene,mame in omice FANIKE MAURER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in vsem tistim , ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se godbi na pihala za zaigrane zadnje zvoke, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Viljem in vsi njeni. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi drage mame KRISTINE MEJAČ se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, najinim sodelavcem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Zahvaljujeva se tudi godbi in pevcem za žalostinke ter kadrovski službi Steklarne Hrastnik za pomoč pri pokopu. Hvala tudi osebju doma Franca Salamona v Trbovljah za skrbno nego in pomoč. Sin Jože z ženo Cvetko ZAHVALA V predprazničnih dneh nas je nenadoma zapustila naša skrbna sestra in teta MILKA GOLOUH Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem Steklarne Hrastnik za zapete žalostinke in sindikatu Steklarne. Žalujoči: sestra Marica, brat Stanko in Alojz z družino ter nečakajože in Stefan ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka ERNESTA BRATEČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Hvala tudi steklarski godbi in pevcem. Žena Fani, sinova Andrej in Edi z družinama ZANIMALO VAS BO Pred novimi podatki vas vedno spomnim na podatek ob zaključku preteklega dogajanja in tudi tokrat ne bo izjeme. Mesec november 1997 smo zaključili s skupnim številom 794 zaposlenih, med katerimi je bilo 361 žensk in 433 moških, med vsemi pa smo imeli 37 delavcev sprejetih za določen čas, 3 pripravnike in 1 delavca sprejetega s poizkusnim rokom 2 mesecev. Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe, in sicer: V MESECU DECEMBRU 1997 smo na novo ZAPOSLILI 2 DELAVCA in sicer: Gregorja Guzaja, oec. na delovno mesto samostojnega komercialista prodaje 3 za razsvetljavno steklo in Anico Radman delavca v brusilnici. Delovno razmerje je PREKINILO 8 DELAVCEV in sicer: UPOKOJENI PO DOLOČEN ČASU (5 DELAVCEV): Obrat pregleda so zapustile preglednike stekla in sicer Neži Brečko, Lea Zibret in Pavla Zibret, obrat PC razsvetljave pa Nada Ferme, izpihalka stekla in Anton Kuhar, poslovodja Kiko delavnice. SPORAZUMNO (1 DELAVKA): Na lastno željo in s sporazumom je delovno razmerje prekinila Mojca Vene, dipl.oec., ki je opravljala dela in naloge samostojnega komercialista 3. ODPOVEDNI ROK (1 DELAVKA): Tudi na lastno željo in z odpovednim rokom je delovno razmerje na delovnem mestu samostojnega komercialista 3 prekinila Dolores Urbajs, pravnik. Tako smo mesec december 1997, kakor tudi leto 1997, zaključili s skupnim številom 788 zaposlenih delavcev, med katerimi je bilo 355 žensk in 433 moških. V tem stanju pa je zajetih tudi 38 delavcev sprejetih za določen čas ter 3 pripravniki in 1 delavec sprejet s poizkusnim rokom 3 mesecev. Za obdelavo sprememb nam je ostal še en mesec, in sicer: V MESECU JANUARJU 1998 smo na novo ZAPOSLILI 1 DELAVCA in sicer: Na podlagi predhodnega javnega razpisa potreb po delavcih v komercialnem sektorju, smo na delovno mesto samostojnega komercialista prodaje 1 za razvsetljavno steklo sprejeli Boštjana Pragarja oec. Delovno razmerje so PREKINILi 4 DELAVCI in sicer: SINET (1 DELAVEC); V hčerinsko podjetje Steklarne, d.d. - v Sinet, d.d. se je iz našega obrata pregleda steklenih izdelkov razporedil naš delavec Ismet Bašič, voznik viličarja. TO (1 DELAVEC): Na služenje slovenski vojski