Pofitnina plačana v gotovinl
Cena 1.50 din

lzhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po poSti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašaldh 5-50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
CeljG, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,dcsno //
Telefon št 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666   //
[.eto XX.
Celje, petek 25. marca 1938
Stev. 13.
Celje,  24.  marca.
Priključitev Avstrije k Nemčiji je
rezultat zgodovinskega razvoja. Se pred-
no je narodni socializem zavladal v Nem-
čiji, sta nemški zunanji minister Curtius
in avstrijski kancelar dr. Schober
pripravila carinsko unijo Nemčije in
Avstrije. Carinska unija bi bila prvi ko-
rak k »Anschlussu«. Ta načrt se ni ure-
sničil le vsled finančnega pritiska Fran-
cije na Avstrijo, kateremu se je slednja
udala, ko je bilo prišlo do zloma Kre-
ditanstalta na Dunaju. Ce je bilo takrat
v Avstriji vsaj 80% prebivalstva za
združitev, je po prihodu g. Hitlerja na
oblast v Nemčiji prišlo v Avstriji do
preorientacije.
Pri zadnjih splošnih volitvah v
Avstriji v novembru 1930. si niso mogli
hitlerjevci priboriti svojega poslanca v
parlamentu, dočim so se hitlerjevci v
Nemčiji takrat že bližali svojemu uspe-
hu in imeli že preko 6 railijonov glasov.
Ko je g. Hitler postal nemški kancelar,
je začela njegova stranka v Avstriji
močno napredovati. Narodnosocialisti-
čni pokret je moral iz več razlogov
nujno stremeti, da priključi Avstrijo
NemČiji. Kot vsenemški totalitarni po-
kret je bil vse dotlej nepopoln, dokler
je neposredno ob njegovih mejah 6 mi-
lijonov Nemcev odklanjalo njegov
nauk, namesto da bi ga sprejelo. Razen
tega so v Avstriji dragocena ležišča
železne rude, ki more v tej smeri od-
pomoči nemškemu pomanjkanju sirovin.
Narodni socializem, vezan po svoji pro-
pagandi v masi, nujno potrebuje zuna-
njepolitičnih uspehov. Po plebescitu v
Posaarju, so imeli hitlerjevci le še v
Avstriji možnost večje teritorialne raz-
širitve Nemčije, sicer ne v skladu z
mednarodnimi pogodbami, vendar pa v
ugodni zunanjepolitični konstelaciji brez
resne vojne nevarnosti. S priključitvijo
Avstrije je Nemčija korak bližje snu o
nemški srednji Evropi. Ceškoslovaška
je nevarno stisnjena in obkrožcna,
Nemci so na pragu rodovitne in širne
Ogrske nižine, od Jadrana in Trsta jih
sicer ločita meji dveh držav, vendar pa
razdalja ni velika. Vse to je samo ve-
čalo obseg hitlerjevske propagande v
Avstriji. Ta propaganda, ki je zavzela
zelo obsežne oblike, je predvsem pri-
dobila zase mladino v Avstriji in preko
nje večino vsega prebivalstva. Toda
uspeha še ni bilo. Uspeh je tudi izostal,
ko so avstrijski hitlerjevci segli po
orožju.
Avstrijska notranja politika, ki so jo
vodili katoliški krščanski socialisti, je
poleg fronte in borbe proti hitlerjev-
stvu ustvarila tudi fronto proti socia-
listom, namesto da bi se bila naslonila
nanje v borbi za tako zvano avstrijsko
samostojnost. Pri tern je posegla po sili.
Višek je bil, ko so obstrcljevali s topovi
lastne državljane. Na razvalinah te
borbe je vzrasla katoliška stanovska
država. Vlada pa ni bila dovolj močna
za borbo na dve strani. Sledil je dogo-
vor z Nemčijo, narodni socialisti so
postali člani vlade na Dunaju. Kancelar
dr. Schuschnigg je čutil nevarnost ta-
kega sožitja in je stopil v stike s so-
cialističnim delavstvom. V tern pa ga
je prehitela Nemčija s pretnjo vojaš-
kega vpada v Avstrijo. Schuschniggova
vlada je padla, oblast so prevzeli av-
strijski narodni socialists Nemčija pa
je izvedla združitev Avstrije z njo z
vojaško in policijsko zasedbo. Avstrija
je postala Ostmark, pokrajina Nemčije,
katoliško stanovsko državo pa je zame-
njala narodnosocialistična državna ure-
ditev.
Kot nacionalisti gledamo na združi-
tev Avstrije in Nemčije kot na razum-
ljiv rezultat principa narodnosti v
mednarodni politiki. Nemci, politično in
državno dozorel narod, so brez ozira na
mednarodne pogodbe v trenutku, ko je
bila dana možnost, združili svoji dve
državi v enotno narodno in državno telo.
To so izvedli sicer brez pred'iodnega
sormalnopravnega pristanka, vendar pa
ne proti volji večine avstrijskega pre-
bivalstva.
Novo stanje na naši severni meji ima
za nas tudi svoje dobre strani. Brisa-
nje Avstrije z evropske pozornice po-
meni brisanje ene izmed iluzij zapadnih
sil. Avstrija, naj bi s svojo nevtralnost-
jo pomenila slabitev Nemčije, zato jo je
Zapad podpiral in vzdrževal. Mi tu pa
smo mogli ceniti in oceniti, kaj bi po-
menila »avstrijska nevtralnost«. S tern,
da smo postali neposredni mejaši z
Nemčijo, smo vnovič vzbudili pozornost
Francije. Ce smo do danes imeli pomen
za Francijo kot soseda Italije, ga ima-
mo danes za njo tudi kot soseda Nem-
čije. Preko Francije smo postali važ-
nejši tudi za Anglijo, ne samo na Ja-
dranu kot sosed Italije, temveč tudi
na naši severni meji, odkar vpliva ne-
posredno na varnost Anglije položaj na
Renu.
Veliki zunanjepolitični dogodki pu-
ščajo vselej svoje sledove tudi v notra-
nji politiki vsakega naroda. Namesto
male, notranje razkrojenc Avstrije je
postala naša soseda velesila Nemčija.
Naš geografski položaj je sedaj tako
jasen in tu ni nobene zabrisanosti in
meglenosti več, da zahteva naš obstoj
od nas povsem jasen odgovor in ni mo-
goče nobeno izmikanje. Ali smo ena dr-
žava in en narod, ki je pripravljen enot-
no nastopati tudi navzven — ali pa nas
bo zgodovina izbrisala s površja. Ta
zavest enotnosti in državne skupnosti
pa nam mora dati tudi razuina in sile,
da bomo iz današnjega političnega kao-
sa našli pota za resno delo in strpno
sodelovanje.
Se iz predvojne dobe datira današnja
politična razcepljenost Slovencev. Poli-
tični klerikalizem pri nas vidi danes ne
samo konec Avstrije, ampak tudi zlom
onega političnega sistema, cigar nepo-
sredni očetje so bili tudi njegovi nasno-
vatelji, vidi konec in zlom lastne poli-
tične metode v povsem katoliški drža-
vi, ki je pa s svojim delom zrušila to
državo. Res je, da je zgodovina učite-
ljica, od katere se običajno ničesar ne
naučimo, vendar pa želimo, da bi to tudi
v naših notranjepolitičnih odnosih ime-
lo one posledice, ki jih diktira dobrobit
naroda in države.
Na podlagi čl. 48. Senžermenske po-
godbe z dne 10. septembra 1919. je bilo
10. oktobra 1920. narodno glasovanje
(plebescit) v prvi coni na Koroškeni.
Za Avstrijo se je izreklo 59%, za Ju- ,
goslavijo 41% volilcev, 15.278 narodno
zavednih volilcev je glasovalo za našo
državo in pri podpisu protokola je naš
zastopnik v komisiji to ugotovil in izja-
vil, da kraljevina SHS na te Slovence'
ne bo nikdar pozabila in jih tudi ne bo
zapustila. Plebiscit na Koroškem je od-
ločil, da pripade ta pokrajina Avötriji,
s priključitvijo k Nemčiji pa je vpraša-
nje Koroške ponovno pokrenjeno in ni-
smo več vezani spoštovati uradni izid
tega glasovanja. Naša dolžnost pa
je, da vsem Slovencem na Koroškem
nudimo svojo pomoč in podporo s tern,
da našim Ncmcem ne pr'iznamo vcč pra-
vic, nego jih bodo uživali Slovenci na
Koroškem.
Sedaj smo v neposrednem dotiku s
svojima dvema največjima kupcema in
dobaviteljima. Ta položaj, ki more po-
spešiti trgovinske odnose, pa lahko v
izvestnih okoliščinah postane za malo
državo prav neprijeten. Spomnimo se
na predvojno Srbijo, ki, čeprav mala, ni
hotela kupiti vsega onega blaga, ki ga
ji je velika Avstrija skušala vsiliti. To
je dovedlo do dolgotrajne carinske voj-
ne. V tak položaj bi mogli zaiti tudi mi
in bi carinska vojna, kljub lastnemu
morju, bila za nas težka vse dotlej,
dokler ne bomo imeli lažjega dovoza do
morja in dokler bo naša trgovina samo
enostransko usmerjena.
Danes opazujemo ogromno propagan-
do tako v Nemčiji sami kakor tudi med
Nemci v inozemstvu. Mednarodno na-
čelo samoodločanja narodov, na podlagi
katerega smo se mi osvobodili in zedt-
nili, mora brezpogojno ostati neokrnje-
no. Mi smo danes v urejenih in prija-
teljskih odnošajih z Nemčijo in si želi-
mo te odnošaje ohraniti. Zavedamo pa
Nove naloge CMD
Pred obenim zborom celjskih podružnic
Celje, 24. marca.
V zadnjih zgodovinsko pomembnih
dneh smo videli, kaj pomeni narodna
navdušenost in narodna zavednost, vi-
deli, da je prepričanje še vedno tisto,
ki vse zmore in vse premaga, ki gre
preko vseh trenutnih ovir in težav. Ce
to spoznamo, potem moramo pač tudi
mi sejati narodno zavednost, da bomo
mogli žeti narodno prepričanje. In to
je glavna in skoraj edina naloga naših
narodno - obrambnih  organizacij.
Naših narodno - obrambnih organiza-
cij in odsekov po drugih organizacijah
je toliko, da druga drugo duše. Danes
je že malo organizacij z vseobčimi cilji,
kajti take organizacije ne izvršujejo no-
bene naloge popolnoma in dosledno; ve-
činoma so se delile v svojih smotrih ta-
ko, da nimajo več glavnih in postran-
iskih nalog, marveč samo eno in edino
nalogo za svoj cilj. Tako mislim, da bi
bilo prav, da bi tudi narodno - obramb-
ni odseki posameznih skupin prenehali
kot taki in postali posebni odseki CMD.
Družba sv. Cirila in Metoda je naša
stara, preizkušena in — povejmo kar
naravnost — naša slovenska družba, ki
naj zbere okoli sebe in v sebi res vse
zavedne Slovence, s čimer pa ni v nobe-
nem oziru obrnjena kaka ost proti Ju-
goslovenom, marveč je le poudarjena
njena posebna naloga zaradi slovenskih
mej. Ker trpimo že sedaj na preobilosti
narodno - obrambnih organizacij, si ne
moremo želeti kakih novih, marveč mo-
ramo skrbeti za to, da se strnejo v eno
vse naše sile in vse naše moči ne glede
na hipno politično stanje ali prepriča-
nje, kajti naše obmejno vprašanje je
stalno in nepremakljivo za vse dobre
Slovence, pod katerokoli politično barvo
se že zbirajo. Zato mislim, da morajo
prenehati v teh vprašanjih vsi politični
pomisleki in se moramo najti v teh
skupnih zadevah na skupnem braniku.
S tako akcijo je treba pričeti takoj in
od spodaj, od podružnice do podružnice,
ker v vrhovih je vse preveč viharja,
da bi mogli obcutiti, kako misli narod
sam.
Naša narodna zavednost pa ne sme
biti hlapčevska. Zato moramo
zahtevati, da bodi naša zavednost do-
sledna, dosledna najprej in najbolj v
velikem, dosledna pa tudi v malem.
Ko bomo torej zbrali v CMD popolni
narodni kataster Slovencev in z dosled-
nostjo kazali svojo narodno zavest, bo-
mo šele prav spoznali naše narodno -
obrambne potrebe, takrat pa bomo ime-
li tudi moč, da tern potrebam odpomo-
remo. Vse dotlej, dokler smo needini
in nedosledni, pa je naše narodno -
obrambno delo samo malo koristno na-
daljevanje onih svetlih tradicij, ki so se
nam ohranile iz polstoletnega dela CMD
Z novimi nalogami naj gresta celjski
podružnici CMD na novo delo in Celje
naj bi postavilo nov program za uspeš-
nejše delo naše šolske in vsenarodno -
obrambne družbe sv. bratov.      —m—
Zborovanje sreskega združenja
trgovcev v Ceiju
Celje,  24. marca.
