Svetovalec za naše kmete
Kako je ravnati z žitom v shrambi?
Zrela slama je zahreščala pod hra-pavo ostrino in zamajalo se je težko klasje ter popadalo po tleh. Zado-voljno pogleduje kmetovalec svoje shrambe. Naloga je sedaj — ohra-niti težko zaželen pridelek v dobrem stanju.
V snopih se nahajajoče kakor tudi izmlačeno žito, ki se nam je zdelo žia polju že popolnoma suho, ki smo ga prinesli v shrambo, se zaČne v začetku »potiti«, to je intenzivno in močno dihati. Zrnje je namreč živo telo, ki sprejema za svoje življenje potreben kisik, kakor drugi orga-nizmi iz škroba in izdihne ogljikov dvokis in vodo pri istočasni tvorbi topline. Vsako dihanje je skisanje ali spajanje zračnega kisika z organ-skimi snovmi in ker je to v zvezi s tvorbo topline, imenujemo dihanje »počasno gorenje«. Dihanje je tetn intenzivneje in močneje,
čim višja je toplina ozračja, čim vlažnejše je zrno,
čim večjo množino beljakovine vsebuje in
čim manjše je zrno.
Ako leži v snopih ali pa izmlačeno v debeli plasti, se dihanje zaradi vedno zvišajoče se topline in vlage bolj in bolj stopnjuje. Ako se ta de-bela žitna plast pravočasno ne pre-zrači in razprostre, se lahko zaradi previsoke topline, ki doseže včasih tudi 80 stopinj *ln več, popolnoma pokvari. Vlaga, ki ne more izhlape-vati, se kopiči v debeli plasti žita, kaj hitro pospešuje razmnoževanje raznih plesni in ghilobnih bakterij, ki se preživljajo z organskimi snov-mi — zrnjem. Z močnim dihanjem je v zvezi tudi večja uporaba dra-gocenih, v zrnu nakopičenih hranil-nih snovi,  predvsem škroba.
Iz navedenega sledi, da je izmla-teno seme v začetku razložiti v tan-ki, to je kakih 15 do 20 cm debeli plasti, nakar ga v prvih dneh vsak dan ali drugi dan premešamo in s tem prezračimo. Po 14 dneh se lahko zgrne v debelejšo plast, in sicer do pol metra, vendar se mora vsakih 14 dni premešati, dočim ga v zimi, ko vsebuje le še 15—17% vode, lah-ko nasujemo že do 1 m ali več na debelo.
Žitne shram.be naj bodo čiste, suhe in zračne. Tla ne smejo imeti špranj, kajti v teh se radi vgnezdijo
živalski ali rastlinski škodljivci, ki se hranijo z žitn.imi zrni. To velja tudi za slučaj, če hranimo zrnje v posebnih žitnih skrinjah. Okna shrambe naj bodo zamrežena, da se s tem prepreči dostop ptičem, mi-šim, podganam in drugim.
Za zračenje žita in žitne shrambe je treba izbrati primerno vreme. Tega navadno kmetovalci ne upošte-vajo, zato se seveda zgodi, da nima zračenje nikakega uspeha in včasih celo škoduje. Upoštevati moramo pri tem splošno znane fizikalne pojave. Toplina žita v jeseni le polagoma pada, kar je pač v zvezi z dihanjem semen. Če zračimo shrambo v času, ko je zunanji zrak hladnejši in bolj suh, kakor je zrak v shrambi, potem se prvi pri stiku s slednjim segreje in sprejema vlago, kar je pač namen zračenja. Nasprotno temu se dogaja v spomladi. Toplina žita pade tekom zime v dobri in zračni shrambi na 8° Celzija in se spomladi s toplino zraka le postopoma dviga. Ker je pomladanski zrak navadno toplejSi kot sta žito in zrak v shrambi in ker vrhu tega vsebuje obilo vlage, se pri morebitnem zračenju shrambe v tej dobi ohladi. V njem nahajajoča se vlaga se izloči na hladnih pred-metih v podobi rose, v tem primeru tudi na žitu. To je popolnoma isti pojav, ki ga opazujemo, ako prine-
semo pozimi hladen predmet v topel prostor. Ta se namreč tam orosi. Suho zrnje ima srvojstvo, da kaj rado sprejema vlago. Zato vso na površju nahajajočo se roso vsrka ter se kaj rado dogodi, da nam žito že v shrambi pomalem začenja kaliti in postane neuporabno.
Zračenje shram.be se mora vršiti le v času, ko je zunanji zrak hlad-nejši in bolj suh, kakor pa zrak v shrambi. V toplih nočeh, zlasti spo-mladi, naj ostanejo okna shrambe zaprta. Obračanje žita pri istočas-nem zračenju shrambe v deževnih dneh, kar je pri naših kmetovalcih &e dostikrat običajno, je seveda na-pačno, kajti tako pride suho žitno zrnje v dotik z vlažnim zrakom, iz katerega potem sprejema novo vlago.
Žitne shrambe bomo zračili le v lepem in suhem vremenu, ker le v tem primeru je delo res uspešno.
Redčimo gozdove pravočasno
Pravočasno negovanje, oz. pre-redčevanje sestoja je glavna dolž-nost vsakega gozdnega posestnika, Jd želi vzgojiti v svojem gozdu čim-boljši in vrednejši les, sposoben za tehniČno uporabo. Mladega gozda ne smemo prepustiti samega sebi, moramo ga negovati od rane mla-dosti do njegove zrelosti za sečnjo.
Mladi sestoji, vzgojeni s setvijo ali naravno, so v mnogih primerih tako gosti, da se mlada debelca ne morejo pravilno razvijati, če se pravočasno nekatera debelca ne od-stranijo. V gostoti dreves nastane borba za življenje med debelci nad zemljo (za svetlobo in zrak), v zem-lji med koreninicami debel. pa za hrano in vlago.
V odraslem pomladku je nujno potrebno, da se izvede čiščenje mla-dega sestoja. Pri tem se odstranju-jejo predvsem manj vredne neza-želene drevesne vrste, ki so postale nevarne za razvoj mladega nara-ščaja. Nadalje spravimo čimprej iz gozda vse bolehno in kržljavo drevje. Redčiti je treba gozd zgodaj in pogostoma. Drevje in vejevje, ki leži po tleh, polomljeno po vetru in snegu, olupimo, izdelamo in izvozi-mo iz gozda. Tudi drevesa, ki so upognjena po vetru in snegu ali imajo zrahljane koreninice, ne sme-mo puščati v gozdu, ker ni pričako vati, da se iz njih razvijejo zdrava, močna in za tehnično uporabo spo-sobna drevesa.
Če bomo z mladimi gozdovi pra-vilno ravnali, se ne bodo pojavljale poškodbe po vetru in snegu v več-jem obsegu, kot se je to zgodilo v pretekli zimi 1946/47 v borovih go-zdovih na Dravskem polju.       K.