je bil vpoklican Matej Oberčkal, strojnik 3 v PC embalaži in Muharem Kamenjaševič odnašalec v PC razsvetljava IZKLJUČEN (1 DELAVEC): Zaradi večjega števila neopravičenih izostankov je bil iz delovnega razmerja izključen Miran Kočila, odnašalec paketov v obratu pregleda steklenih izdelkov. Ob upoštevanju navedenih sprememb prihoda in odhoda delavcev v mesecu januarju 1998, smo omenjeni mesec zaključili s skupnim številom 786 zaposlenih, med katerimi je 356 žensk in 430 moških, med vsemi pa imamo 33 delavcev sprejetih za določen čas in 2 pripravnika. PRIRASTEK V DRUŽINI Zadnje tromesečje leta 1997 je nekaterim našim delavcem srečen dogodek izredno polepšal predpraznične dneve. V mesesu oktobru 1997 je novorojeni malček osrečil družino Polak in sicer je Marjanu Polaku, dipl.ing., vodji obrata priprave zmesi in taljenja, žena Andreja povila malo hčerkico Ines. V mesecu novembru 1997 sta na svet prijokali še dve mali štručki, in sicer: Mlademu očku Sebastjanu Tavčarju, operaterju v VRS je življenjska družica Lidija Flis razveselila nadaljno skupno življenje s prvorojenko, hčerko Tamaro. Novemu zakonskemu paru, Saljki Kovač, pregledalki steklenih izdelkov, in njenemu možu Simonu, vozniku viličarja v pregledu steklenih izdelkov, je novembérski dan polepšalo rojstvo male hčerke jasmine. Mladim družinam želimo obilo zdravja in čimprejšnjih stabilnih korakov v novi svet ter veliko skupne sreče. POROČILI SO SE: Suzana Sabo, administratorka PC embalažnega stekla, je svojo zakonsko zaobljubo potrdila s svojim dolgoletnim življenjskim partnerjem Amirom Hodžičem. Svoj samski stanje za prijetno družinsko okolje zamenjal tudi Marjan Polak dipl.ing., vodja priprave zmesi in taljenja in sklenil zakonsko zvezo z Andrejo Venko. Novima zakonskima paroma želim obilo sreče in čim manj preprek na novi skupni življenjski poti. Tudi z rubriko JUBILANTI (to so delavci, kaleči so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom in so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado), se nismo že dolgo srečali, zato vam sedaj posredujem te podatke: pogrnjena miza, Stoja Maksimovič, pregledalka steklenih izdelkov 2, Mesuda Pašagič, voznik viličarja v obratu pregleda steklenih izdelkov, Nada Severdija, pregledalka steklenih izdelkov 1 in Mileva Tomič, izpihalka steklenih izdelkov. ZVEZDE GOVORIJO Horoskop od 15.2 do 15.3 1998 Piše astrologinja Milena Zakrajšek OVEN V tem obdobju se boste nekoliko bolj zanimal' za tozemeljske stvari. Poudarjen bo vaš občutek za suupnost in organizacijo. Ker boste globoko v sebi začutili željo po reformah, boste kljub pasivnemu obnašanju notranje zelo nemirni. Večji uspeh bi lahko bil na področju financ. 30 LET Branko Sebasti, poslovodja elektro delavnice in Vinko Vintar, poslovodja vzdrževanja strojev v PC pogrnjeni mizi. BIK Zaradi vašega vašega idealizma vas bodo drigi doživljali kot bleščečo osebnost,ki zasluge za uspešnost lahko pripiše le samemu sebi, kot plod lastnega dela. Zelo hitro boste spoznavali občutke in motive drugih ljudi, kar bo ugodno vplivalo na vašo pozornost. ČESTITAMO VSEM! DVOJČKA. Vaša nenasitna želja po učenosti in razgibanosti intelektualnega značaja vas bo tudi v tem obdobju vodila na pot radovednosti. Ker boste želeli vse preiskusiti ali občutili boste nehote privlačili verbalne napade drugih ali celo zašli v težave. Bodite previdni, kasneje