osnutek PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 14. seji dne 20/81986 obravnaval osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Resnika In rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijskih delih In sklenil, da ga predlaga zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 79. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, štev. 13/86), je na predlog Mercator Kmetijske zadruge Ljubljana, Ižanska c. 303 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na.........seji zbora združenega dela dne............ in na......... seji zbora krajevnih skupnosti, dne............... sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na območju »Resnik« in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijskih delih 1. člen S tem odlokom se določa izvedba melioracijskih del območja »Resnik« na kmetijskih zemljiščih v delu k.o. Dobravica, k.o. Ig, k.o. Lanišče in k.o. Pijava gorica (v nadaljnjem besedilu: meliora-cijsko območje), pogoji izvedbe melioracije in način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. 2. člen Melioracija je predvidena v družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1986-1990 invsamoupravnemsporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava za obdobje 1986-1990 na zemljiščih, ki so v dolgoročnem in sred-njeročnem planu občine trajno namenjena kmetijski proizvodnji. ~r : ¦ ¦ ¦.-¦•'¦ 3. člen Melioracljsko območje »Resnik« obsega kmetijska zemljišča, ki jih omejujejo Cesta Ig - Škofljica (parc. št. 2335/3 k.o. Lanišče in 2811 k.o. Ig), stara cesta Škofljica - Pijava. gorica parc. štev. 2332/3 k.o. Lanišče) in pot (parc. št. 1793/1 in 1793/2 k.o. Pijava gorica) razen stavbišča 150 in funkcionalni del zemljišča s par-celno številko 1642/47 v k.o. Pijava gorica. Površina območja meri 147 ha bruto in 133 ha neto površine. Melioracija iz prvega odstavka tega člena se izvede po projektu štev. C-560, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut, Študijski oddelek, Ljubljana, Hajdrihova 2. Na pregledni karti glavnega projekta je razviden grafični prikaz melioracijskega območja. Projekt je na vpogled v Mercator Kmetijski zadrugi Ljubljana, Ižanska c. 303. 4. člen Pri izvedbi melioracije se mora upoštevati naslednje pogoje: - urejanje osnovne odvodnje (Zamlaka, Strojanova voda, Pod-vin in jarek j.1.5) se dimenzionirajo na 20 letno varnost, - izvede se odprte melioracijske jarke in detajlno odvodno s sistemom odprtih sesalnih in zbirnih jarkov, izvedenih z jarkoko-pačem, - osnovni sistem so izrazite linije na terenu, to so obstoječe ceste Škofljica - Ig in Škof Ijica - Pijava gorica, Strojanova voda in potok Podvin, - parcele morajo biti čimbolj pravilnih oblik in široke 20 m, . - poljske poti morajo biti izvedene tako, da je možen pristop na vse parcele, - ves izkopani material je razplanirati oziroma z njim dopolniti depresije in opuščene jarke, - površina, ki jo omejuje Strojanov graben, poljska pot, ki pelje proti Gumnišču, nova struga Zamlake in cesta Škofljica - Ig, mora ostati nespremenjena in to v času melioracijskih del, kakor tudi potem, ko bo melioracijski sistem že deloval, - dostopna pot na melioracijske površine naj bo ob levem bregu nove struge Zamlake in ne znotraj rezervatne površine. Del potoka Zamlaka znotraj rezervatne površine naj zaradi varovanja naravne dediščine ostane nezasut, - ohraniti je treba staro vrbo z lovsko prežo ob desnem bregu Zamlake in večji hrast, ki raste od vrbe gorvodno na levem bregu Zamlake. 5. člen Investitor melioracije iz prvega člena tega odloka je Mercator Kmetijska zadruga Ljubljana, Ižanska c. 303, J-jubljana. 6. člen Sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotovi investitor. Vračilo sredstev za izvedbo melioracijskih del v višini 20% od investicijske vrednosti si, v sorazmernem deležu glede na velikost zemljišč v lasti oziroma uporabj, zagotovi investitor s pogodbo z lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč. 7. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskega zemljišča na meliora-cijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije. 8. člen Melioracijska dela se bodo izvajala po naslednjem terminskem planu: - preddela in posek drevja morajo biti končana v mesecu dni po veljavnosti odlpka; - urejanje osnovne odvodnje mora biti končano v 3 mesecih po veljavnosti odloka; - urejanje sekundarnih in terciarnih odvodnih jarkov mora biti končano v 6 mesecih po veljavnosti odloka; - agromelioracije morajo biti končane v 7 mesecih po veljavnosti odioka. Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracij-skem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje trT zarast s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v upravlja-nju, razen na površini iz 7 alinee 4. člena tega odloka, ki ostaja tudi po izvedbi melioracije nespremenjena ter varovane vrbe in hrasta ob Zamlaki. 9. člen V skladu s 116. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79,11/81 in 1/86) mora proizvodni program investi-torja oziroma organizatorja proizvodnje ustrezati programu meli- oracij, sredstvom vloženim v ta zemljišča in družbenemu planu občine. Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracij-skem območju morajo po končani melioraciji prilagoditi kulturo in način rabe kmetijskega zemljišča proizvodnemu in investicij-skemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracije. Določbe 3. in 4. odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiš-čih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) se smiselno uporab-Ijajo zoper lastnike oziroma uporabnike zemljišča, ki se nebi ravnali pri obdelovanju zemljišč po določbah tega odloka. 10. člen Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodno mrežo, ki je v upravljanju in vzdrževanju Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava, skrbi investitor melioracije. Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju pa morajo v skiadu s programom vzdr-ževanja, ki ga sprejme Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljub-Ijana Vič - Rudnik na predlog investitorja, redno vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih, tako da so ti trajno uporabnj. Sredstva za vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav se zagotavljajo po posebnem odloku, ki ga sprejme Skupščina občine Ljubljana Vič - Rudnik. Investitor melioracijskih del je dolžan voditi evidenco material-nega in finančnega poslovanja za izvedbo melioracije in vzdrže-vanje objektov in naprav na melioracijskem območju. 11člen Z uveljavitvijo tega odloka nastopijo posledice iz 1. odstavka 83. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in trajajo do zaključka melioracijskih del. 12. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb Ljubljana. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 351-1895/86 Datum: 18/8-1986 PREDSEDNIK Skupščine občine Ljubljana Vič - Rudnik Peter Vrhunc obrazložitev Melioracija na območju »Resnik« je sprejeta v družbenem planu občine za obdobje 1986-90 in samoupravnem sporazumii o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava za obdobje 1986 - 1990. Prav tako je izvedba melioracije sprejeta v srednjeročnem planu občinske kmetijske zemljiščne skupnosti. Na melioracijskem območju je v upravljnju Ljubljanskih mle-karn, TOZD Posestva 55% zemljišč, preostali del zemljišč pa je v zasebni lasti. Sedanja proizvodnja na obravnavanem območju je minimalna. Območje sestavljajo slabi travniki kjer travna ruša ne zagotavlja kvalitetne krme. Zaradi vlažnosti zemlje so tudi velike težave s spravilom pridelka. Na območju je sedaj cca 40 ha njiv in cca 93 ha slabih enokosnih travnikov. Na teh površinah pridelajo kmetje 270 q/ha silažne koruze (skupaj 1080 ton). Po cenah iz meseca avgusta 1986 znaša celokupna vrednost sedanje proizvodnje 13.895.000.- din. S hidrotehničnimi ukrepi bodo izboljšane vodne razmere ter omogočena izvedba agromelioracij. Na ta način bo usposabljeno 68 ha intenzivnih travnikov. Skladno z investicijskim programom planira investitor, da bo v polni rodnosti proizvodnja silažne koruze dosegla 380 q/ha, koruznega zrnja 65 q/ha in sena 100 q/hs. To pomeni, da bo skupno proizvedeno 1.520 ton silažne koruze, 169 ton koruze za zrnje in 670 ton sena v skupni vrednosti 55.795.000 din. Predračunska vrednost investicije znaša 99.101.932 din. Zveza vodnih skupnosti Slovenije je investicija družbeno ute-meljena ker vrednost celotnega pridelka v polni rodnosti presega 50% vrednosti naložbe. Za območje Resnika znaša izračun druž-bene utemeljenosti urejanja zemljišč 56%.