Združenje trgovcev za sreze Celje,
Gornji grad in Smarje pri Jelšah je
imelo v torek glavno skupščino v Ce-
lju. Predsednik g. Ludvik Košir je v
začetku pozdravil vse udeležence, zlasti
pa sreskega podnačelnika, konzulenta
Zbornice za TOI g. Zagarja in tajnika
Zveze trgovskih združenj g. dr. Gorni-
ka, nato pa se je spominjal umrlili
č-lanov. V svojem poročilu je predsednik
predlagal, da nastavi združenje kontrol-
nega organa, ki bo zasledoval krošnjar-
stvo in šušmarstvo ter pomagal, da se
čimprej zatre ta nadloga, ki povzroča
podeežlskim trgovcem čedalje več zla.
Predlog je bil sprejet soglasno. Pred-
sednik je omenil, da kmetska zaščita ni
prinesla trgovcu zaželjene olajšave pri
izterjavi kmetskih dolgov. Naredba o
gospodarskem svetu je že več let na pa-
pirju in vendar še niso bili člani imeno-
vani. Predsednik je izrazil željo, da bi
bila združitev Avstrije z Nemčijo v ko-
rist naši domovini. Združenje je zapro-
silo Zbornico in Zvezo, da bi podvzeli
potrebne korake, da se prepreči naselje-
vanje židovskega življa v dravski ba-
novini. Predsednik je ostro obsodil ne-
lojalno konkurenco nekaterih trgovcev,
ki jo je treba z vsemi silami preprečiti.
Tajnik g. Anton Coklin je izčrpno po-
ročal o vseh važnejših zadevah, ki jih
je lani obravnavala uprava združenja, j
tako o minimalnih mezdah, o odpiranju
in zapiranju trgovskih lokalov, o dobavi
in cenah soli,    o davčnih    zadevah    in
se, da so države velike in svobodne le
tako dolgo, dokler delajo v skladu z
onimi idejnimi osnovami, ki so jih
ustvarile. V borbi z našim tisočletnim
gospodarjem je vzrastla naša narod-
na in politična svoboda takrat, ko je
češkoslovaški narod otresel jarem iste-
ga gospodarja in si ustvaril svojo drža-
vo. Skupna usoda, skupna borba in
sUupna zmaga nista zgolj slucajna isto-
casnost v zgodovini, vez jc globlja,
trajna.
(lavcni preobremenitvi trgovstva, o
predlogih glede izpremembe obrtnega
zakona, o krosnjarstvu in šušmarstvu,
o nabavljalnih zadrugah in obveznem
zavarovanju trgovcev. Združenje je ime-
lo ob koncu preteklega leta 582 rednih
in 5 prostovoljnih članov nasproti 573
rednim in 28 prostovoljnim članom ob
koncu leta 1936. Na področju združenja
sta bila ob koncu preteklega leta pri-
javljena 102 pomočnika in 141 pomoč-
nic nasproti 121 pomočnikom in 144 po-
pomočnicam ob koncu leta 1936. ter 82
učencev in 74 učenk nasproti 73 učen-
cev in 74 učenk ob koncu 1. 1936. Na
področju združenja je 301 trgovina z
mešanim blagom, 135 trgovin z lesom,
52 z deželnimi pridelki, 21 z živino, 8
z usnjem, 12 branjarij, 15 sejmarstev
in 38 raznih drugih trgovin. Premože-
nje združenja je lani naraslo za 52.726
din na 209.872 din. Na predlog pred-
sednika nadzornega odbora g. Vizoviška
je bila poslana vdanostna brzojavka
Nj. Vel. kralju Petru II. Na predlog g.
Vizoviška je prejela banska uprava
razrešnico.
Zbornični konzulent g. Zagar je po-
zdravil odlične uspehe predsedstva in
uprave združenja v preteklem letu ter
se zahvalil predsedniku, upravi, nad-
zornemu odboru in tajniku za njihov
trud. Nato je obravnaval načrt novega
zakona o obrtih, naredbo o zatiranju
krošnjarstva, zadružni zakon, zavaro-
vanje nameščencev in nove davene
obremenitve.
Proračun za leto 1938. izkazuje
90.500 din izdatkov in ravno toliko do-
hodkov. Kljub zvišanju izdatkov se ne
bodo pobirale od članov višje dajatve.
Po sprejetju proračuna so bili sprejeti
tudi nekateri samostojni predlogi pred-
sedstva.
V upravo so bili izvoljeni sledeči gg.:
predsednik Ludvik Košir (Prekopa), I.
podpredsednik Josip Laurie (Vransko),
II. podpredsednik Alojz Preaz (Roga-
tec), III. podpredsednik Matija Goričar
(Mozirje), odborniki Anton Cvenkel
(St. Peter), Josip Tiršek (Polzela), Ri-
Stran 2.
»NOVA   DOBA«
Ste\  18.
ko Maršič (Braslovče), Milan Hohnjec
(Vojnik), Karel Draskovic (Ljubno),
Fran jo Zmavc (Gornji grad), Ferdo
Remic (Smartno ob Dreti), Edo
Löschnigg (Smarje pri Jelšah) in Fra-
njo Pauko (Kozje), za namestnike pa
Adalbert Sulzer (Letuš), Josip Kosmus
(Nova cerkev), Karel Počivalnik
(Smartno ob Paki), Anton Turnšek
(Rečica ob Savinji), Josip Smeh (Me-
stinje) in Rado Pregrad (Podčetrtek).
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.
Ivan Vizovisek (Zalec) kot predsednik,
Stanko Sentjurc (Rogaška Slatina) in
Fran jo Mastnak (St. Jurij ob juž.
žel.) kot člana ter Davo Melavc (Mozir-
je) in Vinko Brišnik (Sv. Jurij ob Ta-
boru) kot namestnika, v častni odbor
gg. Franc Pikl (2alec), Stefan Red-
nak (Teharje) in Riko Maršič (Bra-
slovče), za delegate za Zvezin občni
zbor pa gg. Ludvik Košir, Josip Laurie,
Anton Cvenkel, Fran jo Bačun (Ljub-
no), Karel Druškovič, Alojz Preaz in
Stanko Sentjurc. Predsednika lesnega
odseka bodo izvolili lesni trgovci na po-
sebnem sestanku.
Tajnik Zveze g. dr. Gornik je pojas-
nil razna pereča vprašanja in pozval
navzoče, da se udeležijo letošnjega vse-
državnega kongresa trgovcev v Ljub-
ljani in tako prispevajo k afirmaciji
stanovske zavesti slovenskih trgovcev.
Ta stanovska zavest se je pokazala na
najlepai način tudi na skupščini sreske-
ga združenja trgovcev v Celju.
Politični pregled
"X V senatu se je začela v ponede-
ljek načelna proračunska razprava. V
sredo je senat z večino glasov v načelu
sprejel novi državni proračun, nakar se
je pričela podrobna proračunska raz-
prava. Senat je v sredo sprejel tudi že
proračune vrhovne uprave, pokojnin in
invalidskih podpor, državnih dolgov ter
ininistrstva pravde in prosvetnega mi-
nistrstva.
X Plebiscit o združitvi Avstrije z
Nemčijo bo 10. aprila v vsej Nemčiji,
ne samo v sedanji Avstriji. Obenem bo-
do v vsej državi volitve v novi nemški
parlament, v katerega bodo prišli tudi
zastopniki priključenih avstrijskih po- 1
krajin. Plebiscitna kampanja se je pri-
čela v torek in sredo z dvema velikima
manifestacijskima zborovanjima v Ber-
linu. Popolna notranja združitev Avstri-
je z Nemčijo se hitro nadaljuje z uprav-
nimi, gospodarskimi, socialnimi in vo-
jaškimi ukrepi.
X Spremembe v češkoslovaška re-
publiki. Stranka nemških obrtnikov,
nemška delavska stranka in nemški
agrarci, ki so doslej sodelovali v češko-
slovaški vladni večini, so prestopili v
Heinleinovo stranko sudetskih Nemcev.
Isto nameravajo storiti tudi nemški kr-
ščanski socialci. Tako bo moč Heinleino-
ve stranke zelo narastla. V zvezi s temi
dogodki je nemški minister Spina od-
stopil. Zaradi tega preokreta v nemških
strankah bo najbrž prišlo v Ceškoslova-
ški prišlo do sestave vlade nacionalne
fronte, ki bo združevala vse skupine od
skrajne desnice do skrajne levice.
XSpanske nacionalistične čete nada-
ljujejo v Aragoniji prodiranje proti Ka-
taloniji in morju ter pridobivajo vsak
dan na terenu. Vse kaže, da se pribli-
žuje končna odločitev v španski držav-
Ijanski vojni.
Domače vesti
—  Ziga Lajakov-Mozirski umrL Dne
16. t. m. je umrl v Mozirju znani ljud-
ski pesnik Ziga Laykauf, znan pod
psevdonimom Lajakov - Mozirski. Rodil
se je 1. 1868. kot potomec nekdanjih
mozirskih zdravnikov Laykaufov. Po
končanem 7. gimnazijskem razredu v
Celju je odšel na Dunaj, kjer je študi-
ral veterino, a je moral zaradi slabih
gmotnih razmer opustiti študij. Postal
je odvetniški uradnik in je služboval v
Celovcu, Ptuju, Celju in Ljubljani, nato
pa kot uradnik ekspoziture celjskega
sreskega načelstva v Mozirju. Pokojni
je bil odločno nacionalen mož. Pred
leti je sodeloval tudi v našem listu, ki
je objavil več njegovih pesmi in pa za-
nimivo in pestro »Mozirsko kroniko«.
Zigi Lajakovu - Mozirskemu bodi ohra-
njen časten spomin!
—  Prenos šilingov pri potovanju    v
Nemško Avstrijo in na/aj. Ker predpisi
o višini dovoljenih zneskov pri potova-
nju v Avstrijo in nazaj še niso končno-
veljavno določeni in se vsak čas menja-
jo,  priporoča    Tujskoprometna    zveza
vsem potnikom v Nemško Avstrijo, da
se pred odhodom pri njenih poslovalni-
cah »Putnika« v Mariboru, Celju in Ptu-
ju  ali pa pri  njenih  obmejnih  birojih
na    glavnem    kolodvoru    v    Mariboru
(dnevna in nočna služba pri vseh med-
narodnih vlakih),    v Gornji    Radgoni,
Dravogradu in St. IIju (zlasti za avto-
mobiliste)   o vseh  obstoječih predpisih
v lastnem interesu natančno informira-
jo. Vse »Putnikove« poslovalnice so za
nemoten potniški promet opremljene z
zadostnimi   avstrijskimi  oziroma   nem-
škimi plačilnimi sredstvi.
Celje in okolica
c Clanski sestanek JNS, ki je bil v]
torek zvečer v salonu Celjskega doma,'
je bil zelo dobro obiskan. Predsednik
g. dr. Ernest Kalan je prisrčno pozdra-
vil vse udeležence, zlasti pa navzoče pri-
jatelje iz St. Pa via. Nato je očrtal od-
lični položaj opozicije v Angliji in pou-
daril, da je JNS kot opozicionalna
stranka absolutno pozitivna in nima
niti po programu niti po delovanju na
sebi ničesar destruktivnega. Vse nacio-
nalno delo v Celju je pretežno na rame-
nih jugoslovenskih nacionalistov. Na-'
rodni poslanec g. Ivan Prekoršek je iz-
črpno orisal zgodovinski razvoj zedinje-
nja Nemcev do pravkar izvršene zdru-
žitve Avstrije z Nemčijo. Stališče jugo-
slovenskih nacionalistov glede te zdru-
žitve je sledeče: Naša država je nastala
na podlagi resnice, da smo Srbi, Hrva-
ti in Slovenci eden narod. Pravico sa-
moodločbe kot polnega mednarodnega
prava moramo priznati tudi drugim na-
rodom. Nemški narod je imel pred zgo-
dovino in pred svetom pravico do ze-
dinjenja. S tem zedinjenjem so tudi za
vedno pokopane habsburške sanje in
aspiraeije. Odprto pa je sedaj vpraša-
nje slovenskega dela Koroške, ki je
pripadel po plebiscitu 10. oktobra 1920.
Avstriji. Rešitev tega vprašanja je nuj-
na. Poslanec je naglasil neobhodno po-
trebo narodne politične enote v Jugo-
slaviji in večje strpnosti med Slovenci
glede na velike dogodke zadnjega časa.