bo možnosti dovolj. Kadrovska služba Slavi BRAJER RAK V tem obdobju boste tako občutljivi, da boste sebe izolirali. Močno bo izražena vaša želja po samoti, kar pa ni negativno, saj vaša kreativnost in dar za umetnost, najbolj cvetita takrat ko ste sami. Lahko bi se pojavile težave s sodelavci, ki ne bodo izpolnili vaših pričakovanj. LEV Ker v tem obdobju ne boste povsem prepričani v lastne zmožnosti in sposobnosti na poslovnem področju se boste težje izražali samozavestno. Kljub temu boste sposobni sprejemati hitre odločitve, ki bodo določenem trenutku potrebne. DEVICA Ker ste oseba, ki potrebuje odgovornost in jo v takšnem smislu tudi sami sprejemate, si boste v krogu ljudi, v katerem se gibljete, pridobili spoštovanje in naklonjenost tudi tistih, ki so vam v preteklosti obračali hrbet. 10 LET Sašo Burkeljc, nabiralec stekla 1 MDR, Suzana Josič, odnašalka steklenih izdelkov in Alain Trinker, izmenovodja PC embalažnega stekla. 20 LET Rada Brečko, izpihalka steklenih izdelkov, Danilo Jazbinšek, dežurni elektrikar, Gorazd Klančar, strojnik 2 PC poguma in navdušenja. Se posebno boste privlačni za nasprotno s] Borili se boste za poraženca in delali za njegovo dobro. Ker znate čuvati skrivnosti se bo v tem obdobju marsikatera oseba obrnila na vas. Upoštevani boste pri delu, kije na nek način povezan s pravom ali zakonom na splošno. Dober odnos s sorodniki, saj boste cilj poskušali doseči na miren način. Zaradi nekonvercionalnega načina komunikacije in prodornosti vašega uma boste postali ena izmed vodilnih osebnosti kroga ljudi, kjer se družite. Privlačilo vas bo vse, kar spodbuja vaš um, zaradi negotovosti prejšnih obdobij bo nekoliko bolj izražena vaša nervoza, pomagali si boste z bolj duhovnim odnosom do življenja. Ker imate radi luksus, boste pridno delali, da boste zaželene cilje tudi dosegli. Emocionalno boste vezani na vse, kar vam pripada in kar se osebno odraža na vaš ego. Jupiter v vašem znamenju vam poklanja izredne priložnosti, izkoristite jih in vse najboljše za vaš rojstni dan, drage ribice. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka KARLA KORITNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v njegov spomin darovali sveče in prelepo cvetje. Lepa hvala tudi govorniku, godbenikom in pevcem in pa prijateljem ter sosedom, ki ste ga dostojanstveno, kot je pokojnik živel, pospremili na njegovo zadnje počivališče. Žalujoči: žena Heda in sinova z družinama KOZOROG VODNAR RIBI TEHTNICA Vaš odnos do sveta bo dogmatske narave, zato boste težje sprejemali nove ideje, vendar boste kljub temu želeli v vsem dobiti nova spoznanja. Na poslovnem področju bo poudarjen kontakt s tujino ali tujci. SKORPION V tem obdobju bodo možni številni vznemirljivi in nepričakovani dogodki na družbenem področju vašega življenja. Pojavila se bo tudi potreba po spremembi ter določeno nezadovoljstvo glede vašega uspeha v družbi. Pazite se ekstremnosti, ki vas lahko vodijo samo v nesmiselne razprave in slabo voljo. STRELEC v tem obdobju boste občutili več življenske radosti, ker boste dosegli uspehe v različnih aktivnostih. Vaša želja po aktivnem in uspešnem življenju bo precej povečana. Vaše osebne odločitve bodo polne STEKLAR Nagradna križanka MESTO V MAVRETANIJI RAZLOG, SMISEL, POVOD ZANOS, ZAMAK- NJENOST AM. FIZIK, NOBELOVEC (LOUIS W.) NAMIZNO PREGRI- NJALO BOG VETROV PRI SUMERCIH