List 76.
Iz pražkega kmetijskega zbora.
„Novice" so v 74. listu povedale, da pervo vprašanje, ktero se je v občnem zboru pretresalo, je bilo: „Po k ter i poti bi se dala omika kmetijskega stanu naj lože doseči?" Ob svojem času bojo „Noviceu povedale, kako so zbrani učeni možaki na to vprašanje odgovarjali. Danes gremo naprej in povemo, kaj se je dalje pretresovalo v občnem zboru, kjer so le vprašanja občne važnosti v pomenek jemale, druge kmetijske in gojzdnarske reči pa so bile v pretres prepušene posameznim oddelkom, v ktere se je razcepil veliki zbor.
Drugo vprašanje tedaj, ki je prišlo v občnem zboru na versto, se je glasilo takole: „Kaj je vzrok sedanje dragine? Ali je odertija žitarjev kaj več kot le prazna beseda? Ali je želeti, da bi ob času dragine se postave dale zoper njo? in ali moraj o take postave kaj pomagati?'' — Živo je bilo pretresano to vprašanje ; eni so terdili, da turška vojska je bila dragine kriva, zavolj ktere je neznano veliko žita v turške in ru-sovske kraje šlo; drugi, da slabe letine, dnarne stiske, papirnati dnar delajo dragino. Vsi pa so bili edinih misel v tem, da odertija žitarjev je le vraža in prazen strah, kar se naj očitniše iz tega vidi, da v dor brin letinah je vse po ceni. Neki zbornik je še dostavil, da poglaviten pomoček zoper dragino bi bil, ako bi se prepelje vanje žita in drugih kmetijskih pridelkov iz ene dežele v druge polajšalo, in da bi se povsod vpeljala edina mera, edina vaga, edini dnar. Zadnjič je knez Adolf Švarcenberg dostavil, da še en vzrok žitne dragine se je pozabil — in ta je bolezen krompirjeva. Enoglasno so poterdili zbrani možaki resnico to, ker, če krompirja ne manjka , je tudi vse žito cenejše , ker se ga potem manj potrebuje.
Potem je prišlo tretje vprašanje na versto: „Kako zamore vladarstvo posredno ali neposredno pripomoči pospehu in povzdigi kmetijstva in gojzdnarstva brez zatiranja svobodnega gibanja v gospodarstvu?" — Pervi govornik je rekel, da vsak gospodar, kmetovavec ali gojzdnar, se mora svobodno gibati, in da to je poglavitna pomoč v povzdigo kmetijstva in gojzdnarstva; vladarstva naj po postavah le iz poti trebijo to, kar overa svobodno delavnost; take overe pa so: vzajemna raba zemljiš, nezmerno razkosevanje zemlje, težave v razpošiljanji poljskih pridelkov, napačno dedinstvo (erbenje) zemljiš, in pa pomanjkanje takih naprav, kjer bi zamogel zadolžen gospodar lahko dnarja na posodo dobiti brez odertije. Kar se gojzdov tiče, so rekli drugi, se pokončujejo oni očitno in skrivej; to poslednje se tudi godi, ako lastniki po pretvezi, da hočejo po novih pravilih v gojzdu gospodariti, nezmerno sekajo les. To zamorejo vladarstva ubraniti ali naravnost, da same v deržavnih svojih gojzdih lepe izglede dajejo in da pomagajo , da se izuči dosti zvedenih gojzdnarjev, ali pa posredno, da okličejo postave, ktere zavarujejo gojzde presilnega pokončevanja. Neki drug govornik je terdil, da zamorejo vlade v tem tudi veliko doseči z vpelj evanj em šol in s premijami, ki se darujejo takim,   ki umno   ravnajo z gojzdi. — Kmetijstvu zamorejo
krepko na noge pomagati up ne naprave — je terdil neki drug zbornik, ker take banke in upnice, kakor jih imamo s e d a j, malo pomagajo kmetijstvu, ker se raje pečajo z obertništ-vom in dnarno barantijo; dnar po njih le priteka v velike mesta in v roke dnarničarjev, kmetovavci nimajo nič dobička od tega. Po tem je govoril od postav zoper odertijo, in je dokazal, da te postave , ki imajo sicer dober namen odertijo (prevelike činže za posojeni dnar) zatirati, ravno odertnike in še več odertije napravljajo; ako bi se ta postava preklicala , bi bilo dobro za kmetijstvo in deržavo. Kakor so Rimci večkrat plug iz rok djali in vladarstvo v roke vzeli, tako je morebiti tudi kmetovavec sedanjega časa poklican deržavo pomladiti; sedaj pa žuga obertnija veliko nevarnost kmetijstvu, in zategavoljo potrebuje kmetijstvo, da ga vlada varuje. Ko je govornik (Salviatti iz Pruskega) končal svoj govor, ni bilo ploska ne konca ne kraja; tako močnoje dopadel govor občnemu zboru. — Na to je govoril Ceh gosp. Komer s, in dokazal, da tudi v našem cesarstvu se spoznava imenitnost kmetijstva in modri cesar Franc-Jožef, pod kterem so bile kmetije rešene tlake in desetine, podpira po mnogih napravah, kmetijskih šolah itd. povzdigo in napredek kmetijstva. Tudi ta govor je bil z veliko zadovoljnostjo zaslišan.