Dotaknil se je tudi našega razmerja
do Italije. Ob zaključku je poročal še
o konkordatu, ki je bil po tolikih bor-
bah končno stavljen z dnevnega reda,
da je tako prišlo do izvolitve novega
patriarha in do pomirjenja med vlado
in pravoslavno cerkvijo, o novem dr-
žavnem proračunu, določilih finančnega
zakona in priključenih amandmanih
vlade, ki predvidevajo razna nova bre-
mena in povišanje taks ter pooblastila
za sprejetje političnih zakonov. Clan-
stvo je sprejelo zanimiva izvajanja g.
poslanca z živahnim odobravanjem.
c Ceškoslovaška v filmu. Po prvem
predavanju »Ceškoslovaška v vojni in
miru«, ki se je vršilo v Celju v veliki
dvorani kina »Uniona« v sredo 9. t. m.,
je Celje v ponedeljek 21. t. m. na treh
prireditvah zopet z ogromnim obiskom
dalo glasnega izraza simpatij, ki jih go-
ji naš narod do bratskega češkoslovaš-
kega naroda. Dopoldne je bilo v dvo-
rani kina »Uniona« fihnsko predavanje
o Ceškoslovaški za srednješolsko mladi-
dino, popoldne za vojsko ter za aktivne
in rezervne oficirje in njih rodbine,
zvečer pa za sokolstvo. Prvi dve preda-
vanji je priredila Jugoslovensko - češ-
koslovaška liga v Celju, tretje pa So-
kolsko društvo Celje-matica. Kot pre-
davatelja sta sodelovala pri teh prire-
ditvaii poleg češkoslovaškega konzula
g. Minovskega tudi g. prof. Janko Oro-
žen in g. dr. Milko Hrašovec. Predva-
janje filmov je vzbujalo navdušene ova-
cije občinstva, ki je jasno in javno iz-
pričalo, kako globoke in prisrčne so ve-
zi, ki spajajo nas s češkoslovaškim na-
rodom, saj je bila v preteklih borbah
ua osvobojenje in zedinjenje naša usoda
tesno povezana, dogodki zadnjih časov
pa so te vezi še okrepili. Gosp. konzul
bratske republike češkoslovaške je bil
od naroda ponovno prisrčno počaščen in
aklamiran. Iskrena želja narodnega Ce-
lja je, da bi se slična predavanja ob pri-
liki še prirejala, saj dvigajo zavest na-
rodne slovanske skupnosti in krepijo
narodni ponos.
c Schvvabov koncert. Kakor smo že
poročali, bo priredilo Celjsko pevsko
društvo v ponedeljek 28. t. m. v Mest-
nem gledališču v počastitev svojega
častnega člana skladatelja g. dr. Anto-
na Schwaba ob njegovi 70 letnici kon-
cert njegovih skladb. Na sporedu so
izbrani mešani in moški zbori brez
spremljave, tri harmonizirane narodne
pesmi, dva samospeva s spremljevanjem
klavirja ter skladbe »Na lipici zelenk
za mcšani zbor in    godalni    orkester,
KINO     METROPOL     CELJE
24., 25., 26., 27. marca najnovejši in edini
letoSnji film Benjamina Giglla
Uspavanka (Mutterlied)
Arije iz »Fausta« in drugih znanih oper.
Maria Cebotari, sopranistka Državne opere
v Berlinu, Hans Moser in mali Peter Bosse
28., 29. marca repflza edinstvenega fllma
v nemškern jeziku
ANA   KARENINA
V glavni vlogi Greta Garbo in Fredrlc  March
25. marca ob 10. in 14. matineja: Gltare Ijibezni
»Dobro jutro« za mešani zhor in veliki
orkester in »Zlata kanglica« za soli,
zbor in veliki orkester. Spored bo iz-
vajalo CPD (65 pevk in peyqev), v o.r-
kestru bo sodelovalo 3,0 celjskih god-
benikov. Sopranski solo v.• -^^dravi Ma-
ri ji« bo pela naša priznanq., ^evka ga.
Helena Rajhova, sopranski solo v
»Zlati kanglici« pa ga. Fan^i Struklje-
va, solistka Učiteljskega pevskega zbo-
ra in nekdanja učenka ge. Pavle Lov-
šetove. Oba samospeva bo - z.apel naS
znanec z Adamičevega sppminskega
koncerta baritonist g. AndroStrukelj,
gojenec Glasbene akademije v Zagrebu;
na klavirju ga bo spremljala gdč. Mile-
na Oražmova. In kaj naj napišemo o
skladbah? Tako znane in priljubljene
so, da bi jih človek poslušal še in še.
Ni torej čudno, da vlada za koncert ve-
liko zanimanje. Celje hoče pokazati, da
visoko ceni svojega someščana, prizna-
nega skladatelja dr. Antona Schwaba,
zato bo napolnilo gledališče do zadnje-
ga kotička. Opozarjamo, da se.^bp začel
koncert točno ob 8. zvečer.
Profs zaprtjtt
Otfla, rti. S. br   3/36 due 10. II. 193«
c Nevzdržne razmere v poštni službi.
Celjski pododbor Udruženja poštnih,
telefonskih in telegrafskih uradnikov je
imel v nedeljo v Celjskem domu skup-
ščino, ki jo je vodil predsednik višji
poštni kontrolor g. Ivo Gams. Po poro-
čilih funkcionarjev in živahni debati je
bil z rnulimi izpremembami izyoljen do-
sedanji odbor z g. Gamsom na čelu.
feprejeta je bila resolucija, ki navaja m.
dr., da so razmere v poštni službi tako
iežavne, da poštno osobje niti ne more
3zrabljati svojih zakonitih dopustov.
Zgodil se je primer, da je neka poštna
uradnica, ki ni mogla dobiti dopusta,
morala opravljati službo tako dolgo, da
je dobila med službo porodne krče! Ne-
vzdržne so tudi higienske razmere v
poštnih prostorih. V Rogaški Slatini so
poštni prostori v bivših hlevih! Nujno
potrebna je instalacija avtomatske te-
lefonske centrale v Celju. Telefonski
aparati so iztrošeni, novih pa ni mogoče
dobiti. Promet na poštah narašca, osob-
ja pa je vedno manj. Po sistemizaciji
primanjkuje samo v Sloveniji nad 300
poštnih uslužbencev, toliko, kolikor jih
je v novem finančnem zakonu na novo
predvidenih za vso državo. Ker se dela
K. Fink:
Razgovor s  skladateljem
dr. Antonom Schwabom
(Konec)
Pri katcrih pesnikih ste najraje za-
jemali besedilo za svoje skladbe?
»Najljubše so mi bile Zupančičeve
pesmi, zlasti iz »Pisanic«, »Cicibana« in
»Case opojnosti«. Tudi druge so tako
lepe in primerne za vglasbitev, da se
čudim, zakaj jih niso vglasbili drugi
skladatelji v večjem številu.
Kar sem komponiral Zupančičevih,
so se najbolj priljubile: Zarja (Dobro
jutro), Zlata kanglica, Večer na morju,
Se ena in Zvonovi. Poleg teh imam nje-
govih še: 3 pesmi izgotovljene, 14 ne-
dokončanih in približno toliko v osnutku.
Razen teh sem komponiral še Res-
manove pesmi, ki so dobro pevne, kar
dokazuje, da so segali tudi drugi skla-
datelji po njih. Nekaj je še Gorinškovih,
Afikerčevih, Gregorčičevih, Marice Stu-
panove ter Meškova »Zdrava Marija«.«
Kako je prišlo do vglasbitvo »Zdrave
Marije«?
»Rojstvo te pesmi ima svojo posebno
zgodovino. Davno je bila moja srßna
želja, da bi jo vglasbil. Premišljal sem,
ali naj bi jo zapisal v strogo cerkvenem  1
ali v narodnem slogu. Zgodilo pa se je,  j
da  je  nisem pogodil niti  na  prvi  niti
na drugi način.
Sanjalo se mi je nekoč, da slišim ve-
ličasten zbor, kako je vzneseno pel to
pesem s krasno melodijo. Zbudil sem
se in jo hitro zapisal, da bi je ne poza-
bil. Takrat pač nisem slutil, da se bo
tako priljubila in žela toliko uspehov
doma in na tujem, na posvetnih in cer-
kvenih koncertih, kakor menda nobena
slovenska pesem.
Prisrčno se zahvaljujem pevcem, ki
jo tako radi in lepo pojo.«
Kaj pravite o celjskem glasbenem
življenju?
»Različni so razlogi, ki me ovirajo,
da bi Vam mogel na, to vprašanje iz-
črpneje odgovoriti. Reči pa smem, da je
glasbeno-kulturno gibanje v Celju na
splošno zadovoljivo. Hvale vredno je
zlasti, da so oživeli razni mladinski
pevski zbori n. pr. na Glasbeni Matici,
vseh meščanskih šolah in gimnaziji, ki
ubirajo pot za trboveljskimi »Slavčki«.
Vse se mi dozdeva, kot bi hoteli pola-
goma zavzeti nekako svojo pevsko eno-
to. Izmed pevskih društev prihajajo tri
v poštev, od katerih vodi po svoji agil-
nosti in vztrajnosti kakor tudi po kva-
Kina Union Celje
p r i k a z u j e:
Predstave zaradi izredne
d lžine filma ob dclav-
nikih ob 18.30 in 20.45,
na praznik 25. in v ne-
deljo 27. marca pa kakor
običajno ob 16., 18.30 in
20.45
Od  24   do   28.   marca  najnovejši  in ogromni Slager
Jeanette   MacDonald   z  novim   partnerjem,  odličnim
baritonom Allan Jonesom v filmu
TARANTELA
ViSck  triumfalne  scrijc velefilmov »Rose Marie« —
»Beli   jorgovan«   —   Film,   ki   bo  osvojil vsa  srea —
Velik umetniški dogodek
Španlja — pesem — pics !
liteti Celjsko pevsko društvo. Zeleti pa
bi bilo na splošno pri vseh še več
vztrajnega, rednega in načrtnega goje-
nja petja. Vedno pa sem še mnenja, da
bi bilo za Celje najbolje, ako bi obsto-
jalo eno veliko osrednje pevsko društvo,
kakor je bila nekdaj ljubljanska Glas-
bena Matica. Tak pevski zbor naj bi bil
pod okriljem celjske Glasbene Matice
in naj bi dobival vsako leto reden do-
tok mladih in svežih grl z vseh celjskih
srednjih šol. Na ta način je ljubljanska
Glasbena Matica dosegla srednjeevrop-
ski odnosno svetovni sloves in tak tri-
umf čaka morda tudi Celjane — ako bo
našlo petje vsestranskega razumevanja
in podpore, kakor bi zaslužilo. Ako bi
se kdaj oživotvoril takšen pevski zbor
v Celju, bi že sedaj prosil gg. ravnate-
lje naših srednjih šol, da bi svojim
učencem omogočili in olajšali sodelo-
vanje.«
Kakšne načrte imate zn, prihodnost?
»Urejujem svoje skladbe, da bodo
pripravljene za morebitno izdäjo.
Za bližnjo bodočnost pa imam namen,
da posetim 28. t. m. koncert Celjskega
pevskega društva, in upam,, da tako na-
meravajo vsi Celjani, ki znajo pravilno
ceniti njegovo delo in skoraj polstolet-
ne zasluge za slovensko petje.«
»Najlepša hvala, g. doktor, za Vaše
priznanje in želim, naj bi imela Vaša
prisotnost pri koncertu takšno privlač-
no silo, da se bo po dolgem času raz-
jasnilo našega blagajnika vedno kislo
lice.«
S tem je bil najin razgovor končan.
Nato še čašico »tega boljpeÄa« in p,oelp-
vil sem se.
Toda misel na blagajnikovo lice me
ni hipteja, pustiti.
Stev. 13;
»NOVA   DOBA«
Stran 3.
na specialnem zakonu za poštno stroko,
je bila vnešena v resolucijo zahteva,
da se vojna leta vštejejo v efektivno
službo vsem, ne glede na to, ali so bili
takrat v poštni službi ali ne. Za po-
kojnino pa se naj štejejo dvojna leta
vojne dobe. Poštnim uradnikom, po-
stavljenim po § 45-1, naj se priznajo
iste ugodnosti, kakor jih imajo zvanič-
niki, ki jim je po 10-letnem službovanju
omogočen prestop v uradniško skupino,
tako da bi lahko uradniki po 10 letih
službovanja z dopolnilnim izpitom pre-
stopili v uradniško skupino po § 45-11.
Ta ugodnost je bila uvedena že v Av-
striji s tako zvanim prometnim izpitom.
Nujno potrebna je prevedba zvanični-
kov in zvaničnic ter služiteljev in slu-
žiteljic, ki že po 10 let opravljajo urad-
niško službo in imajo predpisano kvali-
fikacijo, pa še vedno ne prejemajo pre-
jemkov, ki jim pripadajo. Izenačijo se
naj tudi prejemki poročenih uradnic s
prejemki neporočenih. Občni zbor je
odklonil ustanovitev posebnega ženske-
ga odseka in se zavzel za skupno, slož-
no in enakopiavno organizatorično de-
lovanje članstva ne glede na spol.
c Ljudsko vseučilišee. V ponedeljek
28. t. m. zaradi koncerta CPD ne bo pre-
davanja, pač pa v sredo 30. t. m. ob 20.
Predavala bo znana pobornica za žen-
ake pravice ga. Angela Vodetova iz
Ljubljane o temi »Zenino delo za na-
rod«. Predavatoljica je znana kot odlič-
na govornica. Njena izvajanja bodo go-
tovo za vsakogar, zlasti pa za ženski
svet, zelo zanimiva.
c Borba proti tuberkulozi. Krajevna
protituberkulozna liga v Celju je na
svoji seji 18. t. m. določila tri nagrade
po 100 din za izdelavo zemljevida oko-
liša celjskega dispanzerja in tri nagrade
po 100 din za dijake realne gimnazije
v Celju za leposlovne sestavke za Delo
proti tuberkulozi. Liga bo tudi sestavila
načrt za periodične preiskave vseh pre-
bivalcev, da se tako najdejo ognjišča
jetike. Letošnji protituberkulozni teden
bo od 1. do 7. maja v istem obsegu
kakor lani. Na seji so bile podeljene
podpore petim jetičnim bolnikom, ki
so brez sredstev za preživljanje.
