neMTGR
X. LETNIK. _______________________MENTOR	1917/18.	ZVEZEK	7.-8.
'.	'rr	'	.	„v^,-,»1 vw • __	-	'	•
i r-:"-• • -•• -V '•;• "■:'•■ y^c...-„w -\ &, ■ : .... -: •'* • ■
.*»&** -.i-< •	V.. M- * -m:,- - -fS* -*•-»• <• * ■?•■»* ?•;/••• •-* .- o-'*..----' ' •-.-•• -•"	- ;•	~	•■-•.-
vi^v. . •/> ■	-v.-- ,>■:.*•- .‘v*	-	•«* v. -	.N	:.,	■■■* - .
.• • -
V -/v^ -••	.	:3S3S	Vi-	^^ • • Cv::' ' ../• ;£.£ ‘Š
.: .	-ov 7;r:.r	. , '■ / , ■
=■*»^rit- c\'.. '.'	'ŠiT-i^EgSr	■./' s' ,v.:-^y.T -
VSEBINA:
-,W-r,
Fr.Omerza: Sofoklcjev kralj Ojdipus....................117
France Bevk: Piramida..................................124
Prof. Fr. Omerza: Homerjeva Iliada. Spev	X. (Dalje)	126
Prof. G. Porenta: Smrekarjev Martin Krpan	.	. .	131
Dr. Iv. Pregelj: Iz poetike................................................................  137
Dr. Fr. Trdan: Ukrajina................................143
CeSkl zložil Jan Neruda, preložil Al. BenkoviC: KozmiSke pesmi.................................................146
Vinko Šarabon: Japan in njega ljudje...................148
Fr.Omerza: Odlomki iz del cerkvenih pisateljev	150
Drobiž:
+ Avgust Rodin, f Prof. O. K. Wagner. NaSe slike. Popravek .............................................................................. 154—156
' J,
4	■	.
SSSiSSSSSS	    ■J3S5£5SSS5£55555555>5S555K5555S55S5^pwS^
Izhaja ▼ zavodu sv. Stanislava y Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto«
Tltka »Katollika tiskarna« t Ljubljani.	OdgOTornl	lastnik	Alofrij	Mark«**
Ur«ja|« dr. Ant. Breznik.
• >Tri * • iTm • M M MI iTTl •' IM l7l' M »M 11  M nMllIilililMMHniiilillitlMMirtilllKMHMMMMMIMIMMMiMIMMIMMMMIUMIIMMniMMMMIliilMMIMMIIMUllIlHtllllllllllllMIilillMiUllllllllllltltllllllllllllllHIIIIIIIIIIIlillllllllll
LETNIK X.	1917/18.	ŠTEV.	7.-8.
  .............................  i.imiiumii......fin......................................................      »m.......................  Minimum...............
SOFOKLEJEV KRALJ OJDIPUS.	FR.	OMERZA.
Lajos, Labdakov sin, kralj tebanski, je imel za ženo Iokasto,' hčer Menojkejevo, sestro Kreontovo. Apolonovo proročišče v Delfih mu je reklo, naj si ne želi otrok, češ da ga bo lastni sin ubil. Ko se mu je kmalu nato rodil sin, mu je prevrtal noge pri gležnjih, jih zvezal in ukazal nekemu pastirju, naj ga izpostavi na Kitajrčnu. Ker se mu je pa otrok smilil, ga je dal nekemu korintskemu pastirju, ki ga je prinesel v mesto h kralju P6libu in njegovi ženi M6-ropi. Vzredila sta ga kot svojega sina. Pri neki pojedini ga je nekdo zmerjal, da ni pravi sin Polibov. Dasi so ga skušali starši pomiriti, je šel vendar v Delfe vprašat boga, ki mu je pa samo to odgovoril, da bo očeta ubil in vzel lastno mater za ženo. Da bi sc ognil takemu zločinu, se ni upal
1	Buri četverozloino!
več vrniti v Korint. Na križišču treh cest sreča voz, na katerem je sedel postaren mož in več služabnikov. Ker je nastal med njimi prepir, je Ojdipus vse pobil, le eden je skrivaj utekel. Stari mož je bil kralj Lajos, njegov oče.
Kmalu nato dospe v Tebe, kjer se je naselila strašna pošast Sfings, krilat lev, ki je bil v glavo in prsa devica. Sedela je na pečini pred mestom in zastavljala mimo idočiin uganko, katero bitje hodi najprej po štirih, potem po dveh in slednjič po treh nogah. Kdor ni tega pogodil, ga je umorila. Tebanci so obljubili rešitelju kraljevo vdovo za ženo, kar se je posrečilo Ojdipu, ki je spoznal v tem bitju človeka. Tako je postal tebanski kralj in mož Io-kaste, ki mu je rodila štiri otroke, to so Eteokles, Polinejkes, Antigona in Ismena. Dolgo vrsto let je vladal modro in srečno. Tukaj se prične dejanje naše drame.
t
OSEBE.2
Ojdipus, kralj tebanski.
Iokasta, njegova žena.
Kreon, njen brat.
Tejresias, prerok.
Svečenik, voditelj prosečega ljudstva. Poslanec iz Korinta.
Star pastir, suženj v kraljevi hiši. Suženj, ki poroča o dogodkih v hiši. Zbor: stari Tebanci.
Spremstvo. Ljudstvo.
Kraj: kraljeva palača v Tebah.
Čas uprizoritve: ok. 1. 429 pr. Kr.
{Kraljeva palača v Tebah. Spredaj kipi bogov in oltar, pred katerim so otroci in starčki, nekateri sede, drugi stoje. Sredi med njimi stoji svečenik.)
Ojdipus
(pride iz palače).
O	dragi mi otroci, Kadmovs mladi cvet, zakaj sedite vendar pred oltarjem tu in vejice držite? Prosite li kaj?
Po mestu se okrog darilni širi duh,
5 se dvigajo molitve, stok razlega se.
Da čakal bi poslanca, prav bi ne bil6, sam prišel sem do vas, da to, otroci, zvem, ki vsakdo me naziva slavni Ojdipus.
Povej mi, starček, ti, gov6ri mesto teli,
10	kot se spodobi pač, zakaj klečite tu!
Želite m6rda kaj al strah vas je prignal? Pomogel bom vam v vsem; saj bil bi brez srca, če ne bi se usmilil prošenj takih kralj.
Svečenik.
O slavni Ojdipus, dežele te vladar,
/V 15 saj vidiš nas pred sabo, v kakih letih smo, ki pred oltarjem tvojim prosimo kleče: teh mlada še perut ne nosi v sinji zrak, a oni sive glave klonijo že k tlom, tu ljudstva svečeniki — Zevsu služim jaz — in mladež tam izbrana; drugi pa sedč 20 po trgih pred svetiščem dvojnim Palade in kjer Ismenu* v čast ognjišče sc kadi.
Saj vidiš sam lahk6, kak meče mesto val,
: da dvigniti ne more gldve iz globin,
'ko morje t&k divja, rdeče peni sc.
25 Na polju zlatih čaš ne vidi več oko, na pašnikih ni čed, otroci nežni mro in matere brez dcce točijo solzč.
/V, v Boginja, strašna kuga, blisk v rokah vihti,
Ij zadeva mesto bedno, tira ga v pogin,
i	da prazni sc tak6 sloveči Kadmov dom,
30 med tarnanjem in jokom Hadov polni se.
Ni jaz, ni deca ta nc mislimo sicčr, da bogu si enak, a prvi si ljudi, ki kazni nas bogov, rešiti moreš zla: zato smo prišli k tebi ter klečimo tu.
a Za podlago sem vzel izdajo: Wollf-Bellermann, Leipzig, 1894*.
*	Kadmos je ustanovil mesto Tebe.
' Apolon lsmenios je imel pri izviru reke Ismena svetišče na nekem
gričku.
35	Saj Kadmovo si mesto rešil davka ti,
ki grozni smo ga pevki plačevali prej, ko vendar nisi zvedel nič od nas o tem, poučil	ni te nihče: bog te je poslal,
da dal	si nam življenje, to bo rekel	vsak.
40	I zdaj,	predragi kralj, mogočni oče	vseh,
te prosimo ponižno, kar nas tu kleči, pomagaj nam kako, naj božji mčrda glas odkrije sredstvo ti al človek kak pove; če skušen je kedo, razvije vse se prav,
45 naj tudi ga nesreča zla ovreti če.
Dobrotnik naš največji, dvigni mesto spet, ohrani si ime! Glej, zemlja ta sedaj reŠnika kliče te, ker ljubil si nas prej; ne^jiusti nam_spomina, da. si dvignil nas	H
50	v začetku kot vladar, da_ padli bi potem!
Nikakor, dvigni nas, naj varno mesto bo!
In kakor si naklonil srečo nam takrat, , ko vodil te je bog, tdk bodi tudi zdaj! .
Če vladaš zemljo to in kralj si njen zares,
55	je bolje, da je polna kot pa brez ljudi;
saj kaj koristi ladja in čemu je stolp, če manjkaj pa'ljudi, da bivali bi v njih?
Ojdipus.
Poznam, otroci bedni, znana mi je bol, ki sem vas je prignala; kajti dobro vem,
60	da vsak od vas trpi, a vendar ne trpi
tak6 med vami nihče, kakor jaz trpim.
Le enega zadeite namreč vaša bol, gorje vsak zdse čuti, drugjh ne pozna, ■ a jaz za mesto čutim, zase in za tč.	■$.
65	Ne zbujate tedaj iz trdnega me sna;
pret6čil, vedite, že dosti sem solzd, moj um iskal je poti, ki naj reši nas.
Razmišljal sem v skrbeh in ^no sem dobil, ki vodi nas iz zla: do Pitije6 poslal 70	sem namreč v Fojbov dom Srnjaka svojega
Kre6nta, da bi vprašal, kaj naj storil bi, al kaj naj govorim, da rešim mesto to.
2e resno me skrbi, kaj neki tam počne, ker čas je že potekel; dolgo se mudi,
75 minilo dni je več, kot rabil bi za pot. ■-----------
^Ko vrne sc domov, bi slab .bil pač/ vladar/ če vsega ne bi storil, kar veleva bog.
Svečenik.
Kak6 si prav dejal! Glej, ti-le pravijo, da ravnokar prihaja Kreon zopet k nam.
Ojdipus.
80 Naj srečo nam prinese, o Apolon knez, kot jasno mu oko, naj dobra bo i vesti
*	V Delfih jc stalo »lavno svetišče Fojbovo (Apolonovo), v katerem dajala preroSke izreke svečenica Pitija,
f
01 / u Airfi.	(j*	(ty
S	*
j v ^
*+& y <r
jc
Svečenik.
Vesela bo gotovo, kakor vidi se, drugače ne bi Iavor glave mu krasil.
Ojdipus.
To zvemo v kratkem. Blizu je, da sliši že. (Kreon prihaja od leve.*)
85 Knez, sin Men6jkejev, predragi moj šurjak, gov6ri, kaj je rekel, kak je božji glas?
Kreon.
Ugoden je, ker menim, da je srečno vse, če prav se kaj izteče, dasi je težk6.
Ojdipus.
