Št. 96. ____________ Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ol> 4. uri popoldne ter stane po pošti prejo-mana aH v Gorici na dom poSiljaim: vse leto.........11K "/n ........ ... 10 „ Vb .,< ..........*> „ Posamično številki.- stanejo 10 vin. '¦' ,,SQ^'»Ju{iiias].i^irj^ Iciu ):Kažipot po Goriškem in GradiSJanskcm" in tisk.no -I.irst G v, 2-krat M v, 3-krat 12 v vsaka vi-nia. Veekiat po pogodbi. Večjo črko po prostora. — |,VMame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v torek dne 24 avgusta 1909; Tečaj XXXIX- »Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo ' se nahaja v. Gosposki: ulici št. 7 v, Gorici y I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in . praznikih od 9. do 11 dopoludne. U p r a v u i s t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. •;* levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loti) Gorici. Dopisi naj se pošiljajo le .uredništva. Naročnina, rekla-nacije in drugo. re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošljejo le vpravniStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „SoLe" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča". in „Primore;" , se prodajata y Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner,- Koren 2;- Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Potite Nuovo 9 ¦„ Hen, . Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na Goriščeku; Peter Krobelj, Kapucinska ul. I; Tereza Lebair, tek. Jos. Verdi 11; Ana.Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 1 ¦ Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jo8. Sehwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna. Kavčič v Gorici, Telefon št. 83- — „Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Ma m kmeiisKo wm, (Odgovor »Gorici« št. 66.) III. Član kar pogreva zopet, da je naduči-tclj Medvešček mahnil po duhovščini, če tudi je trdil ie golo — z g o d o v i n s k o resnico ter mu zdaj očita, da je »pred par leti prosil povišanja uč. plač ravno od te strani in kateri ve iz zanesljivega vira, da se ima ravno naši' stranki zahvaliti, da so učitelji tačas dosegli glede povišanja plač vse, kar so zahtevali!« — Ta trditev n e o d g o v a r j a r e s n i-e i. kajti povišanja se je prosilo od vseh strani, ali strank deželnega z b o r a, a se ni doseglo vsega, kar se je zahtevalo, ampak le malenkost, kojo je bilo pač m o g o č e doseči po pregovoru: boljše nekaj, nego nič! Trditev, da Medvešček šunta in litijska kmečko ljudstvo proti duhovščini, tudi ne odgovarja resnici in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker je poročal o šoli in kmetiškem vprašanju pri zborovanju učiteljskega društva v Gorici in ne pri kakem kmetiškem shodu in drugič, ker navajati zgodovinska dejstva, se ne pravi šuntati in Imjskati, ampak negovati resnico — hčerko božjo. Clankarja »Gorice« boli poročevalčeva trditev,- da je vpoštevatija vredna zahteva po reformi ljud. šolstva od strani kmetskega stanu samega. Clankar pravi, da nikdar ni slišal pri nas kmeta, ki bi zahteval preosnovo šole. In vendar je resnica, da glasilo naše goriške kmečke stranke je večkrat zahtevalo reformo; ,tudi. na javnih shodih srno slišali iz ust pravih kmetov predloge glede reform; le člankar »Gorice« ni o tem nikdar in nikjer ničesa slišal, in sicer zato ne, ker takrat niso bile pred durmi d e ž e I n o z b o r s k e voli t-vci.nkerse n i. b i 1 o bati za m a n-d a t, k i vodik z z l.a t o m n a p o 1 n j e-n i m j asli-m. Na koncu članka je postal člankar z a-v i Ui r s k i z namenom šuntati p o s e s t- Mavrični ptič. Češki napisal Jul lus Zeyer. (Dalje.) »Jurij, nehaj se vendar rogati Bogu!« je prigovarjala slepa starka svojemu sinu, ko je ono nedeljo po povratku od Noemi, ki je odklonila njegovo roko, v bolesti in obupu preklinjal svojo usodo in svoje življenje. »Verjemi, da te Noemi ljubi, da so to samo trenotne muhe mlade deklice. Pomiri se, počakaj nekaj časa in prepričaš se, .da sem uganila prav.« Jurij je plakal kakor dete in se kakor dete dal potolažiti s tem prigovarjanjem stare matere. Tudi samemu se je zdelo nemogoče, da bi bila njegova vroča in dolgu ljubezen tako grozno varana, da bi se naenkrat zrušili v nič najkrasnejši njegovi sni, katere je sanjal toliko let. Čez štirinajst dnij je šel zopet k No-c"1'i, toda gospa Mrazkova, ki ga je zagledala od daleč, mu je kakor slučajno Prišla na stopnicah naproti in ga z zagotovilom, da je Noemi odšla, spravila v Svojo sobo. Tam je vlivala strup svojega n i k e i n k m e t e proti učiteljstvu. Le n; zavitarski. način je prišel do sledečih vprašanj: »Jeli res, da hočete vi (posestniki in kmetje namreč) celodnevni, osemletni obvezni pouk?« Poročevalec Medvešček je izrecno trdil »da pri dosedanjih razmerah ni bilo mogoče našemu ljudskemu.šolstvu posebno na Goriškem imeti večjega smisla za potrebe in koristi kmet. stanu iz sledečih razlogov: l) ker smo imeli skoro izkjučno p o 1 d n e v n i pouk posebno na kmetih; 2) ker imamo v deželi le 6 1 e t n o v s a k-d a n j o šolo. Torej le pogojno, ako se hoče več kmetijskega pouka uvesti v ljud. šolo, bi se moralo uvesti celodnevni pouk in osemletno vsakdanjo šolo. Člankar se že boji, da bi posestniki in kmetje, ki niso nasprotniki Šolstvu in učiteljstvu, se kdaj izjavili za celodnevni pouk in osemletno vsakdanjo šolo;, zato jih v groznih skrbeh vpraša: veste-Ii, kake posledice bi imela ta zahteva (?) za kmeta in posestnika? V potolažbo povemo člankarju, da kaj tako groznega že imajo v drugih deželah, tudi v naši Avstriji in celo na sosednjem Kranjskem in pri vsem tem še ni prišel vrag ter pobasal vse ••kmete-in posestnike v svojo vrečo; marveč se tamošnjitn kmetom in posestnikom celo bolje godi nego našim. Vrag ni pač tako črn, kakor ga slikajo! Ampak.dobe se celo beli in krotki, da so opravljali marsikomu