IZLET CMD NA OPLENAC (pod po-
kroviteljstvom dvorne dame ge. Franje
Tavearjeve) od 30. aprila do 3. maja.
Fosebni vlak: cena II. razreda 260 din,
III. razreda 188 din. Prijave sprejema
vodstvena pisarna CMD Ljubljana,
Beethovnova 2, v Celju pa moška in
ženska podružnica CMD.
c Društvo hišnih poscstnikov za Celje
in celjski srez je imelo pred dnevi redni
občni zbor. Predsednik g. Fazarinc je v
svojem poročilu navedel, da je društvo
v pretekli poslovni dobi interveniralo
glede onesnaževanja Savinje in ureditve
hodnika za pešce v Gaberju ter doseglo,
da bo v kratkem izvršena kanalizacija
v Gaberju, da bo zgrajen most čez Vo-
glajno v črti Prečna ulica—Zavodna in
da bo razširjen železniški podvoz pri
hotelu »Pošti«. Društvo je tudi prepre-
čilo uvedbo novih, higienskih smetišnic
v Celju ter se z uspehom zavzelo za
odmero zgradarine na podlagi zgrada-
rinskih prijav. Letošnji kongres Glav-
nega saveza bo poleti v Celju. Ker so
občinske doklade previsoke, bo skušalo
društvo doseei vsaj znižanje, če že ne
odpravo 20-odstotne doklade za regu-
lacijo Savinje in pa podržavljenjo mest-
ne policije v Celju, ki je občini v veliko
breme. Blagajniško poročilo izkazuje
15.232 din denarnega prometa in 7.560
din gotovine, proračun pa 7.700 din
prejemkov in ravno toliko izdatkov. Ste-
vilo članstva je padlo lani od 317 na
292. Na podlagi novih društvenih pra-
vil so bili za dobo dveh let izvoljeni:
za predsednika g. Anton Fazarinc, za
odbornike gg. Dobovienik, Ivo Gams,
Gologranc, Kosmač, ravn. Drago Kralj,
Vinko Prelog, Schmidichen in Zohar,
za pregledovalca raeunov pa gg. Lečnik
in Grajželj.
c Slovesnost pri Združenju pekov v
Celju. V lepo okrašenem salonu hotela
»Pošte« so se zbrali v nedeljo 20. t. m.
odborniki in člani Združenja pekov v
Celju ter zastopniki Saveza pekara iz
Zagreba in predsedniki pekovskih zdru-
ženj iz Ljubljane, Maribora in Ptuja, da
prisostvujejo izročitvi umetniško izdela-
ne eastne diplome g. Josipu Kirbišu,
častnemu predsedniku Združenja pekov
v Celju. Predsednik g. Mlakar je v le-
pem nagovoru orisal požrtvovalno delo
in velike zasluge g. Kirbiša za Združe-
nje pekov v Celju. Po nagovorih posa-
meznih delegatov se je g. Kirbiš ginjen
zahvalil za lepo počastitev in zlasti po-
udaril, da so pripomogli k njegovemu
uspešnemu delu v veliki meri njegovi
tovariši s svojim zaupanjem in zvestim
sodelovanjem ter predsedniki gori ome-
njenih zunanjih združenj. Slavnost je
bila zaključena z banketom ob prijet-
nem in veselem razpoloženju. Gosp. Kir-
bišu, ki je prvi častni predsednik pe-
kovskega združenja v dravski banovini,
iskreno čestitamo k temu velikemu pri-
znan ju!
c Gostovanje celjskih dijakov v Be-
ogradu. Osmošolci in osmošolke celjske
gimnazije nameravajo gostovati 3. apri-
la v Beogradu in vprizoriti v Narodnem
gledalisču komedijo v francoskem jezi-
ku »Ces dames aux chapeaux verts«.
Požrtvovalnim celjskim dijakom in di-
jakinjam želimo najlepši uspeh v Beo-
gradu.
c Redni letni občni zbor celjske po-
družnice »Merkurja«, društva trgovskih
in privatnih nameščencev Jugoslavije,
bo v ponedeljek 28. t. m. ob 19. v maii
dvorani Narodnega doma.
c Redni letni obeni zbor pododbora
IJKOIR v Celju bo v torek 29. t. m. ob
20. v mali dvorani Narodnega doma.
c Moška in ženska podrunžica CMD
v Celju bosta imeli redni občni zbor v
cetrtek 31. t. m. ob 20. v mali dvorani
Narodnega doma. Clanstvo je vabljeno,
da se udeleži občnega zbora v čim več-
jem številu.
c Kedni obeni zbor društva »Bran-i
bor« v Celju bo z običajnim dnevnim
rcdom v petek 8. aprila ob 20. v mali
dvorani Narodnega doma.
KINO  DOM  CELJE
Od 24.  do  26.  t. m.:»Potepuhi«
Od 27. do 28. t. m.: »Natalka Poltavka«
c Sokolska mladinska akademija. Na-
raščaj Sokolskega društva Celje I bo
priredil v soboto 2. aprila ob 20.30 in
nedeljo 3. aprila ob 16. mladinsko aka-
demijo v dvorani Sokolskega doma v
Gaberju. Cisti dobiček je namenjen na-
raaeaju za zlet v Prago. Pripadnike So-
kola in sokolstvu naklonjeno občinstvo
vabimo, da se udeleži te prve akademije
Sokolskega društva Celjc I v čim vee-
jem  številu.
c »Bratomor na Metavi.« Druätvo
»Vzajemnost« v Celju bo vprizorilo v
nedeljo 3. aprila ob 16. v Narodnem do-
mu ljudsko žaloigro v 6 dejanjih »Bra-
tomor na Metavi«, ki jo je spisal P. Go-
Jia. Vstopnice se dobi jo v predprodaji
v trgovini g. Božiča na Kralja Petra
cesti. Vabimo občinstvo, da obišče
predstavo v čim večjem številu.
c Oficielna otvoritev strelskih vaj
celjske strelske družine na vojaškem
strelišču bo v nedeljo 27. t. m. Clanicam
damske sekcije kakor tudi članom mla-
dinske sekcije so razen vojaških tudi
malokalibrske puške na razpolago. Stre-
lja 3e vsako nedeljo (ob lepem vreme-
nu)  od zjutraj do večera.
c Pomlad je že tu! Dnevi so daljši in
solnce ima spet svojo moč, ki jo razli-
va čez hrib in plan. Grm se drami in
drcvo, popje se odpira, trava je že oze-
lenela, kar čez noč je vzklilo bohotno
ponüadansko cvetje: zvončki, marjetice,
teloh, trobentice ... Vsepovsod vabi člo-
veka, naj pride občudovat prelepo božjo
naravo. Ni dvoma: zvabilo bo tudi nas!
Ze dolgo nismo bili pri Celjski koči, za-
to pojdemo tja. Pri koei si malo oddah-
nemo, potem pa nas pot vodi na vrh
Tovsta. Visok je 836 m in nudi prekra-
sen razgled prav na vse strani. Najbolj
miena nam je pač zapadna smer, kjer
kipijo v nebo snežnobele Savinjske Al-
pe s svojo strmo Ojstrico. Dolgo vztra-
jamo, občudujemo, solnce nas boža ...
Spfct gremo h koči, tu srečamo znance,
prijatelje. Za povratek si izberemo dru-
go pot, ki nas vodi čez Vipoto skozi
krasne gozdove v dolino Savinje. Prvi
pomladanski izlet nam gotovo ostane v
lepem spominu in sklenili bomo, da
kmalu spet obiščemo Celjsko kočo in
njeno prelepo okolico.
c Srečke državne razredne loterije za
novo kolo nabavite pri »Putniku« v
Celju, Trg kralja Aleksandra, teles. 119.
c Zetev smrti. V celjski bolnici so
umrli: v soboto 18-letna tovarniška de-
lavka Hermina Vovkova s Polzele, v ne-
deljo 45-letni  lesni trgovec in gostilni-
čar Martin Remic iz Smartnega ob Dre-
ti, v ponedeljek 50-letni posestnik An-
ton Vindiš s Kristanvrha pri Sv. Petru
na Medvedovem selu, 77-letna občinska
reva Ana Gajškova iz Celja in 42-letni
posestnik Peter Počakaj iz Creta, v sre-
do pa 38-letna, v St. Petru zaposlena
tovarniška delavka Marija Pintarjeva
iz Grajske vasi. N. p. v m.!
c Delovni trg. Pri celjski borzi dela
je bilo 20. t. m. v evidenci 981 brezpo-
selnih (826 moških in 155 žensk) na-
sproti 1264 (1109 moškim in 155 žen-
skam) dne 10. t. m.
c Prcvoz in dobava gramoza. Mestna
občina celjska razpisuje prevoz in del-
no dobavo gramoza za posipanje ob-
činskih cest, ulic in poti. Skupna koli-
čina gi'amoza znaša 2.400 kubičnih me-
trov, od tega odpade na ceste, ulice in
poti v bivši mestni občini celjski 335
kubičnih metrov, vse ostalo pa na bivšo
okoliško občino. Ponudbe je treba pred-
ložiti do 28. t. m. do 10. dopoldne mest-
nemu poglavarstvu v sobi št. 9.
c Olcpševalno in tujskopromctno dru-
stvo v Celju se najiskreneje zahvaljuje
vsem tvrdkam za krasna darila za kon-
kurenco mask, s katerimi so pripomogle
k lepemu gmotnemu uspehu naše ma-
škarade na pustni torek v Narodnem
domu. Enako priarčno se zahvaljuje
vsem damam in gospodom, ki so z znano
požrtvovalnostjo tudi pri tej prireditvi
sodelovali, in končno tudi celjskemu ob-
činstvu za številen poset prireditve.
Trgovske knjige, rednike, brzoveze,
razne mape, raster in vse ostale pisar-
niške potrebščine tudi v letu 1938. pri
tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra-
lja Petra cesta 7 — 9.
c Sredpostni sejeni. V soboto 26. t.
m. bo v Celju živinski in kramarski
sredpostni sejem.
c Nočno lekarniško službo ima od 26.
t. m. do 1. aprila lekarna »Pri orlu«.
c Gasilska četa Celje. Od 27. t. m. do
2. aprila ima službo I. vod, inspekcijo
poveljnik  g. Košir.
Gospodarstvo
Ceškoslovaški hmelj se bo
odslej  uvažal  v Ameriko  po
znižanih uvoznih carinah
Žalec, 24. marca.
Z novo trgovinsko pogodbo med če-
škoslovaško republiko in Združenimi
državami Severne Amerike se zmžujejo
uvozne carine v Ameriko na razno
blago za 10% do 50%. Ta popust se
nanaša tudi na hmelj in lupulin. Ker
iz Ntimčije uvožen hmelj ne uživa te
ugodnosti pri uvozu v Ameriko, pomeni
to carinsko znižanje veliko pospeševanje
izvoza žateSkega hmelja v ameriške
države.
V času, ko se je dvignila hmeljska
produkcija v vseh državah na maksi-
mum in stopamo v novo hmeljsko krizo
-kot posledico svetovne hmeljske nad-
produkcije- nas je zadela ta carinska
ugodnost, ki jo bo odslej uživalo češko
hmeljarstvo pri uvozu svojega hmelja
v Ameriko, tern hujše, ker je Amerika
že vsa zadnja leta po odpravi prohi
bicije glavni odjemalec našega hmelja.
Zaradi te carinske ugodnosti, ki si jo
je izposlovalo če?.koslovaško hmeljar-
stvo, l/gubirno Ameriko kot glav
nega odjernalca našega hmelja, oziroma
bi morali v konkurenčni borbi s češkim
hmeljem zaradi visoke uvozne carine
v Ameriko, ki zna5a za naS hmelj 24
din na 1 kg, prodajati naš hmelj v
Ameriki po cenah, ki bi najresnejSe
ogrožale rentabilnost našega hmeljar-
stva.
Že danes je gotovo, da nas bo Če-
škoslovaška popolnoma izpodrinila z
ameriškega trga in da se bo prodajal
odslej v Ameriki predvsem češkoslo-
vaški hmelj. Zato je nujno potrebno,
da se hmeljski nasadi v naši državi
že končno zakonitim potom omeje. V
prvi vrsti pa se mora delati na to, da
se opusti hmeljarstvo v onih legah in
krajih, ki ne pridelujejo prvovrstnega
blaga. To, kar velja za vinogradništvo,
naj velja tudi za hmeljarstvo! Skrajnl
čas je že, da začnemo Izvajatl pri nas
načrtno gospodarstvo. Vsakega bla-
ga se naj producira samo toliko, kolikor
ga je mogoče vnovčiti po rentabilnih
cenah,   pri  tern pa je treba gledati na
zobna pasta
Chiorodont
to,  da  se postavi na trg samo prvo-
vrstno In konkurence zmožno blago.
Savinjska dolina, naS najstarejši
hmeljski okoli§ v Jugoslavs, je pri-
delovala pred odpravo ameriške pro-
hibicije letno okrog 10.000 metrskih
stotov hmelja, danes pa ga producira
nad 20.000 metrskih stotov. To po-
večanje hmeljske produkciie pa je §lo
izključno na račun ameriškega konzuma.