In kaj je bog dejal? Kar zvedel sem do zdaj, 90 ne daje mi poguma, tudi ne strahu.
To lAhko ti povem, če hočeš, vpričo teh, al pojdiva pa noter, če tak6 želiš.
Ojdipus.
Pred vsemi tu govčril Kajti njih bolest je zame hujša ost kot strah, da bi umrl.
95 Povedal bom tedaj, kar rekel mi je bog.
Naravnost nam veleva knez Apolon to:
»Gnusobo zemlje vaše, ki živi pri vas, spodite, ne redite je brez kazni več!«
Ojdipus.
In kakšna naj bo sprava? Kakšen je zločin? a Kreon.
100 V prognanstvo mora mož al s smrtjo plača smrt, ker mesto tepe naše ta prelita kri.
Ojdipus.
In kdo je oni mož, ki misli bog ga s tem?
Kreon.
Nekoč v deželi ti je Lajos bil vladar, še preden ti si prišel v mesto k nam kot kralj.
" Od levu tirani (z ozirom n n gledalce) 10 prihajali ljudje iz tujine, z pa iz mesta.
Kreon.
Kreon.
Ojdipus.
105 To vem, sem slišal že, a videl nisem ga.
/V-	I
Kreon.
Ker ta je bil ubit, naroča jasno bog, da moramo morilce kaznovati zdaj.
Ojdipus.
A kje boš te dobil? Kje našel bodeš sled, ko krivda je tak stara, v temi davnih dni?
Kreon.
110	V deželi JA jp, pravi; kdor iščejf^ dobi, če mar mu ni, seveda našel nič ne bo.
Ojdipus.
Li smrt zadela Laja v hiši je dom&, na polju m6rda zunaj al v tujini kje?
Kreon.
Na božjo pot odšel je, kot je sam dejal,
115 domov pa ni se vrnil, j kot je pustil nas.
Ojdipus.
Ni nihče spremljal ga, nikak ga videl sel, da vprašal bi ga kdo in zvedel m6rda kaj?
Kreon.
Vsi padli so takrat, le eden je ušel, povedal pa ni nič, kar videl je, kot to —
Ojdipus.
120 Če nekuj kdo pove, odkrije marsikaj in majhen ti začetek upanje budi,
Kreon.
da roparje je srečal spotom, je dejal,	6,.
ni eden ga ubil, dovolj jih je bil6.
Ojdipus.
Kdk neki naj bi ropar drzen bil tak6,
125 če ne bi ga z denarjem kdo od tu najel?
Kreon.
To zdelo se je vsem, a smrti Lajeve ni nihče maščeval, ker trlo nas je zlo,
Ojdipus.
In kakšno zlo vas je oviralo pri tem, da niste zvedeli, ko pal tak6 je kralj?
\
)	^	^	Kreon.
^ ^7	Pret^ana pevka Sfings prisilila nas je,
da zremo novo rano, tajno zabimo.
Ojdipus.
Še enkrat bom nanovo jaz to preiskal.
Pravilno je Apolon, prav si ti ravnal, da poskrbela sta za kralja mrtvega.
135	Zdaj stopil kot zaveznik k vama bom i	jaz,
ker prav je, da pomagam ljudstvu in bogu.
Saj ni prijatelj daljni, ampak to sem jaz, ki mu koristim s tem, da gnus izženem ta.
Kdor prejšnjega vladarja namreč je ubil,
140	i mene z isto roko loti se lahk6.
Če onemu pomagam, meni je v korist.
Vstanite, o otroci, torej zdaj s stopnic 'l	in Vfijice. te prošnje dvignite od tal!
Nekd6 pa naj pokliče semkaj Kadmov rod,
145	ker hočem vse storiti; z božjo pomočjo
mi srečo dan pripelje al pogin rodi.
(Ojdipus in Kreon odideta v palačo.)
Svečenik.
Vstanimo zdaj, otroci! To je bil namen, da semkaj smo prišli, kar je obljubil nam.
In Fojbos, ki poslal je ta preroški glas,
150 naj pride kol rešnik, ozdravi b6li nas!
(Svečenik s spremstvom odide na desno. Kmalu za njim pride tudi i desne zbor, ki predstavlja tebanske starce, katere je dal poklicati
Ojdipus.)
Zbor.
Zevsa7 presladki mi glas, s čim z zlatom bogati te Pito* v krasne Tebe je poslAl?
V strahu src6 trepeta, v bojazni se trese mi duša,
o	rešenik in zdravnik" naš,
155 pl&šno na tč se oziram, kuj rečeš, novo al v teku li let naj pomaga skušeno sredstvo.
Upanja zlatega hči, nesmrtna10 beseda, odkrij mil
K tebi se dviga moj glas, hči Zevsa, nesmrtna Atena, 160 k sestri,11 mesta varhinji,
ki na prestolu sedi, ovenčanem s slavo na trgu, kličem Apolona strelca: y,,r'	pridite ter me rešite pogina!
^ l^	•	f	Kakor ste prej, če grozila je mestu
,165 strašna nesreča,
b6li pregnali požar, tak6 i sedaj pomagdjte!
7 Apolon razglaia sumu misli očeta Zevsa.
" Pito ali Piton je prvotno ime za Delfi.
“ Apolon.
10 Ker je Apolon nesmrten, ki je dal prorokbo.
11 Artemis.
Gorje, nešteto nosim bol!
Ves narod mi bolan leži,	■	*•**:	'	*
^ 170 'orožja pa manjka razumu,
z njim bi se branil. Kar zemlja požene na polju bogatem, zamre, ne uspeva.
In hkrati z dčtetom žene mrj6 pri porodu.
175 Z bolestjo zreš: truma za trumo kot ptice krilate, hitreje kot divji požar se drevi nam v pristan boga večernih senc.la
180
185
ff/vi «Aj n
190 In silnega Areja, ki mori brez kopja nas in žrtev jok vsled žgočih ran ga spremlja, odpodi! Proč drevi od naših naj domov 195 in daleč kam, kjer šumi1* močni grad Posejdonov al v trakijsko divje valovje, na obal odljudno!
Kar ne vzame črna noč, žrtev belega je dne.
200 Oče mogočni Zevs,
strel ognjenih gospodar, tvoj ga blisk uniči naj, te prosim!
Apolon knez, lok napni in vrši puščic naj roj s tetive zlatih niti, kopje silno!
Pomagaj mi! In Artemis'“ naj bakelj soj mi pošlje v bran, ki drevi	po gorah likijskih!1*
I	tebe, ki zlat imaš Šapelj in rojak17 si mesta, vina vriskajoči bog v spremstvu vzhičenih žend, kličem, Dionfsos, zdaj, pridi z bakljo svetlo mi
ter boga sovražnega preženi!	(Dalje.)
Iladcs, kraj umrlih.
111	Atena.
'* Areja (kugo) naj potopi v morje, v Sredozemsko, ki je bilo predvsem dom Posejdona in Amfitrilc, uli pa v Črno morje, ki se je prvotno imenovalo Ponto* Akseno* (negostoljubno morje) zaradi viharjev in divjih prebivalcev oh obali.
IS Kipi kažejo Artemido, da drži v obeh ali eni roki bakljo. S to naj pride boginja in »trali Areja.
'* V I.ikiji je baje rodila Leto Apolona in Artemido.
” V Tebah je namreč porodila S e me la Dionisa (Paklia), katerega spremljajo »ntiri in nimfe (vile).
205
210
215
Tak6 nešteto gine rod!
Otr6k leži na tleh bolan: ga kdo pomiluje, tolaži?
In matere sive in žalostne žene vse zmedene tekajo k rešnjim oltarjem, da groznih b6li jih rešijo večni bogovi. »Odreši nas!« stokajo, jokajo grla stotera. Zatorej, o Zevsova hčerka1’ ti zlata, prijazno pošlji nam pomoč!
PIRAMIDA.	FR.	BEVK.
Silen je bil izmed egipčanskih kraljev čeljustmi neprestano. Množice, ki so se tisti, ki se je prvi domislil, da mora zidati ga bale, so šepetale, da ima kače v prsih.
'■O
£
E
s
BI
e
(U
T
O
piramido. Ni ga zadovoljil ne razkošni Ko mu je po mnogih molka in tihih dvor, ne zmage in ne lastne nakane, ki jih	muk polnih dneh vzzorel načrt o piramidi,
je sklepal v srcu. Trepetal je s stisnjenimi	jc poklical svojega prvega služabnika in
mu ga obrazložil. Ta je zmajal z glavo, zamislil se in dejal:
»Zakaj, o faraon, ti bo ta mogočna stavba?«
Faraon je pomislil s sklonjeno glavo in naslonil roke na dvoje grdih, iz temnega kamna izklesanih zveri, ki sta nemo stražili njegovo desnico in levico. Skozi štr-čeče čeljusti je dejal:
»Odgovarjaj mi na vprašanja!«
»Vedno sem govoril resnico, o faraon...« je klonil glavo najvišji njegov služabnik.
»Nočem, da mi govoriš, kot se govori svojemu kralju,« je dejal faraon in temnil oči ter mršil obrvi. »Nočem, da lažeš. Hočem, da govoriš resnico, kot bi jo govoril svojemu sinu.«
»Govoril bom, o faraon.«
»Ali me ljudstvo ljubi? Pri tvoji glavi
—	ali me ljudstvo ljubi? povej mi resnico!«
»0 kralj...«
»Ne kralj — ampak sin . ..«
»O . .. tvoj pogled me kroti. .. ljudstvo te kolne ...«
»Prav,« je dejal faraon, o katerem ni zapisala zgodovina ničesar. Zamislil se je zopet. Ko se je predramil, ga je bilo sam mrak.
»Ali je mogoče, ugonobiti me, dokler sem živ?«
»Ni mogoče, o kralj! Ne premakni noge, dokler je tilnik sklonjen.«
Faraon ni premaknil noge. V kolenu mu je trepetala. Izpod zježenih obrvi je zrl na svojega najvišjega služabnika.
»A po smrti?« ga je skušal raztrgati z zenico svojega očesa kot s kremplji tigra. »A po smrti? Ali bom umrl tudi jaz? To mi povej. . .« Razprl je prste, kot bi ga hotel zgrabiti, in čakal odgovora ...
Dolgo ni bilo besede iz ust služabnika, ki je trepetal in dvignil glavo samo za hip: »Tudi, o kralj, o solnce jutra!« Sklonil je glavo znova. Kot da govori prahu, je pristavil: »Vsi smo obsojeni...«
Faraon ga je hotel udariti v tem hipu, pa mu je zastala roka: Čudnu misel, da je njemu enak, mu je prvič spreletela srce.