cejo dobra in koristna dela, Jeli res, da hočete povišanje učit. plač v zmislu sklepa učit. »Zaveze« itd. Jeli res, da zahtevate, naj pride vsak učitelj v XI. do VIII. činbvni. i;ed, to je, naj ima najmanjšo plačo 2300 K.in najvišjo 5460 K? Hinavec, kdor je to pisal. Predlog nad-učitelja Medveščeka se je glasil: Bre-in en a za I j u d. š o 1 s t v o n a j p r e v-z a m e država — u v r s t i v š i u č i te 1 j-s t v o ni e d u r a d; n.i;k e z a d n j i h t r e h č i n o v n i h r a z r e d o v P o n a in e n" u § 5 5. d r ž. š o 1. z a k o n a o d 1 4. m a j a 1869. — (Konec prih.) I natolcevanja v njegovo že itak šumenj polno dušo. Jurij se je v kratkem času izpreiaenil tako, da ga ni bilo'več mogoče poznati: bil je zamišljen, neprijazen,' surov, tako da se ga je vsakdo ogibal. Zaman ga je mirila in tolažila mati, zaman je vila nad njim svoje roke, zaman prižigala v cerkvi voščene sveče pred sliko svoje patrone. Venel in ginil je; sicer ni videla, ampak čutila je, kako burno je njegovo spanje; opazila je, da ne je in ne pije, in ponoči je slišala, kako se premetava na postelji, vzdihuje in tarna. Spomladi je moral Jiirij na deželo v poslih grofa,* pri katerem je služil. Mati je bila temu hvaležna: upala je, da se temno življenje njegove duše v drugi okolici razjasni, da tam morda pozabi na ljubljeno dekie. Toda ko se je Jurij vrnil, je bila prva njegova pot h gospe] Mrazkovi, da bi vprašal po Noemi. ' »Ne govori mi o tej nesramnici!« ga je zavrnila gospa Antonija. »Zapodila sem jo iz hiše, kajti pohujšanje je bilo preveliko.« državnega ljudsko-šolskega zakona. (Govor »osp. dr. Ljudevita Pivka na XXI. glavni skupščiu! „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Mariboru lO.avg. IW)'J.) (Dalje.) Tudi v narodnem oziru je bila kon-kordatska šola vredna obsodbe, ker je zanemarjala nadarjenost narodnega značaja in se ni brigala za velikanske duševne zaklade, ki leže globoko v narodu pokopani in neporabni, dokler tava ljudstvo po temi nevednosti. Ista šola je tudi precej zakrivila, da se avstrijski narodi v gospodarskem oziru niso mogli razvijati in da so po naravnih zakonih morale priti nad državo raznovrstne katastrofe. Učiteljstvo je imelo v konkordatski dobi tri nadzornike, poleg škofa in dekana še domačega duhovnika. Domači župnik je skrbno pazil, katere časnike in knjige čita učitelj, če sploh kaj čita, s kom občuje, o čem se razgovarja z ljudmi, kako živi doma, ali se posti itd. Kar je povedal župnik o domačem učiteljevem življenju, se je seveda uvaževalo pri kvalifikaciji, kadar se je oglasil za kako mesto. •Ob nastavljanju se je zahtevalo, da je bil prosilec dober pevec in da je znal igrati vse običajne cerkvene melodije, da je bil torej zmožen cerkovniške in orgljarske .službe. Med prosilci z isto kvalifikacijo se je dajala prednost dobremu — tenoristu (§211.) Glede takratne učiteljske izobrazbe je bilo odrejeno, da učitelj nima več vedeti negq to, kar se vbija otrokom v glave. Tej zahtevi se je lahko ugodilo, saj rje bilo gotovo zelo malo učiteljev, ki so prišli s to navskriž vsled svojega preobilega znanja in svoje pregloboke izobrazbe, ij-e pomislimo, kdo so bili po veliki večini takratni učitelji — rokodelci, obrtniški pomočniki, cerkovnik', in da so v marsikaterem manjšem mestu bili veseli in celo ponosni, če jim je poučeval mladino kak doslužen korporal. O poprečnem. duševnem stanju učiteljstva nas poučuje dovdlj razvoj učiteljskih izobraževališč. Po Fejl-bigerjevi reformi.v dobi Marije Terezije je imel učiteljski kandidat dovršiti po ljud,- Jurij je prebledel . ( »In kje je zdaj?«, »Kje? Sam-Bog ve, kod se potika s svojim ljubčkom.« Po tem pogovoru je postal Jurij še nepriljudnejši kakor je bil prej. Včasih se je vedel kakor blazen; sredi gorkega pla-kanja se je spustil naenkrat v divji, strašen smeh. Z materjo ni več govoril o svoji ijubezni, da, napram slepi starki se je;celo vedel trmasto. Kmalu je spoznala uboga mati še hujšo izpremembo: njen sin je začel pohajkovati, začel se je vdajati pijači. V nemem obupu je vila roke. Nekoč ponoči je prišel domov s tako vidnimi znaki pijanosti, da se ni mogla vzdržati očitanja, »Sin moj,, ne kopiji mi prezgodnjega groba s tem svojim življenjem! Imej usmiljenje z menoj, nesrečno ženo, ki jo obdaja od vseh stranij neprodirna, večna tema, v katero si žarel doslej ti kot edini solčni žarek!« * . Jurij je zamrmral nekaj surovih, raz-žaljivih besed ter ubogo mater surovo potisnil od sebe. Starka je zaječalar zdelo so jej je, da se podira svet okoli, nje, da postaja tema okoli nje dvakrat tako gosta ski šoli še trimesečni, pozneje šestmesečni tečaj, v katerem si je izpopolnil svoje znanje v pisanju, čitanju in računanju v toliko, da je lahko poučeval na trivialki. Šele po letu 1849. se je ta tečaj nekoliko raztegnil, in sicer najprej na eno letp, pozneje na dve leti. Državni ljudskošolski zakon je končno, izpopolnil učiteljsko izobrazbo in ustvaril učiteljišča s 4 letniki, za katere se je.izdal leta 1874. posebni organizacijski statut. Ko se je vložil v državnem zboru prvi predlog na osvoboditev in ločitev šolstva od cerkve, je zapililjala sveža sapa med naprednimi krogj, drugod pa je nastal krik in vrišč. Avstrijski škofje so izrazili v svojem protestu bojazen,, da bo nesrečna mladina zgubljena, da se bo bujno razvijalo razbojništvo, požiganje, ubijanje, zakonska nezvestoba, da bo vse podivjalo, ako se sprejme tak zakon, ki bi vzel cerkvi nadzorstvo nad šolstvom, Dne 27. aprila 1869. se je sprejel v eni seji za pol-tretjo uro brez vsake debate državni ljudskošolski zaken, s katerim je proglasila država, da gre nadzorstvo in vodstvo vsega šulstva njej sami. Cerkvi se je pustil pouk verouka, na ostale predmete pa se ji ni pustilo vpliva. Ponosno stavbo so nam-zgradili naši predniki leta 186*)., toda vprašajmo se, ali smo si ohranili, kar smo podedovali po očetih? Priznajmo si, da si državnega ljudskošolskega zakona nismo izpopolnili, niti tako ohranili, kakršnega smo sprejeli, ker nismo bili na straži, ko je prišel sovražnik šole in delal ¦marljivo, po dnevu in po noči, da bi izpodkopal ternejje glavnim stebrom državnega ljudskošpjskega zakona. ¦ .. ,..;.. .'