Vsled konkurence Če5koslova§kega
hmelja pa Amerika v bodoče ne bo
priSla več v poStev kot odjemalka na-
šega hmelja, dokler ne izposluje na§a
država iste carinske ugodnosti za
uvoz našega hmelja v Ameriko, kakor
jo uživa ČSR.
Kakor znano, prideluje v na§i državi
samo Savinjska dolina prvovrstni hmelj,
ki je doslej Ze 60 let uspeSno konku-
riral na svetovn'h hmeljskih trži§čih z
nemSkim in čeakim hmeljem. Ta stari
in renomirani hmeljski okoliš se mora
ohranltl za vsako ceno tudi v bodoče,
ker ima vse pogoje za svoj obstoj.
Hmeljski nasadi izven Savinjske doline,
ki so nastali skoraj izključno šele v
povojnih konjunkturnih letih in pride-
lujeio le manjvredno blago, pa morajo
ČimpreJ Izglnitl s površja! Isto velja
tudi za Bačko in Vojvodino sploh, kjer
raste le slabše vrste hmelj.
Da je temu res tako, so najzgovor-
neiše dokazale hmeljske cene v pre-
tekli hmeljski sezoni. Najboijši hmelj
iz Backe je dosegel na svetovnih
hmeljskih tržiščih komaj tiste cene,
kakor najslabši savinjski hmelj. Pri
tern je treba poudariti, da je inozem-
ska hmeljska trgovina glede presoje
kvalitete hmelja zelo stroga in objek-
tivna.
Našlm merodajnim Činireljem pa
kličemo ob dvanajsti url, naj si
vzamejo za zgled Češkoslovaško vla-
do, kl naravnost vzorno skrbi za
svoje hmeljarje, dobro zavedajoč se,
da tvorl hmeljarstvo važno posiavko
v vsakoletnl trgovlnskl bllancl.
Sport
Celje:Hermes. V nedeljo 27. t. m.
ob 15. se bo pričela na Glaziji finalna
tekma za prvenstvo LNP med SK Ce-
ljem in 2SK Hermesom iz Ljubljane.
Ker je Hermes sedaj v dobri formi, se
bo moralo Celje zelo potruditi in poka-
zati vse svoje znanje, če si b() hotelo
priboriti Časten rezultat. Za tekmo vla-
da živahno zanimanje.
¦- Celje:Jugoslav!ja. Na praznik 25.
t. m. ob 15. se bo pričela na Glaziji
trening tekma med SK Celjem in SK
Jugoslavijo.
¦• Propagandni medklubski cross-
country tek za prvenstvo Celja za seni-
orje in za juniorje razredov B in C bo
priredil SK Celje v nedeljo 3. aprila ob
11. dopoldne na celjski Glaziji. Senior-
ska proga je dolga 5 km in poteka v
krogu, ki je dolg 700 m in ga je treba
preteči sedemkrat. Proga za juniorje
razredov B in C je dolga 2 km in je tre-
ba krog preteči trikrat. Na juniorski
progi imajo pravico starta tudi senior-
ji kratko- in srednjeprogaši ter metal-
ci, ki pa se kvalificirajo ločeno od ju-
niorjev. Tekmuje se po pravilih JLAS.
Pravico starta imajo vsi verificirani in
neverificirani atleti klubov, članov
JLAS. Naslov prvaka si pridobi prvo-
plasirani na seniorski progi in prvopla-
sirani junior v posamezni kategoriji na
krajši progi. Prvoplasirani v posamez-
nih kategorijah prejme diplomo, drugo
in treljeplasirani pa priznanico v pri-
meru, da je v vsaki kategoriji več kot
5 tekmovalcev. Prijave je treba poslati
do 28. t. m. opoldne na naslov: SK Ce-
lje, Celje. Poznejše prijave se ne bodo
upoštevale. Prijavnina znaša 2 din za
atlcta in jo je t#ba plačati na mestu
pol ure pred startora. Start in cilj, ka-
kor tudi vse tekn|ovanje bo na ograje-
nem prostoru na'Glaziji v krogu, dol-
gem 700 m.
Stran 4.
»NOVA     D O B A«
Stev 13.
*   V  tekmovanju   za  državno   nogo-
raetno prvenstvo so bili v nedeljo dose-
ženi sledeči rezultati: v Sarajevu Sla-
vij|a:Ljubljana   1:0   (0:0),   v  Zagrebu
Gradjanski:Hašk 3:0  (1:0)  in Concor-
dija:Hajduk 1:0  (0:0), v Beogradu pa
BSK:Jugoslavia 0:0 in Bask:Jedinstvo
2:1 (1:1).
*  Finalne tekme za prvenstvo LNP so
dale sledeče rezultate: v Mariboru Ma-
ribor:Celje 1:0 (1:0), v Ljubljani Her-
mes :Zeleznicar 3:3  (3:1)  in v Kranju
CSK:Kranj  2:1   (1:0).
;: Celjski nogomet. V nedeljo so
celjski Atletiki na svojem igrišču v pri-
jateljski tekmi premagali SK Muro iz
Murske Sobote v razmerju 6:1 (6:0).
*  Lahkoatletska    sekcija    SK  Celja
ima redne treninge dnevno od 17. dalje
na Glaziji, kjer se sprejemajo tudi novi
člani.
¦; Vremensko poročilo z dne 24. mar-
ca. Mozirska koča (1344 m): —2, mir-
no in solnčno, 90 cm snega, srenj. Smu-
ka dobra.
Priporočamo svojim somišljenikom in  prijateljem
ZVEZNO TISKARNO V CELJU
STROSSMAYERJEVA   ULICA   1
ki je najstarejše slovensko podjetjc te vrstc v Celju
Sokolstvo
x Cross-country tek Sokolske župe
Celje za moštva bo v nedeljo 27. t. m.
s startom ob pol 11. dopoldne na celjski
Glaziji. Po prijavah sodeč bo nastopilo
prav lepo ätevilo tekmovalnih moštev.
Samo iz Celja je prijavljenih pet mo-
štev, nadalje iz Laškega in Sevnice ter
drugih krajev. Ostala društva opozar-
jamo, da se bodo naknadne prijave
sprejemale tudi na dan tekmovanja naj-
kasneje 1 uro pred startom na Glaziji.
Iz naših krajev
Store
š SK Store bo v nedeljo 27. t. m.
otvoril povečano in razširjeno igrišče
rudniku v Storah s prijateljsko nogo-
metno tekmo s SK Laäkim. Mlado agilno
društvo, ki šteje okrog 50 članov in
kateremu predseduje požrtvovalni g.
Skelac, je z velikimi gmotnimi žrtvami
uredilo igrišče. Mesec dni so hodili po
napornem delu v tovarnah požrtvovalni
člani na igrišče in tamkaj delali do
trde teme. Zlasti mnogo dela je dala
zanemarjena občinska cesta, ki vodi
preko igrišča. Sedaj je cesta dobro po-
pravljena in kmetje, ki vozijo tod mi-
mo, so se celo izrazili, da bi naj cesto
popravljali še dalje. Ne vemo, zakaj se
g. občinski odborniki na svojih zadnjih
sejah ne morejo odločiti za podporo edi-
nemu sportnemu društvu v tej občini,
ki poleg plemenitega sportnega dela
popravlja na svoje stroške tudi občin-
sko cesto. Nedeljska tekma, na kateri
se za daljšo dobo poslavljata od druš-
tva zaradi odhoda k vojakom dva agil-
na odbornika in igralca, se bo pričela
ob 15. Vstopnina je prostovoljna. Stor-
jani, pridite in podprite mlado agilno
društvo!
š Sokolsko gledališče v Storah bo v
začetku aprila zaključilo svojo uspešno
sezono z opereto »Kakor stari tako mla-
di«. Pri opereti, ki jo režira br. Staut,
so zaposleni vsi dosedanji igralci in
igralke. Nastopile pa bodo tudi odlične
nove moči.
Št. JuriJ ob J. ±.
j Občinske volitve. Na edini kandi-
datni listi za občinske volitve v združe-
nih občinah, ki bodo v nedeljo 27. t. m.,
je samo pet kandidatov iz dosedanje
trške občine. Iz trga samega sta samo
dva, a še ta dva iz gornjega trga, trije
so iz Bezovja. Spodnji trg, davčno naj-
močnejši, ne bo imel v bodoči občinski
upravi nobenega zastopnika.
j Zadruga Sokolski dorn je bila usta-
novljena že 1. 1924. Takrat so na željo
Sentjurčanov parcelirali gmajno. Za-
drugi se j)ft posrečilo pridobiti večje
število deležev — večinoma brezplačno
— za stavbišče za Sokolski dom in letno
telovadišče. Največ deležev — 28 — je
daroval br.  Josip  Drofenik.
j Drenaža. V mesecih februarju in
marcu je šest posestnikov iz Bezovja
deloma tudi s podporo banske uprave
drenažiralo 10 ha travnikov.
j Pred 100 leti je obiskovalo šentjur-
sko šolo 76 otrok, od teh jih je bilo v
višjem oddelku 35, v nižjem pa 41. Se-
daj obiskuje šolo 560 otrok. Deklic je
hodilo pred sto leti v šolo le 24, sedaj
pa 285. Solo je pred 100 leti obiskoval
tudi Benjamin Ipavic.
j Na Kitniku, prijazni izletni točki,
znani tudi po znamenitih najdbah iz
keltske dobe, je bilo na Jožefovo in v
nedeljo zelo mnogo izletnikov.
j Na sokolskem odru bo vprizorilo
društvo Rdečega križa 2. in 3. aprila
igro »Cvrček«, sola pa po Veliki noči
mladinsko igro »Grudica«.
Petrovoe
pe Podružnica Družbe sv. Cirila in
Metoda v Petrovčah je na svojem red-
nem občnem zboru dne 19. t. m. pola-
gala račun o svojem delovanju v pre-
teklem poslovnem letu. Po poročilu dru-
štvenih funkcionarjev je bil izvoljen ve-
cinoma stari odbor, ki mu predseduje
g. Anton Vodenik. Za romanje na Ople-
nac, ki ga bo priredila Družba sv. Ci-
rila in Metoda v Ljubljani za letošnji
1. maj, se je doslej priglasilo pet dru-
štvenikov. Pričakujemo pa, da se bo
število udeležencev iz našega društva
še podvojilo. Prijave sprejemata dru-
štveni predsednik g. Vodenik in dru-
štveni tajnik g. Lapajne. Podružnica
CMD v Petrovčah obstoji že od leta
1908. Njeno delovanje pred vojno je
bilo zelo živahno. Prvi njen predsednik
je bil posestnik Franc Lešar iz Ruš, ki
je pred kratkim umrl. Svojo 30-letnico
bo podružnica proslavila v zvezi s pro-
slavo 20-letnice obstoja Jugoslavije.
Žaloo
Začetek gradnje Sokolskega
doma v Zalcu
V ponedeljek 21.  t.  m.  ao  člani in
članice Sokolskega društva v Zalcu slo-
vesno zasadili prve lopate za temelje
bodočega Sokolskega doma. K intimni
svečanosti so se zbrali mnogoštevilni
bratje in sestre ter prijatelji sokolske
misli iz Zalca in okolice ob 19. na stavb-
nem prostoru pri kolodvoru.
Navzoče je pozdravil najprej stare-
šina br. Vilko Senica in jih pozval k
složnemu skupnemu delu za uresničenje
naloge, ki si jo je nadelo Sokolsko dru-
štvo v Zalcu v okviru Petrove petletke,
nakar je zasadil prvo lopato za teme-
lje bodočemu domu. Nato je sprego-
voril predsednik gradbenega odbora br.
Rudolf Lorber in zasadil lopato z že-
ljo, da bi služila ta krasna in reprezen-
tativna stavba sredi ponosne Savinjske
doline nacionalnemu, kulturnemu in
telesnemu napredku našega naroda.
Druätveni prosvetar br. Stanko Pra-
protnik je orisal zgodovinski pomen
tega svečanega dogodka za žalsko so-
kolsko društvo, ki beleži po 35-letnem
plodonosnem delovanju ta zgodovinski
dan med najvažnejše dogodke v teku
svojega dolgoletnega obstoja. Lepo sve-
čanost so zaključili bratje in sestre s
pesmijo sokolskih legij, nakar so zače-
le peti svojo pesem lopate telovadečih
članov in naraščajnikov, ki bodo oprav-
ljali kuluk, dokler ne bodo izkopani vsi
temelji bodočega doma.
Na stavbnem prostoru je zbranega
tudi že mnogo gradbenega materiala in
lesa, ki so ga bratje in sestre ter pri-
jatelji žalskega Sokola v letošnji zimi
brezplačno navozili.
Tako bo končno uresničen dolgoletni
sen žalskih Sokolov, ki so sanjali o
lastnem domu že pred svetovno vojno, a
jim je manjkala za izvedbo tega velike-
ga ideala poleg denarnih sredstev tudi
odločna volja, kakršno je pokazal se-
danji društveni starešina brat Vilko
Senica.
ž Obupno dejanje vojnega    invalida.