»Ali ne bodo planile zveri po meni, me raztrgale in onečastile še moje telo? Ali res ne bom živel več? Še iz spomina me bodo izrvali na veke, na veke ...«
Služabnik je dejal, kot bi govoril prahu: »Taka je pot nas vseh.«
»Kljuboval bom,« je bruhnilo iz prsi faraonu. »Sezidaj stavbo, največjo pod solncem. Nihče naj je ne more razdreti, ne človek, ne nebo. Ljudje me ne bodo mogli izbrisati; na njih plečih naj bo utisnjena moja roka. Tisočletja me bodo slavili, mene, ki bom počival sredi te zidine, skrit, da me ne najde niti črv, niti misel. Njih kri in okostja pa naj popije zemlja.«
»Vse se bo izvršilo, gospod...« je dvignil služabnik glavo in pogledal polmiže kot bi gledal solnce. »Ali, kakšna naj bo stavba ... Razsvetli me, o faraon!«
Faraon je molčal, molčal. Nato je zinil in dejal: »Vzemi ljudi, kolikor jih moreš izmed vseh, ki me kolnejo in sovražijo. Zidaj, da bo stavba vsak trenutek dovršena 'n vendar nikdar dovršena. Raste naj iz kamnov, takih, kot jih od začetka sveta ni rabil noben zidar, dokler ne umrem jaz, ali ne pogine zadnji zidajočih. Potem pričnem živeti v kamnu .. .«
Ves Egipt sc je zavzel, stisnil tiho pest, sklonil glave in se vdal. Velik se jim je zdel faraon ta hip, silnejši kot kdaj prej in po čudovitem načinu, ki se dogaja med vsemi ljudmi, bi ga bili skoraj vzljubili.
Tisoči in tisoči so prihajali od vseh strani, kamele in sloni so gazili pesek na vročih tleh. Kamnolomi so oživeli in vzdi-hali, ceste so stokale, solnce je vihtelo bič žeje in onemoglosti. Krvava pleča so nosila znamenja faraonove roke.
Uro za uro, leto za letom so ginili. Bele kosti so se bleščale ob cestah vsepovsod, ob kamnolomih in ob piramidi. Zveri so prihajale v nočeh in jih tuleč glodale.
»Čemu zidamo to?«
»S svojim delom ga osramotimo. Sezidajmo mu poroštvo, da smo večji kot on; naš spomenik je to, naše veličje. Naložimo
težo njegovemu truplu, da ga kamen zdrobi.. .«
Njega samega je bilo groza. Na večer se je nagrmadilo krvi, da so plavali vrhovi
Množica je rastla in s hrepenenjem	prahu v njem.	Vstajali so jasni klici, ki so
čakala dneva, da postavi zadnji kamen na	klicali novi dan. Faraon je	izmislil verige,
ogromno piramido ter bo prosta. Piramida	ki so prevpile	klic po zarji,	ugasnile zadnje
ni bila dovršena, ker faraon še ni hotel	bleske oči.
umreti.
Potem je faraon umrl.
HOMERJEVA ILIADA.
PROF. FR. OMERZA.
SPEV X.
(Dalje.)
295. To govorita proseč in sliši ju Palas Atena.
Ko odmolila tedaj sta k hčerki velikega Zevsa, gresta na drzni pohod kot leva med nočno temino kar po grobih in mrtvih, čez črno krvavo orožje.
299. Prav tako Hektor ne dd, da spali bi hrabri Trojanci, ampak da vsi se pri njem naj zberejo hkrati, ukaže, kar med Trojanci je sploh poveljnikov, skrbnili vodnikov.
Ko so se torej sešli, je modre dajal jim nasvete:
»Kdo mi obljubi od vas, da nalogo to mi izpelje?
Glejte prekrasni moj dar! Plačilo obilno mu bode.
Iskra konjiča mu dva in zraven še voz bom podaril, ki so najboljši od vseh pri ladijah brzih Ahajcev, kdor ima tolik pogum — in sebi bi slavo pridobil — da bi do ladij prišel in to nam natanko izvedel, stražijo vedno naprej li ladije urne enako, ali ko naše roke so premagale že jih docela, sklepajo, kak naj beže, in trudni ne marajo dalje stražiti ladij po noči, ko siti so groznega bdenja.«
314. Torej tako govori. Vse mirno, ne gane se nihče.
Sredi Trojancev živel je bčgat na zlatu in bronu človek, ki zval se je Dolon, Evmčda klicarja potomec.
Grd po postavi je bil, poznat pa kot uren tekalec.
On je edini bil sin, a brat je bil petih še sester.
Ta se oglasi tedaj med Trojanci in Hektorju pravi:
»Hektor, glej, meni sreč in duša junaška veleva, da bi do ladij prišel in to vam natanko izvedel.
Žezlo kraljevsko tedaj mi dvigni in sveto prisezi, da mi boš oni dal voz, bleščeči od brona, in konja, ki Ahileja sta last, brezgrajnega sina Pclcja.
Kajti ne pojdem zastonj in manj ne prinesem, kot misliš.
Sel bom med vojsko naprej tak dolgo, da pridem do ladje, kjer Agamemnon je kralj in bodo veljaki Ahajcev sklepali sklepe o tem, naj bije se boj al bežijo.«
328. Pravi; in z žezlom v rokdh kraljevskim mu Hektor priseže: »Glasno grmeči mi Zevs, mož Herin, sam bodi za pričo!
Z onimi konji nihčč od Trojancev sc vozil ne bode, bodi prepričan, le ti se vedno ponašal boš z njimi.«
332. To mu priseže, a nič ne velja, podžge pa Dol6na. Zdajci okoli ramen brž lok si zažene zaviti
ter se obleče nato še v kožo rjavega volka, glavo pokrije s čelado od vidre in sulico vzame.
K ladjam odide nato od vojske; a nič več vrniti ni se mu bilo od ladij, da Hektorju vest bi prinesel.
Ko od vozov je odšel in pustil tam trume Trojancev, hodi po poti željno. A glej, bogorodni Odisevs koj ga zapazi, da gre, in pravi nato Diomedu:
»Kdo, Diomedes, je to, ki semkaj od vojske prihaja? Morda je kak ogleduh, ki ladijam našim se bliža, al pa oropati če mrliče, ki mrtvi ležijo.
Najprej pustiva ga malo, da mimo po polju odide, skočiva nadenj potem in kmalu bo v najinih rokah.
Če je pa uren tako, da naju preteče z nogami, k ladjam ga podi sam6 in proč od šatorov Trojancev, s sulico deri za njim, da k mestu ne bode ubežal.«
349. To govorita tedaj in proč se odmakneta s pota
sredi med kupe mrtvih, nespametnež teče pa mimo.
Ko se je toli oddaljil, kot moreta mezga orati,
ne da počila bi kaj ti boljši so namreč kot voli,
močno da zvezani plug peljata po širni ledini —
stečeta hitro za njim. Ko sliši korak, se ustavi;
sam si je namreč dejal, da drugi gredo od Trojancev,
češ naj se vrne nazaj, ker Hektor tako mu veleva.
Toliko še so narazen, kot sulica nese, al bliže; zdajci sovraga spozna in urna premika kolena, da bi sc z begom otel, za njim preganjalca drevita.
Kot ostrozoba če psa, prav dobro izurjena v lovu, mlado jelenče al zajca brez nehanja dalje podita skozi ravnino in les, a ta teče pred njima, sopiha: sinko Tidejev tako z Odisejem ga mesta rušečim dalje brez nehanja goni, odrezana pot mu je k ljudstvu. Ko je pa bil že na tem, da stražnikov čete doseže k ladijam dalje bežeč, da moč Diomedu Atena, da ne bi kdo se bahdl od Ahajcev z oklepi iz brona, češ da ga prej je zadel, on sam bi pa prišel kol drugi.
S sulico močni se nanj Diomedes zažene ter pravi:
»Stoj al pa kopje zažcneml Ne boš se več dolgo ogibal bednemu, mislim, poginu, ki pošlje ga moja ti roka.«
372. Pravi in sulico vrže, nalašč pa moža ne zadene.
Čez mu nad desno ram6 prav gladkega kopja ostrina v zemljo naravnost zleti. Ustavi sc inož in sc strese, kar drgetajo nogč, zobje mu klopočejo v ustih, bled mu strahu je obraz. Zasopla do njega dospeta, zgrabita brž mu rokč, on s solzami v očeh ju pa prosi: »Milost izkdžita mil Odkupim se. V hiši je namreč brona in mnogo zlatd in kovanega tčžko železa.
Tega podaril bi rad kot neštevno rešnino vam oče, sdmo če sliši, da živ sem pri ladjah zavitih Ahajcev.«
382. Njemu odvrne nato razumni Odisevs ter pravi;
"Ne obupuj in ne misli, da smrt te bo zdajzdaj zadela! Torej naravnost povej in golo resnico govori!
Kaj pa prihajaš tak sam od vojske sem k ladijam našim, zdaj ko je temna še noč, ljudje pa počivajo drugi?
Ali oropati češ mrliče, ki mrtvi ležijo?
Al te je Hektor poslal, da vse bi natančno pregledal, kaj se pri ladjah godi? Al sem te src 6 je prignalo?«
390. Dolon odvrne nato, strahu se mu tresejo udje:
»Hektor me speljal na led, po mnogih obljubah preslepil,
češ da kopitaste konje mi vrlega sina Peleja
dal bo, tako je dejal, in voz, ki blešči se od brona,
toda zato je velel, da v noči naj urni in temni
pridem k sovražnim možem in to mu izvem naj natanko,
stražite vedno naprej li ladije urne enako,
ali ko naše roke so premagale vas že docela,
sklepate, kak bi ušli in trudni ne marate dalje
stražiti ladij po noči, ko siti ste groznega bdenja.«
400. Malo nasmehne se zdaj razumni Odisevs ter pravi: »Torej velikih darov si src6 zaželelo je tvoje, konj Ahileja celo! A vedi, velika težava to je za smrtne možč, da brzda jih ali se vozi drug kot Ahilevs sam6, ki matere sin je nesmrtne.
Torej naravnost povej in golo resnico govoril
Kje je zdaj Hektor ostal, ko sem si odhajal od njega?
Kje mu oprava leži, kje voz je in konji so b6jni?
Kaj pa s Trojanci je sploh, li stražijo morda al spijo? Kakšen je njihov namen, li hočejo tukaj ostati daleč pri ladijah še al m6rda nazaj proti mestu spet se umaknejo vsi, ko zmagali nas so Ahajce?«
412. Dolon, Evmčdov sin, mu zopet odvrne ter pravi:
»Dobro, povedati čem spet golo resnico ti torej.
Kar svetovalnih je mož, jih sklical je Hektor k posvetu, zdaj pa naklepajo sklepe pri znamenju božjega Ila, daleč od hrupa ljudi. Za straže si tudi me vprašal.
Straže posebne pač ni, da varuje vojsko in straži.
Kar je trojanskih kresov	saj dolžni tako so storiti —
ti so po konci in bd6, drug drugemu kliče, naj čuva; toda zavezniki spč, ki mnogo jih sklical je skupaj, češ da Trojanci sami za stražo skrbijo naj vojski; njihove namreč žen6 in otroci pač daleč živijo.«
423. Njemu odvrne nato razumni Odisevs ter pravi:
»Mar li pomešani spe s Trojanci krotečimi konje, ali posebe morda? Razloži, da bode mi znano!«
426. Dolon, Evmčdov sin, odvrne nato mu ter pravi:
■Dobro, povedati čem spet golo resnico ti torej.