..;,, ¦•¦ ;:i ,.V bojno vrsto proti državneniu Ijud-, skošolskemu zakonu so. stopili razun prin-cipijelnih političnih nasprotnikov zlasti bogataši posestniški stanovi.— Marsikateri bogataš.je vedel, da ima, dobiček od tega, če ostane ljudstvo še.-nadalje neizobraženo in nevedno, češ, jaz sem izobražen in prosvetljen dovolj, imam svoje dobro prepričanje o zemlji in nebesih, toda čemu je ljudstvu tega vsega treba! To je ono, stališče, moji. dragi prijatelji, ki nam je vzelo in odtujilo množico ljudstva in v katerem tiči glavni greh naših izobraženih prednikov. Kdor ima oči, da gleda, bi vsaj kakor je bila. Padla je na koiena in ostala tako celo noč. Zjutraj se je dala od učenca, ki je spal pri njih, popeljati v židovsko mesto — k Manassčju. Manassč je hotel baš odjti v prodajalno, ko ga je srečala starka na pragu hiše. Starca je ta obisk nemalo iznenadil. Popeljal jo je v hišo in vprašal, česa želi. »Manasse, tesno pred grobom stojite kakor jaz, ne jemljite na svoje ranje bremena velikega greha. Pri sebi skrivate nesrečno deklico, uganila sem to iz besed Mrazkove. In zaklinjam vas pri izveličanju vaše duše, .pripeljite mi to deklico semkaj!« »Noemi ni več po"d to streho,« je odvrnil Manasse. »Da ni več pod vašo streho? Potem gorje meni, njej in vam! Torej je,že popolnoma v rokah onega moža, torej je že popolnoma izgubljena! In vi niste {ega za-branili? Manasse,, Manasse, ne vem, kako se bodete za to zagovarjali pred Bogom.« »Noemi ni v rokah, onega moža,« je odvrnil Manassč mirno.,- »Toda povejte, kaj, jej hočete!«- - , .,,.¦ . •¦¦J / , ,./¦ ; (Dalje prihodnjič.}:'. i dandanes že lahko videl, da je narod mo- j čan samo takrat, kadar hodi njegova inteligenca roka v roki.z ljudstvom in vsemi stanovi strmeč za skupnim ciljem, ki je blagor splošne omike, svobode in napredka. Spomnimo se nekaterih darov, ki nam jih je prinesel državni ljudsko-šolski zakon! Pred vsem slavimo svoj šolski zakon, ker zahteva osemletni obvezni šolski obisk. Nekoliko lahkokrilih besed smo s j tem igraje izrekli, toda kdo ve, ali se zavedamo zadosti, kake neizmerne važnosti , je ta točka. Naš zakon 2ahteva, da naj obi- ! skuje vsak otrok brez razlike rodu, premoženja in spola v nežni dobi od 6. do 14. leta šolo, kjer se mu izrobrazi zavest splošne državljanske enakosti in kjer se vzgojuje na podlagi domače rodbinske vzgoje za poznejše delo v javnosti za družbo, narod in državo. V tej dobi se izogne otrok težjemu delu na polju, v rokodelski delavnici ali v tovarni, h kateremu že silijo dandanes cesto zlasti ubožnejši stariši in brezvestni ljudje nežno mladino, češ, da jim otrok vsaj deloma lahko nadomešča pomanjkujoče delavske moči. Tem otrokom je državni ljudskošolski zakon veHk dobrotnik in rešitelj; ljudska šoia dobiva po modernem socijalnem razvoju polagoma zopet tisti pomen, ki ga je imela pri Grkih, kjer je značila prosto dobo namenjeno duševnemu delu in telesnemu počitku ter krepčanju. Stranke, ki zahtevajo samo šestletno šolsko obveznost, da bi torej obiskoval otrok šolo le od 6. do 12. leta, bi rade pahnile zlasti ubožnega nežnega, telesno in duševno še nezrelega otroka v kruti in neusmiljeni boj, rade bi mu naložile trud in težke skrbi, ki tlačijo itak odrasle ljudi prehudo s svojo grozno težo. Če dosežejo nasprotniki šole, da se skrajša šolska obveznost, potem se oropa velik del naše mladine o dvoje lepih brezskrbni let. (Pride še.) DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Pevme. — Znano je, da je šola prvi I pogoj vseobčnemu napredku. Stojimo na j meji, kakor jez, katerega naloga je omejiti j in ubraniti naše ozemlje poplavu potuj- I čevanja. Narod, zdrav in zaveden naj se I vzgaja v šoli. Za to naj se vzbudi v ljudstvu zanimanje ier naj se podpira družbo j sv. Cirila in Metoda, katera že itak vzdr- I žuje pri nas otroški vrtec. Da bi se družbi j omogočilo, da še bolj intenzivno deluje v I dosego svojih ciljev, naj bi "se tudi tukaj vstanovila podružnica omenjene prekori- j stne družbe. Ker se nekatere gospodične že trudijo, da se to doseže, apelujemo na vse rodoljube, naj podpirajo po možnosti stremljenje te prevažne družbe. Cepimo v mlade duše kal narodnega čustvovanja — in bodočnost je naša. — Zivio! Iz Prvačine. — Na predvečer cesarjevega rojstvenega dne se je zbrala naša godba na trgu pred občinskim uradom in je obdana z lampijoni zasvirala cesarsko himno med pritrkavanjem zvonov, spu- i šČanjem raket in pokanjem topičev. Po- i tem se je vršil obhod po celi vasi, godba j je svirala nekoliko komadov pred postajo državne železnice, končavši pred župano- j vo hišo, kjer se je v noč lepe narodne pe- ! smi sviralo in veselilo. Drugo jutro odkorakal je Sokol izpr-ed stanovanja staroste P. Leban, spremljan z godbo v cerkev, kjer se je vdeležil sv. maše; navzoče je bilo celo starešinstvo, zastopniki drž. železnice, šole in pošte pa občinarji in leto-viščarji. Po sv. maši se je vršila starešinstve-na seja, pri kateri je izrekel župan F. Fur-lani svojo in starešinstva udanost presvit-lemu cesarju in čestitko Njegovemu Ve-; ličanstvu k rojstnemu dnevu. Čestitko se je brzojavnim potom poslalo na Dunaj. Starešinstvo se je pri tej seji spomnilo cesarjeve jubilejne želje, da naj se za otroke skrbi in darovalo je slovenskemu siroti-šču v Gorici enak znesek kakor lani, to je 250 K, skupaj 500 kron kot vstanovnico. Zvečer se je vrši! banket pred hotelom Vodopivčevim. Župan je napil presv. cesarju. Godba je izvrstno