Zakaj sem podpisal jugoslovansko deklaraoijo Po dveletnem vjetništvu — domo.v. Tzstopim. Vsled dolge vožnje se mi dozdeva, da se zemlja mnje pod nogami. Naravnost proti dOmu, Spotoma ni dosti spremembe. Samo Žudio tlbo je j^ofvfeiod; iiiifjer fantovskega vriska, nikjer dekliske iiesmi. Potok je razdrapal cesto; ni moSkih rok, da bi v re<lu popravile. Mola največja njivai ni obdela,na,; vem, zakaj ne. Zena se me je razv«6elila. A takoj žalostno do' stavila: ,,Saj boš moral sp«t na Ironto." — ,,Zate&\ pa nisi dala dolge njive v najem?" — „0, saj bi, vprašali so mnogi in ponujali lepe ,svote, pa le pod pogojem, da jim obdelam; spravili bi že.' Tega pa ravno ne morem. ^etveni komisar mi je zapovedal, da se naj obrnem na obSino. Župan pa pravi, da nima občinskega gnoja, obGinSkih konj in hlapoev tudi ne. Tako je njiva ostala." — Pogledam y hleve. Živine malo in še ta jnršava. ,,(Rekvirir>ali ^o goved, seno in slamo." Dvorišče gnažno pometeno, a okoli poslopja vse oguljeno in zdrto, sjtrehi se vidijo Tebra. Najstarejša otroka, ki pa sta Še zapisana med šolarje, prideta z voli domov. VlaSila sta na drugi njivi. Ko me ugledata, vprašata: ,,Ata, kaj ne, zdaj ostanete doma?" — ,,'Ostanem, štiri tedne." Xn reisno začneta azpregati. Mene se živina boji. ,,Komaj imar ta Sas za službo božjo ob nedeljah", pravi žena, Bv šolo ju ne morem ix>šiljati." Pa prida' mlajša iz šole, tiho, boječe. Ni me brž spoznala. ,,Poglejte, kaj smo danes pisaJi." Pogledam in \idim nemške Crke, djlge in ostre. ,,V katerem razredu pa si?" — V. drugem." — ,,Ali pa Blovenski znaš pisati in brati?" — ^Malo, ker malo hodim v šolo, moram malega varovati." — Uboga (glavica, si mialim, kaka zinešnjava mora bdti v njej. Slovenskih pigmenk še ne pozna dobro, in že mora delati nemšike, prej&nim tako malo podobne! Okoli dtesetih zvečer, po novem času — stenska ura kaže še po starem — je bilo delo opravljeno. Redli smo k vederji in potem ni|smo mogli dopovedati, kako je v vjetništvu, kako doma. Žena ne toži niŁ. Bog nam pomagaij in mati božja, to jie njen edini, a veSkrat ponavljeni vzdih. Skrita solza, ki ge ji svoti v očeh, govori 0 trpljenju. StarejŠi deče-k' pripoveduje, kalko je en vol pameten, odaebežnji pa muliast — de.dica, kako mladi pujski veselo binoajo po sviniaku. O~ba delata načrte za jutri, kakor da sta že gospodarja. Jaz pa ju tiho pomilujem: Vidva pa6 nebfl« ta vedela, kaj so blažena leta brezskrbnih otrokl 9 med v«6©rno molitvo sta zaspala, jaz tudi,* samo ždi na je menda zmolila do konca. Drugi dain si ogledam shrambe. Malo. So rekvirirali. Malomarno mi pokaiže žena par stotakov Ka nKomaj bo za obleko vsem petim. Nam kmetskim na« stavljajo oene In vse preišCe]o, 'drugi si^delajo oen^ sami in Se ne dajo vsakemu." 0©z nekaj dni grem na postajo. Zahtevam yoz-ni listek. ,,Was heiflt das?" vpraša uradnik. Ponovuni sloveiiski. ,,Versteh' nicht", odvrne osorno. Neki gospod za menoj pove moje besede po nemško, nakaE" dobim karto. Bil sem radoveden, ali bo dal vozne li»stke dmgim. Dal jim je, ker so skoro vsi zahtevalt  po nemško. Pa to sem slišal, kako je uradnik spake* drana imena poštaj ravnotaio spakedrano ponavljal^ kakor so jih ljudje izgovarjali. Nisem se mogel pr©»magati, cla jim ne bi rekel: ,^Ali ne slišite, kako vaa-ima za norca, ker ne povete slovenskih postaj, ampak se mufiite z nemSkimi. Zahtevajte slovenski, pa bo tudi slovenski, uradnik tukaj. Saj nismo v Berb* Hnu." Na železnici zopet. Kondukter ni govoril' slo^ veniski, dasi smo bili natlačeni v kupeju sami nava'1 dni ljudje, ki se niinafrno Casa učiti drugih jeziikov* Le s pomočjo sluftajnega tolmača se ]e sporazumel 9potniki. Na glavarstvu, kamor sem šel prosit za po» daljšanje dopusta, istotako. Referent govori z menof s jiomoCjo pisarja. Edino na davkariji so me razumeli. ko sem potem šel plačat ogebno dohodnino za že-no- Pred vojno nisem poznal tega davKa. Za mo|jj> odsotnosti pa je žena trikrat prosila tfzdrževailniiiie» toda niti odgovora ni dobila dozdaj. Ker go na sodišču zvedeli, da sem doma, m rae poklicali radi nekega varuštva, seveda nemški, Moral sem podpisati nemški odlok. Doma mi pravi žena, da dobiva od gojsposke ]» samo nemške dopise, ki jih ne razume ne ona in ne otroci. Poslala bi jih nazaj, pa s€ boji kazni. V nedeljo gre k gospodu župniku, da izve, ka] je v istih. Veronauk v šoli, molitve in prtdlge v oerfcvi, to je še slovensko, "dasi žiyirao v docela slovenskeni kraju. Z BOgom se Še zmenimo slovensko, z gojspos- kami ne. Žato pa z Bogom živimo v miru in ga imahiq radi . . . In zakaj je tako? Kaj je glavni vzrok te prenesrečne vojne in vsega zla, ki ga koti vojna dan za za dnevom? Ker Nemci, oziroma vsenemui nnjs^jn, fla so vsi narodi njihovi sužnji. Vn kako d.ol:jo bo'ie tako? Dokler ne dobi vsak narod svoje samostojnosti. Vaak narod ima pravico do svobode r.a svoji zemlji, do lasijiejga ra.zvoja pod božhifm solncem. Vsl narodi na svetu so tega mnenja in se po tem ravnajo, samo vsenemški Mihelni in madžarski šovinisti Se ne. Pa neizj.-rosni čas bo tudi nje naučil pamett jNemški delaven in ogrski kjmet sta za sporaznmm mir med narodi, kakor jaz, samo njihovi kričači in mogotci, ki Še niso skušali vojnega gorja na lastni koži in v lastnem želodcu, nočejo priznati tega in s tem zavlačujejo vojno. To me je napotilo. da sem podpisal jugoslovansko deklaracijo. Slišal sem 0 njej že v vjetništvu, a zdaj sem jo spoznal iz naših listov, uvfdel pa tudi nje skrajno potrebo. Podpisal sem io tudi za svoje otroke, ker jim žeLim diobro. Slovenec iina tndi 1 ravJco rio pravioe. B. G.