Karijci tja proti morju s Paj6nci z zavitimi loki, zraven Kavk6nci leže, Leležani in božji Peldsgi,
Likijci tja proti Timbri in Misijcev voj siloviti,
Erigijci konje kroteči, Maj6nci nato vozoborci.
Toda zakaj pa o tem sprašujete tak me podrobno?
Kajti če hočeta to, da gresta med čete Trojancev, tu so TraČani na strani, na koncu, ki zadnji so prišli, sredi pa Rcsos je kralj, sin vrlega Eiončja.
Kar sem še videl kdaj konj, najlepši so ti in največji; beli še bolj so kot sneg, a v teku so urni kot veter.
Voz pa lepo okrašen mu s čistim je zlatom in srebrom, tudi orožje je zlato. Res strdšno in čudo očesu, kaj je prinesel s sebojl Da smrtni možje to imajo, to se za nje ne spodobi, sam6 za nesmrtne bogove.
Mene pa k ladijam zdaj odvčdita brzega teka, al pa pustita me tu in z železom brezsrčnim zvežita, dokler ne prideta sim in preskusita mene, da vesta, sem li govoril vam prav, al morda lagal sem pred vama.«
446. Srepo pogleda nato Diomedes ga silni ter pravi:
»Tega ne misli nikar, da rešil se bodeš mi, Dolon, dasi poročal si prav, ko v moje roke si ti prišel!
Ako spustimo te zdaj al vzamemo morda rešnino, prišel pozneje boš spet še k ladijam brzim Ahajcev, bodisi kot ogleduh al v boju kot silen sovražnik.
Če pa uničim te zdaj in dušo tako mi izdihneš, ti vsaj ne bodeš težav več delal nikoli Ahajcem.«
454. Pravi. Z debelo roko ga hoče za brado prijeti
Dolon, lepo ga proseč, a z mečem nad njega poskoči, sredi zadere ga v vrat in kiti obe mu preseka.
Zadnjič zavpije glasn6 in glava vali se mu v prahu.
Z glave mu snameta koj čelado prekrasno od vidre, ’ vzameta prožni mu lok ter sulico dolgo in kožo.
Božji Odisevs nato k Ateni, plena delilki, dvigne vse kvišku z rok6 ter to govori ji bahato:
»Glej in raduj se, boginja! Ti prva od vseh si v Olimpu, kar je nesmrtnih bogov, ki dali ti bomo darove.
Spremi še dalje do konj in šatorov mož nas tračanskih!«
465. To ji tedaj govori in kvišku povzdigne opravo, dene jo na tamarisk in znamenje vidno napravi: trstja nabere in vej tamariska cvetočega bujno, v noči da urni in temni nazaj je grede ne zgrešita.
Dalje odšla sta tedaj čez črno krvavo orožje.
Malo le časa grestd, ko k četi Tračanov dospeta.
Trudni od bdenja vsi spč, orožje pri njih pa ob strani krasno na zemlji leži, v tri vrste lepo urejeno, konji dvovprežni stoje pri vsakem pa možu posebe.
Resos pa sredi njih spi in zraven so urni mu konji, k zadnjemu robu voza privezani trdno z jermenom.
Prej ga Odisevs zazre in koj Diomedu pokaže:
»To, Diomedes, je mož in to-le so konji njegovi,
ki jih označil je Dolon, ki zemlje zdaj nič več ne tlači.
Torej pokaži pogum! To tebi pač malo pristoja, da bi brez dela tu stal v orožju. Brž konje odvežil Al pa ti ni6ri može, jaz pazil pa bodem na konje! <
482. Pravi; in zdaj ga z močj6 sovooka Atena navdahne. Davi okrog in mori. In strašno hropenje nastane, ko jih železo kosi in krvava je zemlja pod njimi.
Kot če priplazi se lev do drobnice, ni pa pastirja; v srcu jim hoče le zlo, ko skoči med koze al ovce: tak je Tidejevič zdaj, ko z mečem napada Tračane, dokler ni mrtvih dvanajst. Odisevs med tem premeteni, h komur Tidejevič stopi in z mečem mu vzame življenje, temu pograbi nog6 in vun ga Odisevs potegne.
Kajti on misli le to, kako lepodlake li konje lahko odpeljal bi proč, da ne bi sc morda mu bali, ko čez mrliče bi šli, ker niso še vajeni tega.
Ko pa do kralja dospč Tidejevič, hrabri bojevnik, on je trinajsti že mož, ki sladko življenje mu vzame; hropci je ravno močnč, ker hude so prišle mu sanje: tisto poslala mu noč Atena je sina Ojneja.
Drzni Odisevs med tem pa kopitaste konje odveže, zveže z jermenom jih skup in žene jih vun iz krdela,
Z lokom udarja po njih, ker ni mu to priilo na misel,
da bi bleščeči vzel bič iz pisanosvetlega v6za.
Tiho zažvižga nato, da znamenje da Diomedu, ki premišljuje stoje, kaj drznega naj bi še storil, naj li pograbi mu voz, ki pisano hrani opravo, zvleče ga vun za oje in proč ga odnese na ramah, množici naj li Tlačanov še veliki vzame življenje.
Ko to preudarja s seboj, prikaže se Palas Atena, k božjemu stopi nato Diomedu ter to-le mu pravi:
»Sin velesrčni Tidejev, to vedi, da treba je iti k ladijam votlim nazaj, da tja ne boš morda še tekel!
Tudi Trojance lahk6 kdo drug med bogovi bo zbudil.«
512. Pravi; in dobro on glas govoreče boginje razume.
Bliskoma konja zajaha, ko lok Odisejev ga sune, hitro oddirjata hkrati tja k ladijam brzim Ahajcev.
515. Ni pa na straži bil slep Apolon z lokom srebrnim; videl je namreč, kak gre za Tidejevim sinom Atena.
Jezen na njo sc napoti med množico silno Trojancev, Hipokočnta zbudi, ki mož je posveta Tračanov,
Resa junaškega stric. Brž skoči po konci iz spanja.
Prazen zagleda zdaj kraj, kjer konji preurni so stali, v groznem potoku krvi možje drgetajo še vedno: glasno zastoka solzdn in druga preljubega kliče.
Vpitje nastane nato med Trojanci, neznansko vrvenje, Trumoma derejo skup in gledajo strašno dejanje, ki ga je storil sovrag in srečno odnesel je pete.
526. Ko pa dospeta na kraj, kjer mrtev je Hektorjev paznik, urnega konja nato bogoljubi Odisevs ustavi, dol pa Tidejevič skoči in vzame krvavo opravo ter Odiseju jo da in konja spet urno zajaha.
Zdajci pa lok zavihti in konja letita veselo k ladijam votlim naprej, ker tja ju sreč je le gnalo.
Nestor udarce kopit je prvi zaslišal ter pravi:
»Dragi vodniki Argejcev in njihovi skrbni vladarji!
Bodem li prav al govoril bom laž? A sreč me priganja: konj brzonogih peket na ušesa udarja mi jasno.
O	da Odisevs je to in silni junak Diomedes!
O	ko bi naglo tak6 prijezdila konje trojanske!
Toda zelo sc bojim, da hudega kaj je zadelo
vrla junaka Argejcev kje v bojnem vrvenju Trojancev.«
540. Ni šc dodobra končal, ko sama resnično dospeta.
Hitro poskačeta s konj, a drugi prepolni veselja r6ke molijo v pozdrav, sladkdjo se jima z besedo.
Prvi ju vpraša nato vozoborec gerenijski Nestor:
»Rcci, Odisevs preslavni, ki velik ponos si Ahajcev, kdk sta do konj pač prišla. Sta šla li v krdelo Trojancev?
Al jih jc bog vama dal, ki prišel je vama naproti?
Glejte, kako se bleščč kot žarki nebeškega solnca!
Tu med Trojanci živim in lahko trdim, da pri ladjah nisem ostajal nikdar, četudi sem star že bojevnik; vendar pa takih-le konj jaz nisem še našel in videl.
Torej kak bog jih je dal, ki srečal je vaju na poti.
Ljuba sta namreč oba zbirajočemu Zevsu oblake in sovooki Ateni, ki Zevsa je hči ščitonosca.«
554. Njemu odvrne nato razumni Odisevs ter pravi:
»Nestor, Nelejevič dragi, ki velik ponos si Ahajcev!
Bog bi seveda Iahk6 še boljše podaril nam konje, kakor so tukaj le-ti, ker moč jim veliko je večja.
Ti pa, ki vprašaš po njih, iz Trakije prišli so, starček, malo poprej. Gospodarja ubil Diomedes je hrabri, zraven pa drugov dvanajst, vse same odlične junake.
Ta pa trinajsti je tu, ki ujela sva blizu ga ladij.
Hektor ga namreč poslal in vsi drugi so vrli Trojanci, naj si ogleda vojsk6 in naše šatore natanko.«
564. Pravi in žene naprej kopitaste konje čez jarek, radosti vriska srce in veseli sprejnio ga Ahajci.
Ko pa v lepo narejen Diomedov dospeli so šotor, konje z jermenjem pripno, z umetno izdelano uzdo, k jaslim za konje na kraj, kjer konji od prej brzonogi sina Tideja stoje in zobljejo sladko pšenico, v ladjo njegovo pa da krvavo opravo Dolona božji Odisevs dotlej, da dar se pripravi Ateni.
Sama pa gresta v morjč, da pot si odstranita z vodo, ki se obilno nabral je po stegnih, golenih in vratu.
Ko preobilni pa pot s telesa jim trudnega spere sivo valovje morji in drago src6 se osveži, stopita v gladke kopanje in skopljeta v kopeli ude.
Ko pa se skopljeta dobro in svetlo namažeta z oljem,
sedeta k mizi in jesta, zajemata iz polnega vrča
sladkega vina kot med in zlivata v dar ga Ateni.	(Dalje.)
SMREKARJEV MARTIN KRPAN.1 prof. g. porenta.
Odprimo knjigo! Na naslovni strani je v lapidarnili črkah očrtana vsebina knjige. Krepki tisk, krepki papir, velika oblika knjige zbuja slutnjo, da bo knjiga krepke vsebine, delo izrazitega pisatelja.
Pa pustimo tipografični del knjige in si oglejmo umetniški del, in sicer po mčtodi prof. Strzygowskcga, ki obsega: opis, tehniko, snov, prireditev in ureditev postav po obliki in v prostoru in naposled umetniško vsebino.
Poleg naslovnega lista ima knjiga dvanajst slik. Glavna oseba je inož-velikan prikupljivili potez in dobro rejen, ki je v narodni noši slovenskega kmeta iz baročne dobe. Na dveh slikah vidimo še drugega velikana krvoločnih potez v turški obleki. Skoraj na vsaki sliki srečamo malega dra-
1	Martin Krpan. Napinal Fran Levstik, Podobe naslikal Henrik Smrekar. Knjižnica zu otroke. Založila in izdulu Nova založba v Ljubljani. Tiskala Katoliika tiskarna.
goceno oblečenega moža z baročno lasuljo. Če omenimo še koketno gospo in slokega moža z naočniki, smo našteli glavne osebe teh prizorov. Razen dveh se vsi prizori vrše v okrožju visokega dvora z baročnimi poslopji in nasadi, z orožarno in dvornimi hlevi, z dvorjani in stražami. Glavno dejanje je boj med velikanom v slovenski narodni obleki in velikanom v turški obleki.