svirala, vdeležba je bila velika, postrežba izvrstna. Pri banketu je darovala občina družbi Cirila in Metoda 20, vdeleženci darovali so'20 K, i skupaj 40 kron. Starešini so izrazili željo I priglasiti občino Prvačino v prihodnji sta- I reš. seji k obrambenemu skladu Ciril-Me- I toda 200X1000. Prav tako! I Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. — Ni ga trga na Goriš- I kem, ki bi v kratkem času tako napredo- I val, kakor je Tolmin pod velezaslužnim J županom Oskarjem Gabrščekom in dru- I gimi starešinami. Letošnje poletje je pri- I vabilo vkijub slabemu pričetku v juniju in I juliju nad 160 stalnih tujcev, po večini iz I Trsta, Egipta; Gorice in Ljubljane, kateri I so napolnili vse tujcem odmenjene prosto- I re Ni čuda! Krasna okolica se je zvezala I z lepimi cestami/drevoredi tako, da se nu- I di letoviščarjem najboljši užitek njihovega I počitka. K temu pomaga mnogo tukajšnje I olepševalno društvo pod predsedstvom I dež. sod. svetnika Mat. Primožiča. Pred , tremi leti je napravilo županstvo nad 3 I orale obširni trg, ki naj služi morebitnim semnjem, ljudskim in drugim veselicam. Na tem trga se je postavila velika lopa, ki je že danes pokrita. V tej !¦ v ^ se nahaja 27 m dolga in 10 m široka kr«3iia dvorana z velikim odrom za gledališči.e predstave. V tej dvorani je sedaj napravil tolminski prijatelj, Miroslav Fiala, rodom Čeh, kinematograf, kateri je oo sodbi in po izjavah poznavalcev eden najmodernejših. Te ki-nematografične predstave prav pridno po-sečajo tukajšnji letoviščarji in domačini. — V bližini trga ob Tolminki je sezidal župan Oskar Gabršček veliko tovarno za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa, združeno z žago in mlinom. V tej tovarni bo imelo s časom zaslužka okrog 400 delavcev. V istih prostorih se nahaja elektrarna, iz katere je izpeljalo županstvo električni tok po celem trgu za ulično razsvetljavo, in za privatno uporabo, tako da se lahko reče, da »grande Parigi«-ni bolje i razsvetljen nego »piccolo Parigi«, kakor nazivljajo nekateri krasni Tolmin. V naj- | krajšem času smemo pričakovati novo zgradbo »Občinski dom«. Da se to zgodi, [ so nam porok župan in starešine. Pred par dnevi si je nabavilo gasilno društvo, katero si je sezidalo pred tremi leti s pomočjo županstva svoj lastni dom, zraven svojih prejšnjih brizgalnic še novo briz-galnico na paro, ki stane približno 6000 K in s kakoršno se ne more ponašati tako kmalu kak drug slovenski kraj. Povsod se vidi v tolminskem trgu le napredek. Županstvo pa naj le tudi nadalje vstraja pri tem delu za blagor tržanov, ne oziraje se na posamezne sebičneže in zagrizene klerikalce, ki bi najraje vse naprednjake in ves napredek potopili v žlici vode, ker . i bi radi ribarili v kalnem. Uniformirana nemškutarija v Tolminu. — Na cesarjev rojstni dan, 18. t. m. so pri-I peli tukajšnjemu brožniškemu straž-I mojstru, Josipu Princelj-u, srebrni križec I s krono za zasluge. Svečanost je bila iz-I ven velike maše aranžirana vsa v rtem-I Škem duhu. Delegiranih je bilo 36 orož-I nikov z Goriškega. Pri celi tej slavnosti j ni bilo niti enega slovenskega znaka, niti j ene slovenske besede, pač pa se razlegalo I daleč okrog čez dan »Hoch!«, po noči pa j »Heil!« Res lepo! Iz ajdouskega okraja. I Z Otlice. — Gospod urednik! Ker I Vam noče nobeden sporočati o' naših* raž-I merah, prosim Vas, ne butnite tega mojega I dopisiča v Vaš veliki koš, čeravno ni pi-I san po »foršrifti«; je pa vendar pisan z I dobrim namenom mladega rokodelca, ki I je študiral šole le na Otlici. Ker nočejo pi-¦ sati ljudje, ki so tega zmožni in znajo be-I sede prav postaviti, se predrznem jaz po-I ročati o naših čudnih razmerah. V naši o -I čini je sedaj lepo in hladno in veliko ptuj-I cev prihaja na naše hribe vživat razgled I in zrak. Na Dolu je tudi nekaj odličnih I družin na letovišču. Naši možje delajo po I večini na Nemškem in v občini je prav ti-J ho in mirno, kakor ukazuje naš gospod I nune. Ta gospod je strašno mogočen in I gospodar cerkve in županije. On ne pozna I postav in vse se mu mora pokoriti. On žu-I pai.i in kasiri, prodaja vino na debelo in I drobno brez vsakega dovoljenja, vkazuje I in gospodari po celi občini, kakor mogočen I kralj. Vsak čas ima posebne potrebe, da I trpe Ubogi ljudje. V par letih smo morali napraviti nove orgije, nove zvonove, nov . križev pot, popraviti oltar, kupiti več kipov, napraviti novo palačo za f a r o v ž, kupiti zastave — in ko še vse to ni na polovico plačano, že hiti fehtati denar za misijon, ki bode prve dni septembra. Ker bodo imeli takrat otroci spoved, morajo hoditi sedaj o počitnicah h kršanskemu nauku na Otlico in to ravno opoldne, ko je največja vročina, dasi imajo ti do poldrugo uro dolgo pot. Po zimi seveda ni bilo časa učiti krščanski nauk, sedaj se pa skače in ubiva otroke po največji vročini. Gospod nune, ki se briga tudi za take reči v občini, za katere mu prav nič mari, se pa ne briga za stvari, za katere bi mu moralo biti mari. Za sredo, 18. avgusta je oznanil neko črno mašo, ali o* maši rojstnega dne presv. cesarja nismo nič slišali; ali ni ta plačana? Že lansko leto so se jezili gozdni uradniki, da ne pridejo k maši, ako bode ta ob 7. uri, ker od Predmeje do cerkve je več kakor uro hoda in je toraj maša prezgodaj. Cesarske ! maše bi morale biti ob 9. uri in tu slovesne, kakor se bile pod gospodom Stepan-čičem in ne tihe, kakor se berejo sedaj, in še te se združijo navadno s , ako Črno mašo, da postane potem cel našon. Smešno je, če se na enem kraju delajo nunci za svetnike, a na drugem pa barantajo ... Tukaj bi se dosti lafiko pisalo, pa za sedaj raje molčim, ker upam, da se obrne na bolje. Pred cerkvijo smo pa slišali neke čudne razglase. Županstvo je razglasilo o nekih lažnikih in obrekovalcih. Jaz bi županu naročil, naj bo neodvisen in naj se ne pusti kučirati od župnika. Prvi naj bo v občini, drugi v cerkvi, pa bo vse prav teklo. — ________ Družba sv. Cirila in Metoda. Pri sobotnem prijateljskem sestanku kolesarskega društva »Danica« v Gorici je nabral g. V. Valič K 3'— za družbo sv. Cirila in Metoda. Za vrtnarico v Krminu v otroškem vrtcu družbe sv. C. in M. je imenovana gospica Res iz Gorice. Domače vesti- Smrtna kosa. — Spoštovano družino Brelihovo v Cerknem je zadel hud udarec. Umrla jej je 22-Ietna hčerka M a-r i j a po dolgem bolehanju. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! V Gorici je umrl upokojeni poštnobr-zojrvni ekspedijent Ivan Č i č i g o j, doma iz Solkana. Deželnozborske volitve. — »Osserva-tore Triesti.no« je objavil imenik velikega posestva za volitev v deželni zbor. Reklamacije je vložiti na namestništvo tekom neprestopnega roka 14 dnij, začenši z dnem objave omenjenega namestništve-nega razglasa. Čukarska slavnost v Mirnu se je zvršila prav pašaretarsko. Čuki so pili celo noč, še zjutraj so ležali po raznih skednjih. Mirenski nune »brat gospod ober-čuk«, je plačal dopjone, v klerikalnih ošta-rijah pa so stali na razpolago »bratom« celi fiaškoni. Pričakovali so na tisoče .»somišljenikov«, cele tedne so delali za to čukulado klerikalni listi reklamo in bobna-li so, kakor na kak živinski semenj; prišlo pa je le nekaj vozov (Čuki namreč kot dobri telovadci se vozijo) čukov in »krščansko mislečih«. V Mirnu je kar mrgolelo dobro rejenih nuncev. Pobasti Terseglav je tttko govoril, kakor je bilo naznanjeno v sobotni »Soči«. Hvalil je »Slomškarje«. Navzoči so mislili, da je res kaj učiteljev ; v »Slomškariji«! Same duševne ničle ali j kupljene duše, farovške metle. Terseglav je govoril — čujte! — o krščanski ljubezni. Za poč't! Znani obrekovalec goriških Slovencev, ki je zato brezplačno pod Montovo streho, je rekel, da naj čuki pridobijo vse otroke ter naj jih ščujejo proti učiteljem. Ta bi bila lepa, da bi čuki vzgajali, to je pohujševali našo mladino. Dolgočasni Brencelj je tožil, da kranjska ču-kulada ne gre na Goriškem v klasje. Pa tudi ne pojde, zato bomo že mi skrbeli, to naj si klerikalci zapomnijo! Čuki so seveda ploskali kakor na komando. Celo j Fon, poslanec tihega delovanja, se je po-I čukal; najbrž se hoče prikupiti novostrii-I jarjem za bodoče volitve. Nekaj je Čenčal, I pa tako, da ga nikdo ni mogel razumeti, | kaj hoče, le to smo slišali, da je hvalil ob- strukcijo, ki jo vodi dr. Žlindra in on — poslanec Fon! Točno ob petih je prifrOala iz ust dr. Dremastje »zmagujoča krsčan-ska misel«. Tudi škof je poslal na telegramu svoj blagoslov. -- Sploh so se čuki obnašali surovo; ljudstvo jih je povsod sito. Kako nastavlja Pajer laške uradnike pri deželnem odboru. — Kar je juristov \ deželni službi so sami Lahi. Slovenci so izključeni od takih služeb pod Pajer-Gre-gorčičem. — Za diurnista je bil sprejet ne. ki absolvirani laški pravnik. Bil je nekaj časa v taki službi, pred kratkim pa jc bil kar nakrat pomaknjen v X. Činovni razred. BerbuČ ne ve za to nič? Tako pomak-njenje in definitivno nastavljanje poskrbi kar Pajer sam kljubu vsemu opravilniku! Tako škandalozne razmere so v deželni hiši. Klerikalni staro in novostrujarji hodi-jo okoli in iščejo, kje bi kaj požrli. Delajo se tako važne, kakor, da bi imeli v svojih krščanskih žepih najmanj dve tretjini naše dežele. Ponujajo mandate, razdeljujejo jih, kakor da bi bili lani pobrali večino mandatov ter bi se sedaj milostno ozirali na »nasprotnike.« Diktirajo tudi, kdo sine v deželni zbor po njihovi milosti in kdo ne, Držijo se tako, kakor da bi že zmagali, napihnjeni so, kakor je bil napihnjen no. vostrujarski krivi prerok v Kamniku, ko je fantaziral o zmagi klerikalcev pri volitvah na Goriškem. — No, pa mislimo, da se v njihove zanjke ne ujame nihče, pa naj govorijo še tako mikavno in vabljivo. Novostrujarji so širiteiji kranjskega klerika-lizma po naši deželi ter hočejo uvesti na Goriškem povsem kranjske razmere. Te pa so take, da se jih moramo ubraniti na Goriško za vsako ceno!! Je že v nevarnosti! Kaj? — Vera pač! — Kje? — V »Gorici št. 65! Zakaj? •— Pač za kaj drugega, ako ne r a d i v o-1 i t e v. Vedno in vedno prihaja vnev a r-n o s t vera pred volitvami. Tako je začela »Gorica« z nevarnostjo /.a vero v Rihembergu, ker se tam bližajo občinske volitve. Kmalu pa bode vera v nevarnosti po celi deželi radi bližajočih se de-želnozborskih volitev. — Da ne pozabite biti na to plat zvona! = ¦ »Gliha skup štriha!« -—. Čedna družba se je našla. Dr. Drmastija leta po deželi in »organizira«, tako, da izgubi vso mast; za njim so pritisnili razni Brenclji m Pavli-he itd. itd. Sedaj sta se jim »ridružila še dr. Tema in dr. Temota. To je socijalno demokratična - mednarodna - slovenska -ljudska - krščanska - socijalna čedna družba, ki se sklicuje drug na drugega in po-natiskuje dolgovezne članke drug drugemu, ki se boji vode (H« 0), ki pravi, daje narodna delavska organizacija kapitalistična in več drugih takih oslarij, da je v zvezi z liberalci etc. etc. Drmastija se boji N. D. O. in je na nekem shodu kvasil »katoliškim« delavcem, da je N. D. O. še hujša kot socijalna demokracija, in da ima. če bi rnu bilo voliti med tema dvema, pa že socijalno demokracijo rajši! Dermota pa zopet farba o raznih zvezah z liberalci itd. Potem malo oberejo še agrarce pa Oabr-ščka seveda tudi; in se odenejo s plaščem krščanske ljubezni do ljudstva, edino pra-pravega napredka, splezajo na visoki sto-lec nadvrednosti in zabavljajo. »Rudeči prapor« je postal glasilo klerikalcev -Tema se poslužuje »Gorice« mesto talilnega »Delavskega lističa;« če bi še živel »Delavski tovariš,« ki je životaril v dveh številkah, bi postal Ternota menda njegov šefredakter. Poprej omenjeni plašč ima torej dve barvi, črno sukno in rudečo pod-vlako. Pravijo, da je taka obleka trpežna. I Široka z mnogimi globokimi žet i, in se jc lahko tudi obrača; po potrebi seveda. Voda (Ho 0) pa tudi k tej obleki ne sme priti jej škoduje. Barva namreč ni čisto *\va-schecht.