Dne 18. t. m. okrog 8. zjutraj si je 48-
letni 100-odstotni vojni invalid Franc
Poteko v Vrbju pri Zalcu v obupu raz-
paral z nožem trebuh. Poteka so pre-
peljali v celjsko bolnico, kjer je še
istega dne ob 19. podlegel težkim po-
škodbam. Poteko si je končal življenje
zaradi velike bede, v katero je bil pah-
njen, ko mu je bila pred kratkim od-
vzeta skromna invalidska pokojnina.
Pokojni je zapustil ženo s tremi otroki.
Ta primer zopet ja3no kaže, kako ža-
lostne so razmere, v katerih morajo ži-
veti usmiljenja in pomoči potrebne
vojne žrtve.
Št. Peter w S. d.
st Gasilska eeta Groblje si je nadela
nalogo postaviti si nov, zidan dom. Da
pride četa čimprej do potrebnih denar-
nih sredstev, so vrli gasilci in njihovi
prijatelji vprizorili na Jožefovo in v ne-
deljo 20. t. m. v prostorih gospe Flore
Kačeve na Grobljah burko »Lesena pec«
s predigro »Eno uro doktor«. Igralci so
svoje vloge rešili prav dobro in v vsa-
kem oziru zadovoljili številno občinstvo,
ki je napolnilo prostorno dvorano. K
doseženemu uspehu in veliki požrtvo-
valnosti je prirediteljem vsekakor če-
stitati.
Polzela
po Na praznik sv. Jožefa smo zopet
videli polzelske »miličnike« v njihovih
pisanih uniformah. Dva sta stregla pri
maši, dva pa sta se postavila na obeh
straneh oltarja. »Miličnikom« povemo
ponovno, da cerkev ni za reklamo in po-
litiko, ampak le za bogoslužje ter za
oznanjevanje in  čaščenje besede božje.
po Vreme zadnjih dni je močno osu-
šilo ceste in poti, ki so bile prej v takem
stanju, da smo se že bali, da bomo uto-
nili v blatu in brozgi. Brv pri Mešičevi
žagi je skoraj neprehodna in je nujno
potrebna popravila. Dobro bi bilo, da bi
občina to brv betonirala, kakor je prej-
šnji občinski odbor betoniral dve brvi
nekoliko nižje pri Rizmalu.
po Skok v Savinjo. V soboto 19. t. m.
popoldne se je pognala žena nekega de-
lavca iz Podvina blizu jezu pri mostu
na Polzeli v Savinjo. Dva kmeta iz Pa-
riželj, ki sta bila slučajno v bližini, sta
pohitela obupanki na pomoč in jo še
pravočasno potegnila iz vode.
po Samomor. V Topoljah pri Braslov-
čah se je te dni obesil neki 16-letni pa-
stir na podstrešju hiše svojega gospo-
darja. Obupno dejanje je izvršil, ker so
ga dolžili, da je kradel deske s splavov,
ki so zaradi prenizke vode sedaj pritr-
jeni v Savinji na polzelski strani.
Slovenjgpadee
Na pragu občinskih volitev
Slovenjgradec, 24. marca.
Kakor smo že javili v zadnji številki,
je bila končno tudi v Slovenjgradcu
vložena opozicijska lista za nedeljske
volitve. To listo je tukajšnje sodišče
tudi že potrdilo. Vložitev in potrditev
opozicijske liste je seveda povzročila ve-
lik krik in vik v klerikalnih krogih, ki
so pač bili prepričani, da so obenem
s priključitvijo okolice k mestu dobili
tudi mestno občino v svojo brezmejno
eksploatacijo. Toda po dosedanjih iz-
gledih bo boj med obema listama precej
izenačen in je danes še popolnoma ne-
mogoče predvideti, katera lista ima več
izgledov na končno zmago.
Zelo zanimiv pa je kratek razgled po
obeh listah. Opozicijska lista kaže že
po svojem sestavu, da ni polagala pre-
velike važnosti na mesto samo, temveč
da je osredotočeno njeno delovanje
na priključene kraje. Na njej vidimo v
pretežni večini delavce, kmete in obrt-
nike iz vseh okoliških priključenih ob-
čin z nosilcem kmetom Fiserjem iz
Starega trga na čelu. Na to listo so se
prvenstveno zbrali vsi okoličani, ki so
bili že od vsega početka ostri nasprot-
niki protiljudske komasacije in je lista
tudi v tem oziru homogena. Mnogo bolj
pisana družba pa je zbrana na listi JRZ.
Ze na prvi pogled pade v oči, da na tej
listi kandidirajo kar štirje Nemci, kar
je seveda vzbudilo upravičen odpor in
zgražanje vsega narodno zavednega
prebivalstva. S tem nerazumljivim izi-
gravanjem svojega lastnega naroda so
sedaj prišli slovenjegraški klerikalci s
svojo pravo barvo na dan in tudi vsa
njihova hinavska trkanja na njih »sa-
moslovenska« prsa ne bodo več presle-
pila naše nacionalne javnosti. Toda ne
samo Nemce, celo bivšega predsednika
slovenjegraške JNS g. Kopača, razne
socialne demokrate in končno tudi razne
»vetrenjake« iz vseh mogočih strank
so sprejeli z odprtimi rokami na svojo
listo, ki po svoji barvitosti in mešanici
strank predstavlja res pravo »sračje
gnezdo«. Ze sama sestava liste torej
jasno dokazuje, kako neresno se je slo-
venjegraska klerikalna gospoda spravi-
la k sestavljanju tako važne liste, ki bi
morala biti odsev vseh gospodarßkih
teženj našega prebivalstva. Dejstvo pa
je, da tej gospodi ne gre za gospodar-
ske inteiese, temveč za dosego raznih
političnih ciljev in časti, kar je že do-
kazala z nenaravno združitvijo okolice
in mesta.
Kot nekak slavnosten uvod k bliža-
jočim se volitvam pa je mestna občina
v nedeljo slavnostno blagoslovila in
otvorila novo sejno dvorano. V ta na-
men je seveda mestna občina morala
najeti mestno godbo, ki je med otvorit-
vijo pridno svirala pred mestno hiso v
zabavo in kratek čas radovednemu ob-
činstvu. Da bi dala občina tej otvoritvi
še večji blesk, je izdala poziv na vse
hišne posestnike, da ta dan razobesijo
zastave, kar je povzročilo ogorčene pro-
teste hišnih posestnikov. Mnogi se niso
odzvali pozivu mestne občine, ker so
smatrali ta poziv za zlorabljanje držav-
ne zastave. Kolikega pomena in v
kakšni časti pa bi bila naša sveta dr-
žavna zastava, če bi jo izobešali ob ne-
pomembnih prilikah? Mi bi bili sveto-
vali g. županu, da bi bil izvršil otvoritev
te nesrečne dvorane, ki je že dvignila
toliko prahu, čim tišje in akromncjše,
kajti davkoplačevalci ne bodo tako hi-
tro pozabili lepih denarcev, ki so jih
morali in jih bodo še morali plačati za
ta popolnoma nepotrebni luksus. Val
ogorčenja pa se je dvignil proti raznim
klerikalnim veljakom, ki so mestno
godbo v zahvalo za njeno sodelovanje
pogostili v nemškem hotelu. Zopet kra-
sno izpričevalo o velikem nacionalnem
čutu slovenjegraških klerikalcev. Ob tej
priliki moramo tudi javno vprašati naša
oblastva, zakaj se dopušča, da na ome-
njenem hotelu stalno izobešajo name-
sto državne zastave — italijansko za-
stavo? Lastnik hotela, ki kljub svoje-
mu nemškemu prepričanju že 20 let je
naš kruh, gotovo pozna naše državne
barve. Dolžnost oblasti je, da že napra-
vijo enkrat konec temu nečuvenemu iz-
zivanju in žaljenju našega narodnega
čuta.
Veliko začudenje pa je vzbudil v Slo-
venjgradcu zadnji popravek sreskega
načelstva v »Novi Dobi«. Poudarjamo
ponovno, da g. župan v teku svojega
poldrugoletnega županovanja ni storil
za izboljšanje neznosnih razmer na tu-
kajšnji šoli ničesar drugega, kakor da
je lani marca meseca sklical neko ko-
misijo, ki si je ogledala šolsko poslopje,
a ni napravila prav ničesar. Vzdrževa-
nje ljudskih šol pada na ramena obči-
ne in dolžnost g. župana je bila, da bi
skušal sam odpraviti nedostatke. Toda
vse to se ni zgodilo, ampak nasprotno
je našel g. župan dovolj kreditov za ne-
• potrebno in razkošno ureditev sejne
dvorane, za solo pa ni kreditov na raz-
polago. Iz vsega tega sledi, da so bile
naše navedbe popolnoma resnične in po-
pravek neosnovan, razen tega pa bi bil
moral poslati »popravek« g. župan sam.
Volitve so pred vrati in videli bomo,
v koliko je naše ljudstvo odobravalo
dosedanje gospodarstvo. Občinsko go-
spodarstvo in politika sta dva pojma, ki
se ne data istovetiti in to bodo kljub
vsemu upiranju morali v doglednem
času spoznati tudi naši klerikalni krogi.
s »Narodni poslanec«. Nedeljska
uprizoritev Nušičevega »Narodnega po-
slanca« je, gledana skozi prizmo slo-
venjegraških razmer, dosegla nepriča-
kovano velik uspeh. Režiser g. Bogdan
Šter. 13.
»NOVA   D O B A «
Stran 5.
Pušenjak si je prizadeval ustvariti kar
največjo homogenost odra s poslušal-
stvom in približati igro resničnosti, kar
se mu je vsplošnem tudi posrečilo.
lEdino v prvem dejanju smo opazili pre-
maio dramatične razgibanosti, kar je
pa bilo očividno v zvezi z nevigranostjo
in zaČetno okornostjo nckaterih igral-
cev.. ki so tokrat debutirali v večjih
vlogah. G. Ivan Kavs je v vlogi Jevre-
ma, z razgibanostjo, živahno in
doživljano igro znova pokazal veliko
moč svojega umetniškega ustvarjanja.
Gdč. Danica Cimermanova kot Pavla je
s krepko dramatičnostjo in uglajenim
nästopoirf^otrdila v polni meri vsa na-
ša pričakovanja. Vedno dražestna je
gdč. Manca Wresounigova z občutjem
podala pänicö; ob malo večji vigrano-
sti bo predstavljala dragoceno moč na-
šega gledališca. G. Ivo Rojnik je v vlo-
gi dr. IvkdViča dobro podal galantnega
advokata in nas s svojim nastopom pri-
jetno mienadil. Salve smeha sta s svo-
jim nastopom in izredno posrečeno
masko povzročila g. Vinko Cilenšek in
gdč. Rids Wresounigova, ki sta v vlo-
gah Spire in Spirinice prekosila sama
sebe in žela zasluženo priznanje. Pri-
jetno ^e presenetil nastop g. Bojana
Ziherla, ki je v vlogi novinarja Srete
dokazaf,'"da ga moramo šteti med naj-
inteligentnejše in najuporabnejše moči.
G. Karlo Kokolj je dovršeno podal po-
licijskega pisarja Sekuliča. Tudi ostale
manjäe yloge, ki so bile v rokah gdč.
Sencarje'Ve ter gg. Kovača, Kovačiča,
Cajnka, KdČk, Pruscha in Osvalda, so
bile zelo dobro podane. Pri predstavi
je uspešno sodelovala mestna godba na
pihala. Velika dvorana Sokolskega do-
ma je bila nabito polna. Občinstvo je
vse igralce nagradilo z obilnimi aplavzi.
s Razburljivo Jožefovo v Slovenjgrad-
r,u. Na praznik sv. Jožefa se je v ve-
černih urah pojavil na slovenjegraških
ulicah neki tukajšnji delavec, ki je s se-
kiro v rokah ogrožal mirne pasante.
Sčasoma je postal tako nasilen, da so
morali ljudje bežati pred njim. Ko so
se vračali potniki od večernega vlaka,
je tekel za njimi s sekiro skozi mesto,
vendar ni bilo nikakega organa, ki bi
zaščitil ogroženo varnost mirnih me-
ščanov. Sele po nekaj urah je napravii
policijski stražnik z nekira orožnikom
red in aretiral nasilneža. V nedcljo zju-
traj je bil ta nasilnež prepeljan v sodne
zapore. Sedaj ga čaka zasluženo plačilo.
Laško
1 Občmske volitve in JNS. Odbor ob-
činske organizacije JNS za Laško in
okolico je sklenil dati svojemu članstvu
na prosto, ali se hoče udeležiti volitev,
ki bodo prihodnjo nedeljo, in glasovati
za katero listo hoče, po svojem svobod-
nem prepričanju. Odbor so pri tern vo-
dile okolnosti, da se hočejo z ene stra-
ni prikazati te občinske volitve kot ne-
kako glasovanje za ali proti združitvi
obeh občin. Ker smatrajo nekateri čla-
ni in pnstaši JNS za svojo dolžnost,
da se izrečejo proti združitvi in proti
nasilju, storjenemu mestni občini Laš-
ko, jim vodstvo JNS noce odvzeti pri-
like, da tudi sedaj protestirajo proti
nasilju nad Laškim. Kakor smo že po-
novno poudarili, je bilo JNS onemogo-
č»9no v današnjih razmerah postaviti
samosto^no listo, četudi bi ta lista zelo
častno iz^la iz tega boja.