Slike so risane s peresom, s tušem pa primerno lahko modelirane. Te tuširane perorisbe je prenesla firma Angerer in Goschl na Dunaju fotografičnim potom skozi mrežico na občutljive cinkove plošče. Kislina je razjedla svetle točke in tako pripravljene tiskovne deske (cliche-je) je natisnila Katoliška tiskarna kot cinkografične reprodukcije.
Umetniško neizobraženi človek presoja umetnino po svoje. Njega zanima le to, kaj slika predstavlja, kdo je ta in ta, kaj je to in
ono. Toda, če smo spoznali snov ali predmet slik, se s tem še nismo dotaknili umetniške strani narisanega Martina Krpana. Levstikov literarni Krpan je bil za umetnika H. Smrekarja samo snov in povod samostojne umetniške grafične tvorbe. Sledimo torej umetniku pri njegovi tvorbi!
Umetnik najprej potrebuje postav: Krpana, Brdavsa, cesarja, cesarice, ministra Gregorja in dvorjanov, cesarskega gradu in nasadov, Krpanove koče in kobilice ter pokrajine. Odkod si bo vzel te postave? Troje je mogoče: iz narave po živih modelih ali pa iz domišljije ali pa iz
knjig in slik. Na prvi pogled vidimo, da Smrekar ni posnel svojih postav po naravi in živih modelih, tudi ne iz domišljije, temveč iz knjig in slik. Postavil je Krpana v določeno dobo, na konec heroične dobe našega naroda, ko je bila za vselej zlomljena turška sila. Proučil je torej umetnik v knjigah baročni čas, baročno arhitekturo, baročne nasade in kostume. Za postavo Krpana in Brdavsa pa je odprl Valvazorja. S tem arhivskim materialom je bila določena zunanja karakteristika .ljegovih postav.
I	reba je bilo dati osebam le še notranjo karakteristiko. Podlaga za karakteristiko
oseb je Levstikov spis. Levstik slika Krpana orjaka po zunanjosti in dobrega, veselega človeka po notranjosti. Orjaka je podal Smrekar s tem, da je postavil na ogromno oprsje malo, toda nikakor ne premajhno glavo. Veselega človeka pa je označil s tem, da se je izognil preveč realističnim potezam ter dal junaku mirne gladke poteze in primerno rejenost: oboje znak dobrosrčnosti. Taka preprosta dobrosrčna duša je Krpan tudi bil. Ko se prepira s cesarico, sicer gubanči čelo in stiska pesti, a vidi se mu, da se ga ni treba bati, in res se da lepo pogovoriti ter se v dobroti loči z
Dunaja. Istotako primerno zunanjo in notranjo karakteristiko je dal Smrekar tudi drugim postavam. Tem postavam primerno si je prevzel umetnik baročno arhitekturo in opravo, potem pa začel s pristno umetniško tvorbo: s prirejevanjem in umetniškim urejevanjem postav in prostora.
To prireje vanje sc vrši tako, da si umetnik ogleda postavo in pretehta, kaj bi motilo umetniški vtis, ki si ga je v duši zasnoval. Iz naravne oblike torej naredi umetniško. Učenec dobi pri risanju lipov list, da ga priredi za okrasek. Vse izpusti, kar ne služi namenu, vse individualno prezre ter ohrani samo karakteristično tipično obliko lipovega lista in to tipično obliko priredi v vrste in skupine. Smrekar sc je modro ogibal prevelikega naturalizma in pretiranega idealiziranja ter je ohranil Krpanu tipično obliko dobrosrčnega orjaka, cesarju tipus vladarskega slabiča, ministru Gregorju tipus tesno-srčnega birokrata, cesarici tipus dvorne sitnice.
Deželni muzej v Sarajevu.
Najlepše prikrojene postave poleg sebe še niso umetnina. Treba jih je urediti v umetniško celoto. To urejevanje imenujemo urejevanje gmot ali m a s.1 Kipar strne postavo ali celo skupino v piramido, slikar ga posnema. Ker pa obrazuje samo navidezno gmoto na dvodi-menzialni plohi, reducira in občuti piramido kot trikotnik, čigar vrh dela glavna oseba (piramidalna kompozicija). — Vihar dvigne prah v poševni smeri. Umetnik posnema ta pojav v poševni ali diagonalni razvrstitvi gmot, posebno če izraža živahni pogib (diagonalna kompozicija). — če je vihar še silnejši, se dvignjeni prah kot val vpogne nazaj proti sebi. Umetnik to posnema v valovito zaokroženi ureditvi gmot. Zgled piramidalne kompozicije nam je podal Smrekar na drugi sliki, kjer dela Brdavsova glava vrh trikotnika. Na peti sliki se na glavnih osebah in vrhu tega še na steni pri zastavah ponavlja trikotna oblika.
—	Zgled diagonalne kompozicije je prva slika. — Valovito zaokrožen pa je viharni tretji prizor, kjer se dvigne gmota postav od leve proti desni čez kočijo in Krpanovo žrtvo in po njegovi levi nogi k sebi nazaj. Moderni umetnik pa poleg tega ljubi prosto kompozicijo in sledi le svojemu okusu mnogokrat čudovito srečno.
Občutek gmot naravno vodi umetnika, da na gmoti občuti plohe in linije. Sorazmerno, recimo po zlatem prerezu razdeljena ploha je silno važen faktor umetniške kompozicije, ker dela mirno harmonično ozadje, na katerem se toliko izraziteje javljajo osebe in dejanja. Smrekar nam je podal na zadnji sliki lepo razdelitev ploh na steni in na tleh.
In linija: Sistem vodoravnih linij napravi v kompoziciji dobrodejen mir, jasnost in gotovost. Sistem navpičnih linij izraža krepko silo. Sistem določno nagnjenih linij daje pogib in življenje. Fricdrich Naumann
' Urejevunje (Jmot ne obsegu suino telesne predmete: osebe, pohištvo, skupine poslopij, pokrajin ... temveč tudi druge tvorne vrednote, kakor senčne, svetle, bnrvne partije, zistemc linij, prostoru, kontrustov itd.
pripoveduje v časopisu »Die Hilfe«, da ga je nekoč zmotilo pri važnem berilu krasno osvetljenje pohištva. Čudil se pa je, da prejšnji dan ista osvetljava ni napravila takega vtisa. Iskal je vzroka in zapazil, da je bil stol med zofo in mizo par centimetrov premaknjen tako, da je solnce na vertikalnem naslonjalu napravilo par krepkih vertikalnih potez. Postavil je stol na prejšnje mesto in ves vtis je zginil, ker so prevladovale samo horizontalne poteze na pohištvu. Kako monumentalno celoto tvori na naslovnem listu vertikalna Krpanova postava v zvezi s horizontalnim teles om kobilice in izrazito vodoravnico med nebom in zemljo. Mesarica, rep in glava kobilice s poševnimi linijami pa dajo kompoziciji potrebno bogatost in življenje, okrogle poteze na oblakih delajo s svojim kontrastom še večjo slikovitost. Kako srečno je Smrekar na četrti sliki porabil poleg arhitekture črne zastave ter stvoril mirni sistem horizontalnih in vertikalnih temnih prog v nasprotju s poševnimi potezami cesarske kočije in straže. Okrogli obok in festoni pod okni pa so ves prizor slikovito obogatili.
Motil bi se umetnik, če bi mislil, da je umetnina sistem urejenih mas, ploh in linij ter nič drugega, zlasti če se to okorno vidi iz njegovega umotvora. Za nas pa je vendar važno, ako pogledamo za kulise umetniške tvorbe, ker se nam umetniški užitek brezprimerno poglobi, ako sami občutimo, v koliko je umetnina občutena v gmoti, v plohi in liniji. Evropci navadno občutimo plastično, v gmoti. Japonci pa so vplivali na ameriške in evropske ilustratorje, da so začeli ceniti kaligrafično linijo (A. Beardsley). Smrekar izraža s tako kaligrafično linijo strukturo trave, kar se lepo zlaga z baročno arhitekturo in kostumi.
Ko je umetnik uredil gmote, plohe in linije, je umetniško uredil šele dolžino in širino slike. Toda slikar ni le navidezen kipar, ker urejuje mase, ampak tudi navidezen
arhitekt, ker urejuje navidezen prostor za svoje postave. Videz prostora ali tretjo dimenzijo na sliki doseže slikar na več načinov. Prvi način: pravilna perspektiva. Drugi način: preseganje postav, da ena postava deloma zakriva drugo. Tretji način: skrajševanje oblik, katero rabi kipar pri plohem reliefu. Četrti način: odmikovalci prostora, krepki predmeti v krepkih tonih in barvah v ospredju odmaknejo druge predmete v ozadje. Peti način: kulise, ki razdele prostor na več zaporednih oddelkov. Šesti način:	zračna perspektiva in
osvetljenje (temnosvit).
Ni pa umetnikova naloga, da nam poda samo iluzijo prostora, ampak, da prostor podredi svoji umetniški misli. Pokrajinski slikar n. pr. obdela prostor kot samostojno umetniško stroko. Figuralni slikar pa porabi prostor včasih kot enakopravno umetniško vrednoto ali pa ga porabi, da stopnjuje umetniško občutje (otožno podnebje na sliki žalostne Matere Božje), ali pa ga oorabi kot potrebno ozadje svojim postavam, ali pa ga reducira v dekorativno ploho, zlato ali modro (mozaik), belo ali črno (grafika).
Smrekar je na naslovnem listu napravil sintezo prostora. Nebo in zemlja delata ploho dekorativno ozadje za istotako dekorativno občuteno Krpanovo postavo. V drugih prizorih pa nastopa Krpan v polni modelaciji, zato podaja prostor realistično: porablja pravilno perspektivo, preseganje postav, odmikalce prostora, kulise, zračno perspektivo in osvetljenje. Toda kot zavedni umetnik porablja prostor le za umetniško izražanje, da tvori mirno vezano ozadje, na katerem še bolj učinkujejo in kontrnstirajo osebe in dejanja.