« Jej jej, črnorudeči prapor, i" & no-rudeča-belorumena »Gorica!« Farbcc pa take! — Pa farbati se da ž njimi in to je glavno! Iz Podgore čujeino, da so nekateri Slovenci tako zaslepljeni, da prodajajo zemljo Lahom. To ne stne biti! Za slovensko zemljo se menda dobi vedno slovenskega kupca! Žalostno, če bi si Slovenj sami tekom časa izkopali grob v Podgori I ter jo dali Lahom v roke! Niti ped sloven-[ ske zemlje se ne sme izgubiti! I Razglas. — Razpisuje se natečaj *>' I radi oddaje mesta poštnega ekspedijc"' 6824 2674 pr| novo ustanovljenem c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v O p a t j e m s e 1 u, politični okraj Gorica. Letni dohodki obstoje iz: Plače 600 K, za oskrbovanje poštne službe, uradnega pavšala 125 K, služabniškega pavšala 140 K. — Prošnje vlo-#tj je tekom štirih tednov pri c. kr." poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Natančnejša -pojasnila .daje omenjeno ravnateljstvo.' *^ ^jJcu.pol^o^ltf^Brzojavno ravnateljstvo. Delavec v Moserjevi tovarni tik Ro-jic 42-letni A. Humar je padel ter, si zlomil nogo. Zdravi se pri usmiljenih bratih — Pesno r.oko si Je**žl6miTT)ri igranju 10 letni R. Rozman iz Rabatišča. Nahaja se tudi v bolnišnici. Listnica uredništva: G V. O. v K.: Napovedani članek radi priobčimo. »Samo „Tempel- vrelec" in „Sty-ria-vrelec" sta postavno zavaro- Pozor valno društvo na Ajševici. Tudi šaljiva pošta bode nevmorno delovala. Razglednice bodo prodajala domača narodna dekleta. V ta namen se bodo prodajali tudi črni narodni kolek, spomin na ljubljanske dogodke, in pa narodni kolek spomin na nemško divjaštvo v Ptuju. Pri plesu in telovadbi svira l odelek sokolske godbe iz Prvačine. — * Program veselice prihodnjič. — "NtTZdar! ¦ . Za shrambo koles je na razpolago poseben kraj na veseličnem prostoru. " vana pristna rogaška kisla voda, Vse druge izdelke, ki nosijo ponarejeno ime /IVuapel" oziroma .,Styria-vreleca in so kot rogaška kisla voda v prometa, naj se zavrne. Ravnateljstvo deželnih vrelcev Rogaška-Siatina. Zaloga pri flnt. 3 e r e I i č u in fl. Seppenhoferju i> Gorici. Z izletom v Cerkno hočejo združiti nekateri turo na Porezen. To je jako posrečen načrt in ga priporočamo turistom, kakor tudi neturistom. Porezen (1631 m) slovi po svojem obsežnem- razgledu in lahkem dostopu. Od postaje Podbrdo pride brez nevarnosti tudi neturist v treh urah na vrh. Prav na vrhu stoji ena izmed najlepših planinskih koč, ki jo je pred tremi leti otvorila podružnica »Slov. plan. društva« v Cerknem. Oskrbovana je vsako nedeljo. Raz Porezen v Cerkno se pride v dobrih dveh urah. Vse poti so na novo markirane.' S postaje Hudajužna je »Slov, plan. društvo« ravno pretekli teden na novo zaznamovalo pot do Cerkna. To je pešpot, j kaki dve in pol ure dolga ter pelje ob vznožju Porezna in Kojce. Do sedla Vrh Ravni je krasen razgled na vis a vis ležečo-Črno prst, Veliki Vogel, Rodico, itd. ! od tega sedla dalje pa na Trnovski gozd, ves severni del vipavskih gora do Nanosa in Idrijskega pogorja. Vse tri poti, bodisi po državni cesti od Sv. Lucije, bodisi iz postaje tludajužna,' ali pa s postaje. Podbrdo čez Porezen (kjer se od sobote na nedeljo lahko v koči prenoči), nudijo obilo naravnih lepot, so združene !e z malini naporom in ostanejo vsem udeležencem velike slavnosti dne 5, sept. t. 1. v Cerknem za vedno v dobrem spominu. Iz Št. Andreža. — Za I. sokolsko slav-nost v nedeljo v Št. Andrežii vlada v srcih naših narodnih mož in mladeničev, žena in deklet veselo zanimati je. — Marsikateremu so dnevi tega tedna predolgi, želeč si čim prej nedelje. —- Slovenska trobojnica vihra vže od nedelje na visokem drogu, oznanjajoč, da bode v nedeljo v Št. Andrežu znamenit narodni praznik. Mladi Sokoli se vneto pripravljajo, da v nedeljo pokažejo moč in gibčnost svojih mišic. Naša narcVna dekleta hočejo se v nedeljo pokazati v narodni noši. Z delom hočejo podpirati mlade Sokole, da bodo vstrajali, da bodo hrabri boritelji v boju I za narodno pravo, v boju proti vsem sov-ragom, kateri hočejo naš narod pogubiti za vsako ceno. Vi Sokoli, ne bojte se groženj vršili nasprotnikov, tudi pesti ne, ki s» vam napovedane od brezdomovinskih intrigantov. Ampak vaš boj naj bo pošten boj, ki bode narodu koristil in ne škodoval. — Tudi dolžnost vsakega narodnega Slovenca je, da podpira tako mladino, ki i Je Pripravljena delovati za narodno pravo, i l(lcjo sokolsko. Za goste, ki mislijo v nedeljo obiskati Št. Andrež in ki bodo potrebovali kozarec vina, ali kaj. prigrizka, Priporočamo posebno gostilno Leopolde Kuzmin nasptoti cerkve pri cesti, potem gostilno Franca Paskulina in Josipa Mo-'arja. Pjvo in mrzla jedila se bode prodajo tudi na veseličnem prostoru. — Mar-'»'kateremu bode žal, ako ne obišče v ne-"elj«> Št. Andreža, kjer se bode proizvajala lepa telovadba šestih sokolskih dru-stey. SH§aie se bodo tudi lepe narodne pe-*mi> ki jih bode pelo bralno in pevsko dru-slv° iz Št. Andreža in narodno izobraže- Zveza narodnih društev. . Narodna Čitalnica pri Sv. Luciji vpri-zori v nedeljo 29. t. m. veseloigro »Kinematograf« ali »Martin Smola« v prostorih g. A. Mikuža. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v, sedež 1 K posebej. K obilni udeležbi nljudno vabi odbor. Goriška kolesarska zveza. Veselica, katero je priredilo kolesarsko društvo »Vrtojba,« je vspela v vsakem oziru povoljno. Vršila se je po vspo-redu, kakor smo ga priobčili. Poročilo o dirki priobčimo prihodnjič. Pripominjamo, da srečkanje se ni moglo vršiti včeraj; kdaj se vrši, se naznani. — Vrtojba je bila v zastavah, veselični prostor lepo odičen. Prišlo je obilo občinstva iz okolice in mesta. Udeležili so se veselice tudi Sokoli iz Gorice, Mirna, Prvačine in Št. Ferjana, tako da jih je bilo lepo število. Goriški Sokoli so telovadili na drogu in bradlji ob splošnem zanimanju občinstva. Paviljon v prid družbe sv. C. in M. je izborno deloval. Vsa čast gospej C e j a n o v i! Na veseličnem prostoru je bilo živahno, dekleta so prodajala razglednice itd., sploh je bila vsa prireditev jako animirana ter se je izvršila v popolno zadovoljnost prirediteljev in občinstva. Združena društva v Mirim. — Kolesarsko »Miren« pevsko »Ipava« in telovadno »Sokol.« Ker se bliža 5. septembra ko bo velika slavnost združenih društev v Mirnu, se g. dirkače opozarja, da naj se za dirko kmalu vpišejo pri predsedniku kolesarskega društva »Miren« ali pri Ba-tjelu v Gorici, kjer so darila razstavljena. Vršila se bode tudi peš-hoja. Kolesarsko društvo »Miren« pevsko »Ipava« in telovadno »Sokol« v Mirnu. — Svojo udeležbo so nadalje naznanila sledeča društva: 9. Kmečko izobraževalno društvo vBatujah. 10. Društvo »Nada« v Sovodnjah. IL Društvo »Skala« v Dolu. 12. Kmečko opekarsko društvo v Bu-kovici. 13. Bralno pevsko društvo v Šem-pasu. Slavnost izven dirke in pešhoje se bo vršila v dolnem Mirnu pri »Vrabcu« v senci košatih kostanjev, tako da se ni bati nadležnih sohičnih žarkov. Pri slavnosti sodelujejo tudi razna sokolska društva. Kar se tiče postrežbe, moramo zatrditi, da bo dobra, cena in solidna; poseben odsek skrbi za vse to. Popoldne bodo izpred kavarne »Dogana« na razpolago tramvajski vozovi. Slavnost se bode vršila dne 5. septembra t. 1. 9 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, i pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 3 kontoristi-nje, 11'prodajalk. — Službe išče: 4 knjigovodje, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 2 potnika, 30 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki manufakti|rne.jjtrokej 6 pomočnikov špecerijske, stroke, 2 pomočnika modne in manufakturne stroke, 8 kontoristinj, 9 bla-gajničark, 10 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva po-polnolna brezplačno, za druge pa proti; mali odškodnini.. Politični pregled. O preosnovi miriisterstva so govori zopet, in sicer iz krščansko-socialnih krogov, ki kažejo velik apetit po še večjem zastopstvu v vladi; zahtevali bi za ministra javnih del dr. Ftichsa, za pravosodnega ministra pa dr. .Pattaja. ..,, , Sporazum med Nemci in Čehi v češkem dež. zboru? Z Dunaja poročajo, da namerava vlada koj po 1. septembru sklicati" konferenco delegatov češkega in nemškega kluba v češkem deželnem zboru, na kateri bi se razpravljalo o sporazumu med Nemci in Čehi v tej korporaciji. Konference se udeleži tudi finančni minister Bilinjski, kateri bode govoril o finančni bedi dežel. Nemci postopajo kruto .s Čehi na Nižje Avstrijskem. Celo v Postorili, kjer je W/< Čehov, so se jih lotili Nemci pa so. bili tepeni. Skrajna nemška nesramnost! — V okraju Hernals na Dunaju je prišlo zopet do ostrih spopadov med Čehi in Nemci v nedeljo. Nemci povsod napadajo Čehe. Kristjani v turški armadi. Kristjani doslej niso služili v turški armadi. Morali pa so za to plačevati poseben davek. Sedaj pa je izšla nova iniuisterska naredba, po kateri so podvrženi vojaški službi ter se je že začelo z nabori. Razne vesti. , Kazenska razprava proti Mazzinijan-cem v Trstu je skončala v soboto. Bili so objoženi. pripadanju tajnih društev, širjenju revolucionarnih spisov itd. Nekaj je oproščenih, drugi so obsojeni v zapor po 1 teden do 3 tednov; nekateri so obsojeni v globo. Iz Gorice sta bila na zatožni klopi laška študenta Spacapan in Stechina: prvi je obsojen na 2 tedna zapora, drugi na globo 50 K. Konec velikanske klerikalne hudobije. — Pri volitvah v kranjski deželni zbor je kandidiral na Dolenjskem proti Šukljetu naprednjak poštar v Gradcu Julij Macele. Klerikalci so se bali, da bi-utegnil biti Macele izvoljen. Zato šo si izmislili ovadbo, da bi bil Macele kot poštar zadržaval neko brzojavko v škodo drugim, ter tako zlorabil, svojo službo pri pošti. Prišlo je do porotrte razprave, pri kateri je bil Macele oproščen. No, klerikalci niso mirovali' Podana je bila ničnostna pritožba drž. Trpikc-ibrtne in pspcdarskg vesli. Gospodarske šole v Avstriji. — L. 1907./8. je bilo v Avstriji 175 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, 5 višjih gosp. šol, 2 višji vinogradniški šoli in 1 višja pivovarska šola z 1874 dijaki. Dalje je 41 kmetijskih šol s celd-letnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradništvo itd. ter 2 pivovarski šoli. Sladkor se podraži, in sicer za 2 K pri 100 kg. Vinska letina letos na Avstrijskem in Ogrskem ne kaže tako ugodno, kakor je bila lani. Mnogokje je napravil veliko škode veliki mraz iz letošnje pozne pomladi, tako osobito v mnogih krajih Ogrske.,Po mnogih krajih je pa pobila toča, na Slovenskem krog Ormoža, Letošnja letina ne bo niti tako obilna, kakor je bila lanska, pa tudi pridelek ne bo tako izborcn.. Upati je vsled tega, da bodo vinogradniki potem lanski pridelek lahko spravili v denar. ' Izkaz posredovalnice trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 5 knjigovodinj, 3 kontoriste, 2 poslovodji, Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obseinejsl »e raGuna za vsako besedo 3 vin. Hajpripravncjse inseriranje sa trgovce in obrtn ke. Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, ktitorih na detell (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. se stanovanje s štirimi sobami to vanje s \ iritiklinnni in pritikiinnnii v via Rossini l-X. 0 pritličje. lAAb «p čedno opremljena mesečna soba. P6- lobc oG nudbe pod J. II. na upravništvo „Soče". pravdništva, katero pa je sedaj kasacij- • ski sodni dvor na Dunaju ovrgel. Naprednjak Macele je čist — umazani pa so ova-duški klerikalci. Japonski manevri. — Minule dni "so imeli na Japonskem velike vojne manevre. Pešci so grozno trpeli vsled napornih pohodov. Neznosna vročina je zahtevala med moštvom neizmerno veliko žrtev. Samo pri.jedni vaji posadke iz Osaka je oa-dla cela stotnija Jjudi. V Takasakiju in I1a-mamatsu je padlo 42 mož. Japonska javnost se prav nič ne razburja zaradi teh vesti, temveč jih smatra za naravne, češ, da se moštvo mora utrditi za vojno. Avstrijski zakoni veljajo menda le za Slovane. »Alldeutsches Tagblatt« poziva Nemce k poboju dunajskih Čehov, in list ni bil zaplenjen. Med drugim piše: »Ein paar kraftige Tatzenhiebe des deutsctien JBaren und die tschechische Gefahr zer-flattert in ihr Nichts.'.. Deutsch reden oder Maul halten! Če bi slovenski listi kaj takega pisali! Velikanske povodnji so bile v Avstraliji, kakoršnih že ni bilo 40 let. Prizadjale so velikansko škodo. Letalni stroj Bleriotov razstavijo v kratkem v Berolinu v neki trgovini. Generalni štrajk na Švedskem. •— Štrajk stane že ogromne svote; delavstvo zgublja na dan do 900.000 K. Doslej so izgubili okoli 17 milijonov K. Izgube delodajalcev najbrže tudi niso manjše. Delavci zahtevajo, da prekličejo delodajalci odpust od dela, nato bi štrajk prenehal. Velik opžar je bil v nedeljo, v Trnju pri Št. Petru na Krasu. Pogorelo je sedmim posestnikom vse, kar so imeli. Nesposobnih za vojno službo na Francoskem je vedno več. »La France Mili-tare« poroča, da je na 380.000 vojaških obvezancev bilo okoli 29.000 mož, ki so bili proglašeni nesposobnim za vojaško službo. Od tega števila odpada pet tisoč na one, ki so povsem slabi. To število narašča od ieta do leta ter se je skozi nekoliko zadnjih let podvojilo. Raste tudi število onih, ki trpijo na sušici. Cigarete so v državi -Minesota od 1. avgusta dalje strogo prepovedane. Predno je stopil v veljavo novi zakon, je bila prodani *6gr6mha množica cigaret. Nekateri so jih kupili 10.000 do 15.000. - Boji med Spanci in Mavri v Severni Afriki. — »Matin« poroča iz Melile, da je španska vlada vnovič sporočila generalu Marina, da mu dovoli vse, kar bo zahteval. Postopa naj le z največjo previdnostjo. General Marina da je razun že ukre-njenih varnostnih odredb prosil še za 8000 mož pehote, s Čemer bo število skupnih čet znašalo 48.000 mož. Postava za mladino..— Anglija je prva praktična-država,.ki je uvedla v veljavo zakon za otroke, za mladino. Prva točka Jtega zakona prepoveduje dečkom, ki še niso dopolnili iti. leta, kajenje. Druga točka-prepoveduje otrokom izpod, J4. leta prebivati v prostorih, kake gostilne. Oni, ki bi kakšnega otroka poslal v pivnico, kjer se točijo "pijače, bi bil kaznovan. Mnogo gostilničarjev je prosilo vsled tega, da bi smeli podaljšati svoje pivnice in dograditi čakalnice za otroke; oblastnije so te prošnje večinoma zavrnile. Starši, ki imajo pri sebi otroke izpod 14 let, ne smejo pohajati gostilne. Tudi v takih prostorih kjer vidno gori ogenj, ne sinejo prebivati otroci sami. Otrokom je zabranjeno beračiti in -prosjačiti po hišah in po javnih lo-\ kalili. — Takih izvrstnih odredb bi tudi j pri nas potrebovali. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem, da je danes preminula po dolgi in mučni bolezni naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospica MARIJA BRELiH v 22. letu svojega nadepolnega življenja. Pogreb drage rajnee bode v<:sredo ob 7«9. uri dopoludne iz hiše žalosti na, pokopališče sv. Jerneja. Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomin. . V- CERKNEM, dne 23. avgusta 1909; Žalujoča rodbina Brehk-ova. 08 P. VIDIC & Komp. Ljubljana množino opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno ^^^= patentiranih ' , zarezanih strešnikov ..Sistem MAMILA" (StrangfJzziege!) »Sistem MARZOLA' Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno imprcguirani. ¦i ttajličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z ŽiCO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra ia burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica Št. 7, I. nadstr.) — Tole!on »t. 79. RaCun poStne hranilnice Ste?. 837.315. Na občnem zboru dne 30. maja 1900. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4*/,$. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5l/*%> ua varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201-—. — Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost his: 111 755 23. Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrali kakoršenkoli komad prav zivrtsno. Dotični aparat je na cgled 'n tamkaj daje tudi potrebna pojasnila zastopnik in z a-I agateI j Rajmund Kren Gorica, !ia Teatro. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1909., na novo otvorjena velika maittiuriia trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. Denar prihrani kdor kupi izgoinvljeno pohištvo pri SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocjan LSL V Humpolcu na Geta. Tvorniške cene. Vzorci franko. Odvetniška pisarna dr. Frane Bradica in dr. Matej Pretnarja v Trstu, Via Nuava št. 13|li sprejme spretnega stenograf vefčaga slovensko-nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav pa ceni. Natančen naslov pove upravništvo »Soče". Hrvatica zmožna tudi nemškega jezik simpatične zunajnosti išče Gorici mesto varuhinje (sprei Ijevalke) k odraslim otroko v boljši družini. Prijazne ponudbe pod „Hi'l/atiE na upravo „Soče". GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in punligamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 j (v lastni hiši) | kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero ponižtfa weh slogov za fsat stan, prlprostega in naj- flnejega izdelka. ' Daje tudi na obroke. , Lastna delavnica J za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. te*——---------------_____#*,=---------------------------- Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.