1 VolHni boj. Bolj in bolj zagrizeni
in strupeni postajajo sedanji nasprot-
niki pri občinskih volitvah, ki so si bili
pred dobrim letom še najboljši prijate-
lji. Agitacija gre od moža do moža in
obe fronti» pripovedujete o velikih do-
seženih uspehih. Dvakrat je prišel celj-
ski župap.e. Mihelčič posredovat in de-
lat med sovražnima taboroma premir-
je, pa ves njegov trud ni imel nobene-
ga uspeha. Preteklo nedeljo je nosilec
nianj črr&s( Hste g. Gerkman imel shode
pri Videcu v Mali Brezi in v Rimskih
toplicah, Deželak pa v svoji domovini
Smiklavžu. Spremljal ga je celjski ad-
vokat dr. Hodžar kot govornik. Zgodilo
pa se je po pregovoru »Nemo propheta
in patria«. Kakor pripovedujejo, je
moral g. Deželak s svojim spremljeval-
cem oditf iz svojega rojstnega kraja,
ko so mu bili g. Gerkman in tovariši
shod razbili. Zlasti korajžno je nasto-
pil krojač' Y»et'ernel iz Laškega napram
celjskemu advokatu. Za prihodnji petek
se napovedujeta dva shoda, eden v fa-
rovžu, druga pa na trgu pred cerkvijo.
Ce bodo okna odprta, si bodo nasprot-
niki lahko povedali medsebojna mnenja.
— Gorostasne stvari se pripovedujejo
o nekih desettisoč dinarjih, ki si jih je
nekdo »izposodil« iz neke blagajne, pa
jih je moral hitro vrniti. Pripovedujejo
pa še tudi druge zanimive stvari iz po-
slovanja v neki zadrugi. — Serijo ka-
kih 30 razglednic kažejo in ponujajo
okrog Tropovci o obupnem stanju naših
banovinskih cest. To so fotografski po-
snetki, napravljeni v zadnjem času, ki
naj pokažejo, kam pridejo ceste pod
nestrokovnjaškim vodstvom. — Kakor
pri zadnjih volitvah, tudi sedaj pridno
denuncirajo in ovajajo. Tako je baje
neki kandidat ovaden zaradi razžalje-
nja Nj. Vel. Gospode tepe sedaj isto
orožje, ki so se ga v tako obilni meri
posluževali napram nam pri zadnjih vo-
litvah. Bog je še vedno pravičen. -Pri-
hodnja nedelja bo pokazala, ali imajo
večino toplokrvni ali pa hladnokrvni
klerikalci. Mi se ne moremo ogrevati
ne za ene ne za druge, zanašajoč se na
večno resnico, da mora končno vendarle
zmagati poštenje in značajnost. Kjer ni
teh lastnosti, tarn se bliža neminovno
pogin in smrt.
1 Pritožbo g. dr. Roša proti ukazu o
združitvi občin Laško in Marijagradec
je Drž. svet zavrnil z razsodbo z dne 31.
I. 1938 kot neosnovano. Državni svet
pravi, da sledi iz § 45. finančnega zako-
na za 1937-38 jasno, da mora ukaz o
razgrupacijah občin biti izdan do 30.
IX. 1937. Izdan pa je, kadar ga podpiše
notranji minister. Ta je podpisal ukaz
1. IX. 1937, torej pravočasno. Ker gre
za akt upravne oblasti in ne za zakon,
ne prihaja v poštev dan razglasitve v
»Službenih novinah«. Za primer, če bi
Državni svet odločil drugače, je bil pa
j itak pripravljen nov amandman k i'i-
nančnemu zakonu. Tako, da se ni bilo
bati nič hudega.
1 Neracionalno gospodarstvo pri sres-
kem cestnem odboru. Ze kake 14 dni
opazujemo na banovinski cesti iz Laš-
kega proti Zidanemu mostu skupine de-
lavcev, ki pridno posnemajo in grabijo
pred dvema ali trcmi meseci razgrnje-
ni gramoz ter ga zlagajo zopet v kupe
ob cesti. Ze do lanskega novembra bi
bil moral biti po navodilih banske upra-
ve ves gramoz navožen, tako da bi se
razgrinjanje lahko izvcdlo že v pozni
jeseni, ko je čas za to. Nekateri doba-
vitelji pa so z navažanjem odlašali, ta-
ko da se je zakasnilo za kak mesec.
Nato je nastopila zima in ccste so osta-
le prcko zime v najslabšem stanju, ka-
kršnega v našem okraju poprej leta in
leta nismo poznali. Na pomlad pa so
razgrnili gramoz in sicer debelega sko-
raj kot pest in to na zmrznjeno cesto.
Vožnja proti Rimskim toplicam je bila
smrtno nevarna, pa tudi hoja zelo ne-
prijetna. Banska uprava je zato dala
naročilo, da mora cestni odbor ves ta
gramoz zopet pospraviti s ceste. V ča-
sih, ko tako primanjkuje denarja za
nujna dela na cestah, pa moramo plaČe-
vati tako brezplodno zaposlovanje de-
lavstva. Ni nam znano, kdo je to zakri-
vil, gotovo pa je, da mora biti vodstvo
cestnega odbora v rokah preizkušenega
moža, ki bo preprečil tako razmetavanje
denarja. Res je tudi, da bi moralo biti
glede    prevzemahja    gramoza   urejeno
i drugače, nairn-ec tako, da se gramoz
prevzema, kadar je na cesti potreben,
in razen tega ona vrsta gramoza, ki
odgovarja vsakokratnerau stanju ceste.
1 Združenje trgovcev za srez Laško
je imelo preteklo nedeljo redni občni
zbor, na katerem je bila tudi izvoljena
nova uprava. Občni zbor je vodil dose-
danji predsednik g. Vinko Pavlin, ki se
je zaradi nameravane preselitve iz Tr-
bovelj v Ljubljano zahvalil za svoje
svoje mesto ter podal obširen referat
o delovanju združenja. Clanstvo se je
g. Pavlinu kot večletnemu predsedniku
prisrčno zahvalilo za uspešno vodstvo
društvenih poslov. V novi odbor so bili
izvoljeni sledeči gg.: predsednik Josip
Herlah iz Laškega, podpredsednik Fran
Setinc iz Trbovelj, odborniki R. Dergan,
D. Radej, Ed. Požun, Alojz Germ, Alojz
Stravs in Aleksander Obal, namestniki
P. Bauerheim st., Paš in Kotnik, člani
nadzornega odbora Zeleznik, Kiemen
Laznik,   namestniki   Gračner,   Draksler
in Berger. Prisotnega svetnika TOI g.
Elsbacherja so navzoči prosili za poja-
snila zaradi postopanja narodnega po-
slanca dr. Koceta v zadevi zadružnega
zakona, ki ni v skladu z njegovim me-
stom kot tajnikom TOI. Gosp. Elsba-
cher je dal zaželjena pojasnila.
1 Neprostovoljna kopel. Gosp. Josip
Cilenšek v Laškem nas prosi, da obja-
vimo k notici, priobčeni v zadnji števil-
ki našega lista pod gornjim naslovom,
sledeč popravek: Res je, da sta padla
dva gospoda iz Laškega pri gostilni
Suhol v Savinjo, še bolj pa je res, da
je padel tudi tretji. Ni res, da nista
bila vešča veslanja, res pa je, da za to
nista imela prilike, ker je šlo vse mno-
go prehitro. Tudi ni res, da bi se bila
z veliko težavo rešila iz Savin je, res pa
je, da sta iz vode moško prikorakala.
Coin je bil star in se je zaradi teže
vdrlo dno in je le zaradi tega prišlo
do katastrofe. Tudi ni res, da bi bila
Savinja mrzla, kakor tudi ne, da bi bili
coin lovili in ga potegnili na suho, res
pa je, da so ga pustili v vodi.
1 Gozdni požar. V četrtek 17. t. m. je
nastal požar v občinskem gozdu na Hu-
mu v tako zvanem Divjem farofu. Po-
žar se je naglo širil na severno in
vzhodno pobočje Huma ter zavzel velik
obseg. Gasilska četa iz Laškega je
s številnim prebivalstvom Tjg^kega ta-
koj krenila na kraj požara, kamor so
pozneje prispeli tudi gasilci iz Celja.
Z združenimi močmi se je posrečilo
ogenj pogasiti predno je zavzel večje
dimenzije. Bati se je bilo zlasti za
smrekove in borove nasade, ki so stare
Laščane stali toliko truda in žrtev in
ki so Sele dali nekoliko lepšo zunanjost
skalovitemu Humu. Kako je ogenj na-
stal, se še ne ve. Baje so ga povzročili ne-
ki delavci pri čiščenju gozda.
Hrastnik
h Predavanje o Bolgarski. V nedeljo
20. t. m. popoldne je bilo v Zavraškovi
restavraciji predavanje o Bolgarski, ki
ga je priredilo Delavsko podporno dru-
štvo pod okriljem ZKD. Predavatelj g.
Vekoslav Bučar, tajnik Jugoslovensko-
bolgarske lige, je številnim udeležen-
cem orisal zgodovino Bolgarov in Sr-
bov kot bratov po krvi in jeziku, njih
trpljenje pod turškim jarmom ter njih
osvobojenje in udejstvovanje po osvo-
bojenju. Casi, ko so nekatere velesile
ščuvale oba naroda, da se je brat boril
proti bratu, so za vedno minili. To jamči
mirovni pakt o večnem prijateljstvu, ki
je bil lani sklenjen med Jugoslavijo in
Bolgarsko in za katerega je dal največ
pobud blagopokojni Viteški kralj Alek-
sander I. Zedinitelj. Danes je v jugoslo-
venskem in bolgarskem narodu že vko-
reninjena želja po združitvi, ki bi ustva-
rila veliko in močno jugoslovensko dr-
žavo od Trsta do Crnega morja in od
Subotice do Soluna. Predavatelj, ki jo
prikazal bolgarske kraje in znamenito-
sti tudi s skioptičnimi slikami, je nav-
dušil navzoče za idejo Jugoslovensko -
bolgarske lige in žel za svoja zanimiva
izvajanja prisrčno odobravanje.
h V dušcvni zmedenosti si je končai
življenje. V nedeljo 20. t. m. popoldne
so našli rudarja Antona Kardona obe-
šenega na vratih v svojem stanovanju
na Logu. Kardon je izvršil obupno de-
janje očividno v duševni zmedenosti.
Kozje
ko Uprava sokolske čete    je    imela
pred dnevi sejo, na kateri je predvsem
razpravljala o oddaji sokolske dvorane
gasilski četi v najem. Gasilska eeta, ki
ima zveze z na novo ustanovljeno
Kmečko zvezo, je računala na našo so-
kolsko dvorano. Njen načrt je bil, da bi
si dvorano popolnoma osvojila, zavedni
člani kozjanskega Sokola pa so to pre-
prečili. Na seji je bil stavljen tudi
predlog glede izvolitve novega načelni-
ka. Dosedanji načelnik nas je za nekaj
časa zapustil in se prcselil v Celje. Ta-
ko smo bili nekaj tednov brez načelni-
ka. Za načelnika je bil določen br. A.
Macarol, notarski kandidat pri tukaj-
šnjem notarju in starešini br. dr. Jenku
ko Velik požar. Dne 15. t. m. se jo
vnela hiša posestnika Ivana Ivačiča v
Zagorju pri Pilštanju. Ogenj se je hitro
razširil in uničil Ivačiču poleg hiše tudi
vsa gospodarska poslopja, sosedu Fran-
cu Gračnerju pa dve gospodarski po-
slopji. Rešili so le nekaj malenkosti.
Prebivalstvo iskreno sočustvuje s težko
prizadetima posestnikoma.
ko Franc Omerzu je podlegel poškod-
bam. Kakor smo poročali, je dobil 85-
letni Franc Omerzu pri požaru, ki je
nastal 8. t. m. v njegovi hiši, težke
opekline po vsem telesu. Starčka so
prepeljali v krško bolnico, kjer je prej-
šnji teden po hudem trpljenju izdihnil.
ko Posledice avtobusnih defektov.
Pretekli petek je izgubil priljubljeni,
pri avtobusnem podjetju g. Zemljaka
zaposleni šofer Franček znesek 300 din.
Poleg te pa je imel še drugo smolo, da
je isti dan izgubil pri Koprivnici tudi
500 din vreden samokres. Ko je imel
avtobus defekt, je stopil šofer iz avto-
busa, da bi pognal motor, pri tem pa
mu je izpadel samokres iz žepa. Ce bi
vozili potnike in pošto s primernim av-
ČOKOLADA
SPRIßODNIM
MASLOM
ZAGREB
ffiolesarjii
Za Va§e kolo izdelujetno gume, nofratife
in zunanje. Izdeluietno Jilt iz K o r d a,
Iz is tega materiala, iz katerega
izdeluietno avtomobilske  gume.
ZA NAŠE GUME
VAM  IA2VIČIMO!
Pridife   v   našo   prodafalno9
oglejfe si jili in prepričajte se!
Stran 6.