Komplicirana teorija umetniškega vezanja bi nas privedla predaleč. Omenimo samo tri važne činitelje umetniške spojitve: obliko, osvetljenje in barvo. Umetniško vezanje obstoji v tem, da naše oko provzroč', da duševno spojimo predmete enake oblike, enakega osvetljcnja in enake barve. To vezanje odvrne našo pozornost od posameznih predmetov in v središču te snoj'tve
išče oko predmeta enake ali pa neenake oblike, osvetljenja in barve. Poslednji slučaj porabi umetnik in postavi sredi vezanih predmetov kot kontrast nevezan predmet, da stopnjuje in osredotoči pozornost na tem predmetu. Slikovitost umotvora pa poveča poleg tega še s tem, da v drugih ozirih da vezanim predmetom veliko različnost, ne da bi s tem porušil spojitev: predmetom enake oblike da različno osvet-ljenje, različno barvo ali narobe. Opazujmo četrto Smrekarjevo sliko. Enake arhitektonske oblike in enaka dekoracija veže poslopje pri grajskem vhodu s poslopjem v ozadju. Ker pa sta vezana po obliki, imata upravičeno neenako osvetljenje, ne da bi vsled tega trpela spojitev. Črna barva zastav se veže s temnim obokom, ki se pa Joči od zastav po obliki. Enako osvetljenje veže zadnje poslopje z osvetljenim ospredjem. Vrsta vojakov z enakimi presledki veže ospredje s srednjim poslopjem in vojak komandant sc z baročnim kostumom veže s cesarskim kočijažem. Ta vsestransko vezani prostor dela mirno slikovito ozadje za nevezani glavni osebi: cesarja in Krpana. Na zadnji sliki se veže svetel tlak s svetlo steno, pogrnjen tlak z zagrinjalom v ozadju, bordura na tleh z borduro na steni. Na lem vezanem ozadju se odlikujejo tri glavne osebe z neenakimi kretnjami po starem pravilu:	čim	večja prostost
v okviru postave, tem vzornejše kulturno oziroma umetniško stanje. Na pred-zadnji’sliki vidimo na prvi pogled, da se po poziciji vežejo: Krpan, cesarica in na steni naslikani vitez. Ker so vezani, izgubijo samostojnost in nobena izmed oseb ni več glavna oseba. Kompozicija je nemirna, ker oko išče v središču med njimi glavnega predmeta, a ga ne najde. To fiziologično neugodje dobro služi umetniku, ker poveča neprijetno občutje disharmonije ob Krpanovem prepiru s cesarico tako, da nad cesaričino gesto kar čutimo jezične strele v nadomestilo, ker jih ne vidimo. Toda ne smemo predaleč na polje domišljije!
Omenili smo, da je svetloba važen či-nitelj umetniškega vezanja: kolikor svet-
lobnih stopinj, toliko spojitev. Iste važnosti je svetloba kot kontrast.
In barva. Kako samostojen činitelj umetniške tvorbe je barva, vidimo na naslovnem listu naše knjige. Prav nič nas ne moti, da imata Krpan in kobilica isto barvo, trava in mesarica isto barvo, nebo in pečatni vosek isto barvo. Barva ima torej še drugo nalogo, nego da posnema lokalno barvo na predmetih. Barva je poleg oblike in svetlobe važno umetniško spojilo in ločilo. Enobarvenost črne risbe veže vse predmete v celoto in nadomešča okvir (francoske ilustracije brez okvira), mnogo-barvenost pa veže predmete enake barve med seboj ali pa učinkuje kot kontrast. Ista barva veže na naslovnem listu Krpana in kobilico v zra-stlo celoto, zelena mesarica veže Krpana z zeleno zemljo, ista barva na Krpanovih mečih in na oblakih ga veže z ozadjem, pomarančasto nebo se veže s pečati v spodnjih voglih, rumena barva cele obalke veže cel naslovni list v mirno, enotno, izredno dekorativno ploho.
Mimogrede še omenimo, da Smrekar kot moderni umetnik poleg svetlobe in barve upošteva tudi zrak. Z grafičnimi sredstvi je dosegel, da v grajskem parku kar dihamo vlažno svežost zraka. Grafično skuša izražati tudi barvo na obrazih in predmetih.
Smrekar je torej vestno in spretno porabil vsa obrazovalna sredstva, da bi umetniško uredil formalno stran svojega umotvora. Stari in moderni estetiki pa se strinjajo v tem, da ni namen umetnosti samo formalna stran, ki napravlja našim očem telesno-čutno ugodje, temveč da mora umotvor odmevati tudi v naši duševnosti, dvigali našo umsko-čutno notranjost. Svarijo pa, da ne sme biti snov ali
predmet kot tak tisto, kar nas dviga, ampak po umetniku umetniško občutena in umetniško podana snov. Kar je umetnik položil v snov iz sebe kot tolmač svoje notranjosti ali kot tolmač svoje dobe in ljudske duše, to imenujemo umetniško vsebino umotvora.
Vpliva pa umetnik na našo duševnost, bodisi da vzbuja v duši splošno občutje (večerna pokrajina) ali pa je zadovoljen, da doživimo in občutimo predmet tako, kakor ga je sam občutil, zato vso pozornost obrača na umetniško izražanje in izčrpanje
predmeta samega (portretist). Tretji umetnik da predmetu globoko notranjo karakteristiko, s katero obogati tudi našo notranjost (Michelangelov Mozes, Rodinov mislec) ali pa nas dviga s formalno lepoto iz vsakdanje nepopolnosti (klasicist). Razvidno je, da se pri tej svoji nalogi ne more izogniti vplivu sodobne kulture in ljudske duše. Priča temu je celo 19. stoletje. Klasicist ob začetku stoletja, ki je bil pod vplivom umetniškega doktrinarstva, je moral dvigati s formalno klasično lepoto. Romantik je moral buditi ponižanim ljudstvom samozavest najprej z zaupanjem v Boga (cvetoče versko slikarstvo Nazarenov), potem
Motiv iz Sarajeva.
pa s spomini na slavno preteklost (historično slikarstvo) in naposled s spodbudnimi, poučnimi, ganljivimi zgledi iz življenja ali zanimivostmi iz daljnih krajev, dokler ni začel realist opozarjati na dvigajočo samoraslo življenjsko silo. Zmagoslavje prirodoslovne vede je upijanilo ljudsko samozavest in umetnik je zadostil duševni potrebi panteističnega naturalista s koščkom oboževane naturalistično podane narave. Toda duša je duša. Utešili so jo slikarski poetje (Bocklin), novoromantiki in simbolisti, ki so dvigali duše iz materije v kraljestvo poezije, pravljic in meglenega simbola. Na drugi strani pa je zaželela razumna duša namesto nesmotrne impresijonistične naravne lepote po dekorativno urejenih slikarskih simfonijah (Mar6es, moderni dekorativni slog), modernega subjektivista pa dviga ekspresijonist v kraljestvo svojih sanj. Napol blazni nadčlovek pa hoče za plankami četrte dimenzije, katero iščejo najmodernejši, utešiti svojo duševnost in perverzno čustvenost.
Če torej upoštevamo še umetniško vsebino Smrekarjevega Krpana, se moramo vprašati, kaj je položil umetnik v svoj umotvor iz sebe, kaj nam je hotel povedati, s čim nas duševno obogatiti. Za notranjo vsebino Krpana je seveda odgovoren Levstik. Če pa nam je Smrekar to, kar je pripovedoval Levstik časovno zaporedoma, naslikal v prostoru, in sicer v obliki, kakor si jo je zasnoval v svoji duši, pomeni to gotovo duševno oploditev. V prvi vrsti nam je podal Krpana v konkretnejši obliki, ker ga je postavil v določeno dobo. S tem je pridobil cel umotvor na enotnosti in zaokroženosti. Obenem sc je s tem umetnik približal ljudski duši, ker je svojega junaka
spravil v stik z narodovo junaško dobo. Prezreti ne smemo tudi zdravega humorja, ki veje iz Smrekarjevega umotvora tako diskretno, da ga otrok ne bo opazil, izobraženec pa se bo z njim opetovano naslajal, To je točka, v kateri oba umotvora, Levstikov in Smrekarjev, vzorno soglašata. Če omenimo, da je umetnik dal Krpanu in drugim osebam primerno notranjo in zunanjo karakteristiko, prizorom pa vsaj verjetno resničnost, je gotovo, da bo dvigal tudi našo čustvenost ob zavesti: kako zmaga nepokvarjena naravna sila moža iz našega naroda nad krutim in krivičnim nasiljem in bahavo zunanjo močjo in spretnostjo, ob zavesti: kako zdrava naša kri reši v dobrosrčni zvestobi vkljub prezirljivi nehvaležnosti stiskano ozkosrčno oslabelost. Reči moramo, da je Smrekar tudi vsebinsko dobro izvršil svojo težko nalogo. Težka naloga je za umetnika, ako mora obdelati literarno snov. K sreči je uporabil umetnik grafiko, to je tisto umetnost, ki je v sredi med literarno in slikarsko umetnostjo in katera sme do gotove mere pripovedovati. (Prim. M. Klinger: Malerei u. Zeichnung.)
Še besedo o prireditvi knjigel Umetnik in prireditelj sta umela svojo nalogo. Omenili smo že, da je v knjigi sistem. Pohvalno smo omenili krepki, vsebini primerni tipo-grafični del knjige. Mehke, tuširane risbe bi pa preveč kontrastirale s krepkim tiskom, zalo sta po dve in dve popolnoma ločeni od tiska. Slike vsled tega tvorijo izolirano samostojno grafično delo. Slovenski bibliofil bo torej sprejel v svojo knjižnico ne samo čtivo, temveč košček slovenske umetnosti: literarno umetnino Levstikovo in grafično umetnino Smrekarjevo.
IZ POETIKE.
Impresionizem v slovstvu.
Brez dvoma si že opazil, da umetnostna kritika rabi pri ocenjevanju leposlovnih umetnin izraze, ki bi po svojem pomenu sodili v kritiko prispodabljajoče umetnosti. Saj pišemo, da leposlovec riše, slika, da obrazuje pokrajinsko razpoloženje, da zna zadeti intimne nianse (sence), da ima bogate barve, da je ton njegovih slik zamolkel, da pripoveduje »sivo v sive m«. Pesniki radi dajejo svojim umetninam imena slike, črtice, silhuete, historije, portreta, pastela, genreske slike. Nehote primerjamo pesnika s slikarjem: Wildeja z Mo-reau-jem, Flauberta z Rochegrossom (Vi-telij-Salammbo), osebe Roseggerjevega zgodovinskega romana (Peter Mayr) z De-freggerjevimi slikami i. p. Še več, Živeli so in živijo umetniki, ki so bili slikarji in pesniki (Goethe, Rosetti, Wispianski, Art. Fitger, V. Busch). Skratka: so slike, ki jih moreino imenovati poezijo, in so poezije, ki so kakor slike. Prav tako dosledno in pravilno govorimo o romantiki, o realizmu, o klasicizmu, o naturalizmu, o neoromantiki, impresionizmu in ekspresionizmu v poeziji in slikarstvu. Z isto besedo zaznamujemo podobna svojstva umetniških šol, izražamo tedanji časovni okus, umetniški slog ali tehnično stremljenje. Romantika cvetnih glav je n. pr. ista pri Novalisu in sodobnih slikarjih, pravljičnost Brentanova sorodna Schwindovi romantiki; Zolajev naturalizem je sličen naturalističnemu plenerizmu Bastien-Lepage-a, impresionizem Manet-jev in kommizem Monet-jev sta bistveno prav tisto, kar je tehnika Verlaine-a, George-a ali Mom-berta. Smoter posameznih umetnosti je isti: lepota, resnica; sredstva so različna: glas, beseda, figura, barva, ilo, mavec. Epohalna tehnična priboritev v slikarstvu more vplivati na tehniko v lepem slovstvu, pravtako more leposlovna umetnina obuditi v slikarju slikarsko snovnost. So celo
DR. IV. PREGELJ.
umetniške osebnosti, ki so hotele izražati v svojem slovstvu tujo snovnost, n. pr. Whistler, ki je slikal harmonije, Klinger, ki je ilustriral Brahmsove fantazije...