PRVA PSIČKA V VESOLJU AMERIŠKI PISATELJ (JOHN) ŠUPA ZA DRVA JOŽE STABEJ IME PREBIVALCA PO KRAJU DNJACA, NA DNU LEŽEČ SVET CVETNI PRAH NIZ. SLIKAR VAN DER NEER ANTON AŠKERC ČOPASTI MOČVIRSKI 'RVOTNI PREBIVALEC l>OSLEDICA DUŠEVNE PREOBRE- MENITVE PLAČILO NA RAČUN ORIENTAL. DOLGA VRHNJA OBLEKA m ZGORNJI DEL STOPAIA ÖSKXR NEDBAL RIBJE JAJČECE HOLANDSKI SLIKAR (PIEIl-R VAN) BARVA IGRALNIH KART DESNI PRITOK VOLGE ANTIČNA GRŠKA PESNICA MESTO V BELGIJI VELETOK V SIBIRIJI IVAN POTRČ ZOIA EMILE VIAKNAST MINERAI., ODPOREN PROTI OGNJU JUTRANJA VLAGA RAKETNA BAZA V KARAGA-NDI GRŠKO MESTO V ITALIJI SIAVKO KOIAR SEGREVANJE <11.KI J .M ZMES KOZAŠKI NAČELNIK HRV. PEVKA VUICA IZUMTIHJ TESLA UVELJAV- LJANJE POSEBNIH PRAVIC SLOVENSKI IGRALEC (IVO) JUŽNO AMERIŠKI PASTIR —Monv, RAZLOG NOGOMEIN PREKRŠEK .SUHA IT KAVKA VODNA STRUGA NEMŠKI SKLADATELJ (FRANZ) SLIKAR ŠUBIC IGLASTO DREVO KRATEK MOŠKI PLAŠČ PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA REKA V VZHODNI ANGLIJI OČESNA ŠARENICA PESNIK ZLOBEC ZMRZNJENA VODA FILMSKI IGRALEC BOGARD AGAVI PODOBNA RASTLINA LUKA V IZRAELU KRAJ PRI OPATIJI ZORANA ZEMLJA SLOVENSKA PESNICA (MAJDA) VOJVODINSKI MADŽARSKI PESNIK (KAROLY) ADAM BOHORIČ KOPNO, KI ŠTRLI V MORJE DRŽAVNI BOG STARIH FGIKANOV GABI NOVAK VATROSLAV OBLAK NEVARNA, OČARLJIVA LJUBICA BEZNICA, JAVNA HIŠA GEOLOŠKA PLAST, N API AVI NA PREDEL V BOHINJU KONEC HRBTENICE ČLOVEK NARO- BNEŽ PRVI GRŠKI FILOZOF PRIRODE m rt Prijateljici se srečata na ulici. “Komu pa neseš čokolado?” vpraša prva. “ Moževi tajnici! ” ” ali sta tako dobri prijateljici?” “Sploh ne! Ampak dobro poznam moža! Ko se bo goska zredila za nekaj kil,jo bo odpustil.“ * Gorenjec pride domov in zaloti soseda pri svoji ženi v popolnoma nedvoumnem položaju. Nekaj časa premišljuje, nato pa počasi začne: “Sosed, povem ti tako kot mislim. To, da si mi zasedel parkirni prostor, ti ne zamerim.Tega da si jedel moj pršut in pil moje vino, ti ne zamerim. Tudi tega, da si uporabil mojo ščetko, pa tudi tega ne, da si oblekel mojo pižamo. Prav tako ti ne zamerim, da si izrabil mojo ženo ampak to, da si ji dal gre^e na ”tri”, to mi boš pa plačal...” Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14,1430 HRASTNIKdo 15.3.1998 Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 12/97 smo dobili 91 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada 5.000 tolaijev: Silva Šmit, upokojenka 2. nagrada 3.000 tolaijev: Janez Kandolf 3. -5. nagrada po 1.000 tolarjev: Jože Rojko, Lojze Bevc, Stanka Vidovič Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: Krošl, naslada, Milko, Ankaran, ŽELI UREDNIŠTVO STEKLARJA, Vika, Sn, cajna, koala, padrone, kris, Ero, ogrevalo, B.O., Kne, riž, pončo, zdravje, Šija, N.L.Asen, Ala, Ajar, Camoes, T.S., sejnina, ete, Te, anion,trs, R.Š., Petrov, vist, Zatopek, inka, Kecal, Orinoko, Naab, akara, Baš, Raf. /K.D./ |jq|STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Irena Kovač,Pavel Bauerheim.. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka I^eskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman Grafična priprava in tisk: Tiskarna Velenje Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C.l. maja 14, tel.: 0601 54 600 Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št.23/32-934) z dne 25.1.1993je glasilo proizvod informativne narave za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.