»NOVA   D O B A«
Stev 13.
Semenski krompir
beli (Schneeflocken) in zgodnji roza, prvo-
vrsten in po najnižji ceni dobite pri tvrdki
»Maksim«   Fr. KostanjSek,  Celje,  Polule 33.
tobusom, bi ne bilo toliko defektov in
nevšečnosti. Dobro bi bilo, da bi dali že
odsluženi Fiat v pokoj, da se ne bo,
treba, kakor se je že zgodilo, potnikom
vračati iz Podsrede v Kozje, ker zaradi
defekta niso mogli naprej v Rajhen-
burg. Tako iraa podjetje samo nepotreb-
no škodo.
ko Gozdni požar. Na Jožefovo se je
oglasil gasilski rog in začelo je biti plat
zvona. Vnel se je bil smrekov in borov
gozd, last graščaka g. V. Kobija. Požar
se je hitro širil in je začel ogrožati tudi
Kozje, zlasti hiše ob vznožju gozda.
Kmalu so prispeli gasilci iz Kozjega,
Pilštanja, Lesičnega, Buč in Podsrede,
ki so se ob sodelovanju prebivalstva z ve-
liko požrtvovalnostjo lotili lokaliziranja
požara. Do večera je uspelo požar ome-
jiti. Pri gašenju sta dobila dva gasilca
lažje poškodbe. Neka šivilja je priga-
njala nekega fanta — bivšega gasilca,
naj gre pomagat gasiti. Dejal ji je, da
ni več gasilec, ampak le član Kmečke
zveze. Torej če ni več gasilec, temveč
samo član katoliške organizacije, mu
po njegovem mnenju ni treba pomagati
bližnjemu v nesreči. Res lepa morala!
ko Predavanje za katoliške kmečke
fante in dekleta je bilo v nedeljo. Ra-
dovedni smo, ali bodo imeli po tern pre-
davanju bivši gasilci kaj več usmiljenja
z nesrečnimi ljudmi ali pa še manj.
ko Iz sodnc službe. Zapustil nas je g.
Miloš Zagrajšek, dolgoletni jetničar tu-
kajšnjega sodišča. Premeščen je v Rib-
nico na Dolenjskem. Bil je zelo priljub-
ljen in vesten uslužbenec. Na njegovo
mesto je prišel g. Majer iz Celja.
ko V ko/jansko občino smo dobili va-
gon koruze. To koruzo prodajajo po
1.35 din kg namesto po 1.15 din, kakor
po drugih občinah, n. pr. v Pilštanju.
Pokažite vendar v polni meri svoje
usmiljenje do prebivalstva, ki je bilo |
tako hudo prizadeto po toči.
ko Prepreeena nesreča. Na Jožefovo
se je peljal g. Schmid s soprogo Nado
in sodnikom g. Potočnikom iz Soštanja
z novim avtomobilom znamke »Opel« v
Kozje na obisk. Sredi pilštanjskih klan-
cev je motor nenadno odpovedal. Gosp.
Schmid k sreči ni izgubil prisotnosti du-
ha in je hitro ustavil avtomobil, sicer
bi se bila lahko zgodila velika nesreča. l
Pozneje je prispel na pomoč lastnik av-
totakse iz Kozjega, ki je zapeljal pot-
nike domov.                                           j
Ali  ste  že  poravnali
naroČDino
?
Dunajska vremenska napoved za pe-
tek 25. t. m.:  Pretežno jasno in toplo
vreme, krajevni vetrovi.
S.:
Celjski grofje
(Konec)
n.
Gotovo pa je, da so Celjani združili
velik del onega ozemlja, ki tvori danes
severni del naše države. Odrekati Ce-
ljanom, da so si hoteli ustvariti lastno
in kolikor mogoče neodvisno ozemlje,
bi se reklo, ne poznati vseh skrivnih, po-
srečenih in ponesrečenih poskusov v te-
ku zgodovinskega razvoja v naših po
krajinah. Akobisebilo Celjanom posre-
čilo ustvariti tako neodvisno kneževino,
bi mogla to biti edino kneževina našega
ozemlja in našega naroda, ki bi bil dal
pokrajini značaj celo proti volji vlada-
jočih. Celjske grofe pa je silil in bi bil
silil nadaljnji razvoj še vedno bolj od
nemškega vpliva in k zbliževanju na
južni strani. Pa tudi če opustimo to ne-
zgodovinsko gledanje, moramo priznati,
da nimamo nikake pravice, obsojati Ce-
ljane, da niso bili s svojim narodom v
toliki in taki meri edini, kakor moremo
le zahtevati od nemških fevdalccv na
slovanskem ozemlju v tistih časih.
Casopisni papir
prodaja   uprava   „Nove  Dobe"
Zgodovina išče in odkriva    ter    po-
pravlja krivice. Kdo pa je porok, da od-
krije in popravi vse krivice ? Jurij Bran-
i  kovic, junak  Kosovskega polja,  je  iz-
i   dajalec in ne rehabilitira ga vsa zgo-
dovina več, ko ga je zaznamovala kot
takega narodna pesem. Ali ni pri Celja-
nih   isto?   Ali si  niso  nakopali  dovolj
jeze in sovraštva pri svetni in cerkveni
gosposki, da jih je oblatila, a zabrisala
vse svetle njihove poteze. In še danes
gledamo na Celjane skozi ta očala, in še
danes vidimo vse slabosti srednjega ve-
ka ravno na njih in puščamo,  da gre
znameniti jubilej mimo nas. Kakor vidi-
mo,   še   dolgo   ni  zgodovina   zaključila
celjskega problema;    vprašanje je  od-
prto in se ponavlja od časa do časa z
večjo ali manjšo silo. Vprašanje celjske
rodbine pa še tudi pri narodu ni končno
rešeno in zato se ponavlja tako pogosto
v literaturi, saj draži snov ustvarjajoče
umetnike, da pokličejo davne price pred
!  svoj tribunal in jim dajo svoj pečat.
!      Celo narod je v svoji narodni pesmi
prištel celjski rod med svoje junake in
jim je dal delež na slavi kralja Matjaža
v pesmi »Kralj - Matjaževa smrt«:
Stoji, stoji mesto belo,
Celje lepo in veselo,
Zazvoni po Celju celem,
S petimi v zvoniku belem
Pri Sent Petru so zvonili.
Z ozirom na veliko povezanost celj-
skega rodu s sosednimi pokrajinami in
na veliko njihovo veljavnost se pač ne
moremo čuditi, da so dali Celjani snov
za spise tudi pri drugih narodih:
Leo Smolle je napisal v nemščini po-
vest »Der letzte Graf von Cilli« in pisa-
teljica Ana Wambrechtsamer je v sta-
rinsko zveneči nemščini popisala zgodo-
vino rodu v obširnem romanu »Heut
Grafen von Cilly und nimmermehr«. Pri
Madžarih je napisal Mihaly Vörösmarty
(1800—1855) dramatsko sliko »Celjani
in Hunyadyjevci«. Tudi pri Hrvatih se
je lotil snovi Evgen Tomič (1843-1906)
in napisal med mnogimi zgodovinskimi
povestmi tudi povest o Veroniki Desc-
niški.
Pri Slovencih seveda je bila snov po-
novno v rokah pisateljev, celo pisate-
ljica Josipina Turnogradska (Urbančič-
Tomanova, 1833 —1854) je opisala
zgodbo Veronike Deseniške v povesti
»Nedolžnost in sila«.
Frankolski (Jože Iskrač, 1836-1900). '
samouk s Frankolovega, je napisal ep-
sko  pesem    Veronike  Deseniške   v  15
spevih.
Ferdo Kočevar-Zavčanin (1834-1878)
je izdal 1. 1859. povest »Mlinarjev Ja-
nez«, v kateri obravnava doživljaj zad-
njega celjskega grofa Urha na Teharju,
ki je dal snov tudi Funtku za spevoigro
»Teharski plemiči« in jo je uglasbil dr.
Benjamin Ipavic; pozneje je iz te snovi
napravil Parma opero »Urh, grof Celj-
ski, Aškerc pa ,Celjsko romanco' in svoj
zbornik pesmi pod naslovom »Poslednji
Celjani«.
Izmed pripovednikov sta se bavila s
Celjani Jos. Jurčič v romanu »Veronika
Deseniška« (1881) in Detela v »Veli-
kem grofu« (1881) ter »Pegamu in
Lambergarju« (1891). Najzanimivejši
pa so poskusi dramatizacije iz zadnjih
let: Oton Zupančič je napisal dramat-
! sko-lirsko pesnitev idealizirane Veroni-
ke Descniške, dr. Anton Novačan je za-  '
snoval trilogijo »Celjska kronika« in
postavil na oder heroja Hermana Celj-
skega (1928), medtem ko je Bratko
Kreft napisal kolektivno dramo »Celj-
ski grofje« (1932), kjer je v tem rodu
zbral vse temne barve, s katerimi je
mogoče obremeniti srednjeveški fevdal-
ni sistem.
i Zgodovinski viri so pičli, pa še ti so
zabrisani in potvorjeni. Gradovi na vr-
hovih propadajo in tonejo v preteklost.
Zemlja in ljudstvo pa je ostalo ter hra-
ni spomin na davne dni. Morda ni tre-
ba, da bi bili celjskemu rodu za karkoli
posebno hvaležni, resnica pa je, da je
ravno celjski rod dvignil našo pokraji-
no do take veljave kakor je ni imela—
kolikor vemo — niti prej niti slej, ni-
kakor pa bi je ne bila imela v temnih
desetletjih poznega srednjega veka. Od
cragičnega propada celjskega rodu 1.
1456 se Celje še do danes ni opomoglo,
saj bi mu sicer sijajna lega in važnost
njegove okolice morali jamčiti lepšo
usodo kakor pa skromno življenje pro-
vincialnega  mesta.
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTR0VANA2ADRUGAZNE0MEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekoöem računu ter jih obrestuje
najugodneje
HMELJARJII   Nalagajte   denar  pri   domačem   zavodu!
Račun Poštne hranilnloe St. 10.094                              Brzojavi: „Posojllnioa"                              Teles o« ät 2
BLAQAJNISKE   URE:   ob  delavnlklh  od 8. do 12. in  od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do Tl.
Franjo Dolžan • Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
I kleparstvo, vodovodne instalaciie
I                              slrelovodne  naprave
Prevzema «ja v zgoraj nawedene stroke jpadajoča dela in
popravila — Cene zmerns — Poitrežba toina ia soHdna
Sladko seno
in    h 1 ev s k 1   gno)   se   prod a.
KirbiS, Celje.
Meblovana   soba
zračna,  s   posebnim   vhodom  se išče.  Po-
nudbe na upravo lista pod  »Zračna«.
TRGOVSKE KNJIGE
i odjemaine knjižice, papir, potrebščine
za pisalne stroje in celotno opremo
za pisarne kupite ugodno pri tvrdki
franc  Leskovšek
knjlgarna In veletrgovlna s paplrjem
Celte,  Glavnl trg 16
Semena
vrtna in poljska,
svcža, kaljiva, dobite pri tvrdki
Karl Loibner        Telefon 120
Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncir
Lep savänjski
semenski krompir
se dobi  v  vsaki  množini  pri   tvrdki Josip
Plavc, Celje.
Komfortno stanovanje
H sobno,  solnCno, s kopalnico, po možnost
v   I. nadstropju  in  v  sredini mesta, iSCem
Vzamem  tudi vilo v   najem.   Ponudbe  na
upravo lista pod »Točen plačnik«.
Vilo
popolnoma novo, 3-stanovanjsko, oddaljeno
nekaj minut od Celja, z Iepim sadnim vrtom
itd. prodam.   Naslov v upravi lista.
Odda se lepa soba
s kopalnico,   prost vhod,  ev.  tudi s hrano-
Naslov v upravi lista.
Solnčno, enosobno sianovanje
s  pritiklinami  se takoj odda. Celje, Dečko-
va c. 1.
Solnčno,  meblovano sobo
s posebnim vhodom oddam solidnemu go-
spodu. Naslov v upravi lista.
Ccnj.   občinstvu   se   priporoč* tvrdka
Anton Lečnik
zafoga up, zlata, srebrnine»
optika itd.
1
| Celje,
1   Clavni
trg
Izkušen   optik  na   razpolago!
fcep suli lokal
v centru mesta se odda za sltl&clišče- Naslov v upravi lista.
Ogleite si brezobvezno
veliko zalogo  najnovejših
radio aoaratov, šivalnih strojev n biciklov
A. BREMEC-CELJE
Mikloöiöeva   ulioa   2
' Telefon 202
Popravila se vršijo strokovno!
Nizke cene
Celiskaposojilnicaddü Celju
JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNIZAV0D V CELJü
Vse  hranilne
vloc:e, vložene pri                                                            * ^^    ^r   ^^._ T.--T
CELJSKI P0S0JIL1VTCI P; P> T CELJÜ
so yarno nalozene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, dona§a koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE
SVOJE PRIHRÄNKE V
Celjski pOSOJilnici d.d.vCellU -Narodni dorn
Urejujlin za konzorcij »Nove Dob^rödgovarja Rado PeCnik - Za Zve/no tiskarno v Celju Milan öetina -   Oba v Celju