* * *
Tehnika modernega plenerizma (prosta svetloba) in impresionizma (vtis) v slikarstvu se je razvila na Francoskem okoli 1. 1870. Ko sta uvedla Millet in Courbet zdrav realizem v nasprotju s tradicijo, ki je slikala naravo stilizirano, je proglasila mala družba slikarjev pariškega predmestja Batignoles za pravilo, da je treba iz ateljejske umetne svetlobe v prosto naravo, v prosto svetlobo. Tem umetnikom pa ni šlo za snovnost kakor njihovim predhodnikom v Barbizonu (Pay-sage intime — pokrajina), šlo jim je le za to, kako se vidi predmet v prosti luči. »Doslej,« so menili ti umetniki, »smo slikali vse mogoče stvari: obris, linijo, barvo, najbistvenejšega pa nismo videli:	svet-
lobe, atmosfere, ki ovija vse predmete, svetlobe, ki pije obrise, svetlobe, ki sploh dela predmete takšne, kakor jih vidimo, in barve, kakršne jih vidimo in ne kakor si jih mislimo; vse to smo določali z razumom.« Ker pa svetloba ni stalna, zato ne more slikar slikati katere koli objektivne svetlobe, izražati mora trenutnost jutranje, večerne, poldanske svetlobe, izražati mora — če hoče biti realističen — vse predmete v svitu trenotne razsvetljave, naravne ali umetne. Slikar mora izražati vtis, ki ga je doživel, njegova umetnost bodi impresija. To je dognal početnik našega slikarskega impresionizma M a -n e t. Njegov drug — Monet je iznašel še neko posebnost. Kjer neuke oči vidijo barvano polje, tam je videl on polje svetlih, trepetajočih točk. Te točke se zlijejo stoprv v očesu v predstavo enotne barve. (Prim. mavrico ali pa nove hromatične fotografske ploče!) Dosledni slikar mora zato te točke realistično prenesti na platno in ne
sme mešati barv na paleti, temveč jih mora polagati drugo poleg druge, tako da se šele v očesu zlijejo v eno. Tako je Monet ustvaril tehniko kommizma (vejica), poen-tilizma (točka), kubizma itd.
Kaj je bil uspeh te tehnične pridobitve? Vidna je bila skoro vsiljivo jasno. Mesto prejšnjega rjavega tona, so impresionistične slike svetle. Predmeti na njih tonejo v svetli, srebrnotrepetajoči barvi. Obrisi predmetov so zabrisani, toda neposredno, živo učinkujoče je razpoloženje (soobčutje). Slike zares dihajo jutro, vonji-vost večera, soparico in žehtenje poldneva. Ta pridobitev pa je odprla slikarjem pot v neskončno subjektivnost predmetov. Poslej so začeli slikati resnično življenje, življenje ratarja in planšarja (Segantini), živelj prašne ceste in zatohle kavarne o polnoči. Naturalistično stremljenje tistih let je našlo šele v impresionizmu pravo, adekvatno tehniko. Kako se je slikarski impresionizem dalje razvijal, naju ne zanima več; vedeti nama je treba le toliko, da je bila nova tehnika premnogim vzrok umetniških zablod in zmot. Zdrav impresionizem pa je zmagal in je danes živ in ga vsi priznavajo, dočim ga sodobniki niso takoj. Saj pa ni čudno, ker je zavrgel vso tradicijo. Godilo se mu je podobno, kakor Lenbachovemu portretu in Wagnerjevi operi in, da bom domač, tako kakor Ketteju, ko ga je dobil Simon Gregorčič v roke in ga jc od prve do zadnje strani strahovito načrt a 1. Kar je pomenila za Gregorčiča, ki jc bil pesnik epigonske ritmične she-matičnosti, Kettejeva, Murnova, Župančičeva nova, svobodna, individualna ritmika, prav to je bil impresionizem starejšim umetniškim šolam. Tako jc prišlo do secesij in v literaturi do m o -d e r n c.
Resnično slikanje narave jc bila vedno živa težnja umetnosti. Rousseau je započel v 18. stoletju novo dobo izza baroka in rokoko-sloga, ki se je preveč oddaljil od
narave. Romantika je pod živimi Rousseau-jevimi vplivi odkrila naravo ljudske, narodne poezije, in uveljavila čustveno razpoloženje v nasprotju s hladno klasiciteto. Odslej se je kazala vedno večja težnja po resničnosti in naravnosti. Balsac, Gcncourt, Flaubert so sodobniki slikarjev realistov: Meissonier-ja i.dr. Še dalje je šel Zola, ki je začel pisati proti vsaki tradiciji v jeziku, kakor ga je govorila ulica. Stopil je, bi skoro rekli, iz ateljeja in stilizirane narave v svobodno dnevno luč. Še jače se je moral pokazati duh novega umetniškega stremljenja v francoski liriki. Jezik francoske lirike je bil veliko bolj razvit nego naš slovenski in celo nemški. Od Ronsarda preko Hugo-ja do Heredia in de Lisic (prim. čudovitost barv v pesnih: Le Jaguar, Depont: II Souvc-rain in Frciligrath : Der L o w e n -r i t t —I) se je razvil do akademsko ugotovljene izpiljenosti, »pravilnosti« in she-matičnosti; ta jezik ni bil več resničen izraz ljudskega govora, tako da jc bil francoski pesniški jezik nekak tradicionalni rjavi galerijski ton. Ker je bila vrhutega francoska lirika manj čustvena nego naša ali nemška in bolj emfatična, deskriptivna, je jasno, da je moralo priti na Francoskem dosledno kakor v slikarstvu tudi v liriki do — revolucije. Če je ta revolucijski duh zavel s Francoskega v vse literature in tudi v naše jugoslovanske, sc je to zgodilo tako kakor z m o d o , ki jc iz Pariza poplavljala svet.
Prav podobno kakor Monet svoj kom-mizem, je odkril Baudelaire teorijo čustvene ubranosti, izraženo v besedi: correspondances. Naravno je, da zbudi neki posebni red ritmičnih glasov v nas čustvo veselja, drug red čustvo žalosti. Bai^dclaire je bil mnenja, da je ves svet poln takih »korespondenc« (Les par-fumes, les couleurs et les sons se repon-dent) in da jih je treba pesniku samo spoznati in jih porabiti. Tako je prenesel Baudelaire v pesem nove podobe: vonj, svež ko otroško telo; nežen ko zvok oboe, zelen ko livada; vse mu je bil vonj. S tein
je odprl Baudelaire pesnikom pot do novih podob, primer, barv, do najsubjektivnej-šega čustvovanja.
Drugi pesnik, V e r 1 a i n e , je nastopil proti rimi, proti shematičnosti obligatnega stila in je postal oče dekadence v liriki. Odprl je pot iz parnaškega verza v »vers liber« in od tu po Barzunu v »Rhythme simultane«. Dekadent je za-metal vsako pozo, shematičnost, in se je ravnal edino po svojem notranjem ritmu. Misel te smeri je bila ta, da pesniki doslej niso spesnili pesmi tako, kakor so jo po notranje v resnici doživeli. Pesem bodi zato resničen in izviren izraz tiste notranje pesmi, ki jo je pesnik res doživel. Kako naj to izrazi? Neposredno s takimi besedami, kakor jih neposredno da ditirambski zanos trenotnega razpoloženja, •lasno je, da mora tako izražanje zabrisali linijo, oz. da mora vplivati nekoliko nejasno. Zbuditi more v bralcu pač razpoloženje, toda zadovoljiti ga vseskozi ne more. Tudi neposredno ni vplivala dekadenca in seveda tudi ni mogla, \z nekaterim, rekel bi skoraj, enako uglašenim in literarno veščim bralcem je mogla ugajati. Verlainc, ki je bil zares pesnik, je sam krenil kmalu v bolj določene meje, a mnogo pesnikov te dobe, ki so bili majhni talenti, )e šlo v tej smeri naprej in so padli v absurdnost, neužitnost. To se je zgodilo na Nemškem še bolj kot na Francoskem. M a 11 a r m 6 je priznan pesnik, ker je Francoz, njegovi učenci, Nemci: George, Mombert, Dauthendey, Lautensack pa so prišli do tragikomikc. Samo nekaj primer!
Stcrben ... f lurrc .. .
dunkel... (Lautcnsack).
Ali pa pesem: Večer.
Auf dunklcn sammetvvindcn treibt
cin weiOcs lied;
der abend atmet schwer.
Glockcn: dic Trttume des MONDS.
M o m b e r t je direktno kopiral poenti-lizem impresionizma v slikah:
Felsen. Flammen. Meer unter Schiffen.
Mcine alte Mutter.
Ein Wasserfall.
Ein roter Vogel.
Die Sonne.
Ein somraerrot beleuchtet Schneefeld.
Kdo naj dobi kak pojem o njegovi viziji?
Eine Gcstalt fliegt hinter uns her.
Dic blast eine goldene Posaune.
Sie durchschallt das blaue Athermeer.
Najizrazitejši impresionist v formalnem oziru na Nemškem je postal Arno Holz.
Schones griines wciches Gras.
Drin liege ich.
Mittcn zvvischen Buttcrblumen.
Ober mir warm der Himmel:
cin vveites zitterndes WeiB,
das mir dic Augen langsam, ganz langsam schlicBt... itd.
Odtod je samo še en korak do prozaične oblike. Holzov učenec Stolzenberg je bil že blizu na tem, Francoz Pavel Fort je v resnici tiskal svoje pesmi v sklenjeni obliki. Imenovani Stolzenberg ima to pesem:
Onkcl, wir vvollen in den Wald gehn
und cinc schonc vvcific Blumc pflticken.
Aber dcinc FiiBchen trugen dich nicht mehr ... Hcutc
liege ich allcin unter den Tannen.
Mcine Hand streichclt eine Stcrnblume.
Razumeš li? Ne! Zamisli se v pesnikov doživljaj:	Ljubljen striček je bil, ali mali
nečak mu je umrl. Isto žarko cuvstvo je v pesniku Stolzenbergu ko v Heysejevein Rispettu, a tu je izraz drug.
Holz, ReB in Stolzenberg so s to svojo tehniko vplivali celo na Francoze (Ghil), dočim je Impresija francoskega simbolista Mallarmeja obudila v Nemcih sorodne duše v George-u, Dauthendey-u in Momber-tu. Ločiti nam je zato nekako dve vrsti impresionistov: impresioniste naturaliste in impresioniste simboliste. A. Holz i. p. so pesniki naturalizma. Vsebina mnogih njihovih pesmi je ozračje velikega mesta. Te
pesmi so slike tistega ozračja, ki veje iz slik Herkomer-ja, Menzel-a ali iz skulptur Meunier-jevih. Ta socialni ton je vzbrnel v največjem nemškem Verlainovcu — v Rihardu D e h m e 1 u , pa tudi v Schlafu, G. Hauptmannu i. d. Druga vrsta modernih, ki jim je bil oče Mallarmd, pa so bili nekaki simbolisti v liriki, ki sličijo slikarskim osebnostim Carriere-ja, Khnopffa ali celo Whistlerja. S poetičnim aparatom hočejo izraziti glasove, barve, misli, vonje. Vsebina njihove umetnosti je nekako lirična v primeri z vsebino prvih, ki so nekako bolj epično snovnostni, materialni. Zgled takega pesnenja, artistične lirike je George-jeva poezija. Naj sledi en zgled:
Zu dunkler schwcmmc ziehn aus brcitcr lichtung nach tagcn von crinncrungsschwcrcm danuner in halbvcrgessncr schonhcit fahler dichtung hin durch die vviescn wellen vvciBcr lammcr
lammcr dcr sonncnlust und mondesschmcrzen, ihr keiner ferngcahnten schiitze spiircr!
Lammcr cin vvcnig lccr und citlc hcrzcn stolz auf dic giildncn glockcn curcr fiihrcrl
Altcrndc uns! in eurem geistc jungc!
Lammcr von frcudcn dic fiir uns crkiihlcn lammcr mit schvverem schritt mit leichtem sprunge mit eincm hcut kaum mchr bcgriffnen fiihlenl
Vorsichtigcl vor kcincn hiingcn schcucl Lammcr dcr wolumfriedigtcn zistcrncn lammcr zu alter doch bcvvahrtcr trcue lammcr der schreckcnloscn fcrnenl
To je George impresionist. Kadar ga beremo, begajo ob nas barve in slike logov, ribnikov, senc, zvezd, labodov, a vse brez zveze, samo barve so ob barvah, ki naj bi se po pesnikovi želji zlile v naši duši v eno sliko. Tehniko slikarstva so naravnost prevedli v abstraktne (pojmovne) besede. Čutimo sicer neko valovanje jagnjet, slutimo vibriranje nekega razpoloženja, a to je brezbarvno, kakor je beseda zase brezbarvna, netelesna. Do teh zmot je pripeljalo pesnike vsako pomanjkanje jezikovne in psihologične izobrazbe! Pesmi razpoloženja (Stimmungslied) smo že imeli v klasičnih pesnitvah. Nekaj starejših takih pesmi, ki so najbolj znane, na-
štejmo: Goethe: t)ber allen Gipfeln ist Ruh, Heine: Leise zieht durch mein Ge-miit.,. Levstik: Dve otvi. Novejše pesmi dihajo subjektivnejše, intimnejše razpoloženje, n. pr.:
Greif: Vor der Ernte.
Nun storet die Ahrcn im Fcldc cin leiser Hauch, wcnn cine sich bcugt, so bebet die andere auch.
Es ist, als ahntcn sie alle dcr Sichcl Schnitt —
Dic Blumcn und fremden Halmc erzittern mit.
Hebbel: Sommerbild.
Ich sah des Sommers lctzte Rose stehn, sie war als ob sie bluten konnte rot; da sprach ich schaucrnd im Voriibcrgchn:
So weit im Leben ist zu nah'am Tod.
Es regte sich kcin Hauch am heiBcn Tag, nur leise strich cin wciOcr Schmcttcrling; doch ob auch kaum dic Luft scin Fliigclschlag bcvvcgtc, sic empfand cs und verging.
Pa glej K. F. Meyerjevo: Erntegevvitter.
Ein jiiher Blitz. Dcr Erntcvvagen schvvankt.
Aus scincn Garben fahren Dimen auf und springen schrciend in dic Nacht hinab.
Ein Blitz. Auf einer goldncn Garbe thront noch unvcrtricben eine frcvlc Maid, dcr das geloste Haar den Nackcn peitscht.
Sie hebt da* vollc Glas mit nacktcm Arni, als brfichte sic 's dcr Glut, dic sic umflammt, und leerts 's auf einen Zug. Ins Dunkel vvirft sic 's weit und gleitet ihrem Bcchcr nach.
Ein Blitz. Zwci schwarzc Rosic bitumen sich. Die Pcitschc knallt. Sie zichcn an. Vorbei —
Ali ni ta slika že zelo sorodna modernim? Ali ni nekaj impresije v njej? Ta svetloba, ta trenotnost! Res je. Impresija še ni. Slika diha klasično popolno linijo, obrisi niso zabrisani. Če je pesem impresionizem, je impresijonizem stare šole, plenerizem Goyev, Rembrandtov. Jezik je še epsko širok, ni markanten, telegrafski, ton slike ni svetel, je le kontrast absolutne teme in žareče luči. Pa vzemiva nekaj zgledov iz moderne:
Schlaf: H o f f n u n g.
Ein weiBes Grau hiillt weit den Himmel ein.
Ein stumpfer Glanz liegt auf den Ufervveiden. Trage, mit gurgelnden Wellen trcibt der gelbe Strom. Ich muB mich noch bescheiden.
Ich vvill noch cin Stiickchen so weitergehn. Bald miissen ja alle Hohn in hellen Friihrotfeuern stehn.
Ali pa Karl Maria: Notturno.
Im treibcnden Nachen.
Dammerung, Stille.
In den Ufcrbaumen
dann und wann
ein Atcmzug Nachtwind.
Einc Fledcrmaus schwirrt.
Einc Wcllc gluckt miidc.
Noch cine.
Noch einc.
Ich sitze, am Hut dic Ncbeltropfen,
und zahle am Ufer
dic roten Lichtchen, —
auf den nassen Rudcrn
— prciBelbecr klein —
flirrt 's von Rcflexcn ...
Ali Morjicnstern: Erster Schnce.
Aus silbergrauen Griindcn trilt
cin schlankcs Rch
in wintcrlichen Wald
und priift vorsichtig, Schritt fiir Schritt,
den reinen, kiihlen, (risch gcfallenen Schnec.
Und Dcincr denk ich, zierlichstc Gcstalt.
Schlaf: Regen.
Gcht cin grauer Mann durch den stillen Wald, singt ein gruues Licd.
Die Viiglein schvveigen alsbald.
Dic Fichtcn ragen so stumm und schvviil mit ihrem schvvcren Astgewiihl.
In fernen Ticfcn vcrgrollt cin Ton.
Ali opažaš nove barve? Nov okus? Nove primere? Novo stilistiko? Graues Lied, die Fichten ragen schvviil, das Astgevviihl, vergrollen.
Peter Hille pravi:
Das Gevvand meiner Seele zittert im Sturm dciner wic tief im Hain	(Liebc
das Herz des Frtihlings zittert.
Isti pesnik govori:
Wie deine griingoldnen Augen funkeln Wald, du moosiger Traumer;
Wie deine Gedanken dunkeln,
Einsiedel, schwer von Leben, saltseufzender Tagesversaumer.
To je novo, to je impresija. Ritmično, vokalno ali pa z novo podobo skuša izraziti pesnik vtise svojega gledanja, ne da bi kakorkoli označil z besedo adekvatno kvaliteto svoje čuvstvenosti v hipu vtisa, ne da bi narisal razpoloženje. Zato pa je umevno, da more pesnik po božji volji izraziti tudi v tej in taki obliki svojo dušo, svoj notranji položaj, da pa prav tako lahko manj senzitiven pesnik, pesnik manjše
Poulična kuhinja v Sarajevu.
kvalitete zaide v bizarno maniro, votel pa-tos, ki bolj odbija, nego stilizirana ritmika. Eno pa je gotovo. Pesniški jezik je ta nova tehnika na novo obudila, osvežila ne le pri Francozih, prav tako pri Nemcih, Čehih in Rusih (Brjusov, Severjanin). Impresionizem je odprl liriki pot v bogastvo barv, odprl je tudi nove vrste prigodnice, impresionistične refleksije ob delih slovitih sodobnih slik in skulptur:	Nothigovo: Vor
dem Christuskopf ob G. Maxu, Schillerjevo: Beethoven ob Klingerju, Župančičevo ob Bileku itd. Novi pesniki pesnijo noturno v g-dur, radirajo, izdajajo paysage (pokrajine), barve itd. V okorelost tradicionalnih oblik so zanesli svežost barve, predvsem v b a 1 a d o (PriniTž u p a n -
č i č c v o Sv. trije kralji, ali Borries-Miinchhausena, Tielo), našli so barv za pokrajinsko razpoloženje intimnejše grude, rodne, provincialne zemlje prav tako kakor za vzdušje fabriškega življa ali velikomestne ulice. V svojem subjektivizmu so pravi iznajditelji novih, čudovito subtilnih svetov. Ne le da pesni Francoz milje Berlina (Guilbeaux) in nasprotno Nemec Pariza, Francoz in Rus doživljata podobne intimitete, kakor je impresija slavne Rostandove: Le bal des Ato-mes, kjer riše pesnik ples prašnih drobcev v solnčncm žarku, ki se je ukradel skozi malo špranjo v oknu v mrak. Čudovito nove metafore srečujemo zlasti pri Francozih. Verhaeren je pravi slikar, izviren, silen. Njegove goreče kope (Les Meules qui brulent) so čudovita paralela Monet-jeve-mu »Požaru«. Nekateri pesniki ljubijo svoje posebne barve: Samain: Le ciel, comme un lac d' or pale s’ evanouit . .. Vcrs 1' oc-cident labas, le ciel est tout en or . .. Le ciel rouge et dore par degres a pali, les olivier d' argent frčmissant. .. Neprekos-ljiv je vendar Vcrlaine, čigar boje kažejo že v d i n a m i z c m 1. 1910. (G o s s e z A. M.) Prim.
D i m a n c h e.
L' /chelonnemcnt d c s haies Moutonnc d 1' infini, mer Clairc dans lc brouillard clair Qui sent bon les jeunes baies.
Dcs arbres et dcs moulins Sont lčgers sur le vert tundre Ou vient s'eoifotre et s'čtendrc L'af<ilitč des pouiains.
Dans ce vague d’un Dimanche Voici sc jouer aussi De grandes brebis aussi Douces que leur laine blanche.
Tout d l'heure dčfcrlait L'onde, roulče en volutes,
De clochcs con^mc dcs flfttes Dans le cici comme du lait.
Ne le v pesmi razpoloženja, tudi drugod je najti v slovstvu impresionizem. Kakor je v impresionistični sliki objekt le v toliko pogoj, v kolikor je odvisen od tona, svetlobe, torej samo neko središče m i 1 j e j a , prav tako v slovstvu. Bazi-nove povesti so vsebinsko prečudno ubrane v razpoloženju uvodnega orisa. Oseba in okolica se zlivata v eno, popolnoma v duhu impresionistične teorije. Razlika med to novo tehniko in starejšo je pa ta, da je nova realnejša, naravnejša. Stari pisatelji so pokrajino in pokrajinski milje le bolj drapirali, nekako šablonsko nakazovali vedno v enaki barvi, moderni so tu rahločutnejši; zato pa diha iz novejših del vse bolj svež vonj nego iz starih. Mojster take novele pri nas je Cankar in po njem in naših boljših modernih — ne vseh! — je dozorel naš književni jezik zadnjih petindvajset let do tolike zrelosti, da moremo prevajati najtežje francoske moder-nike. Celo vrsto impresionistične literature v nas bi ti naštel, naj zadostuje Župančič: Mož na hribu, Večerna impresija, Večer v pristanu, Melanholija, Glad, Žebljarji. (Prim. Francoza Lebesgue: Mlatiči.
A la machin« d battrc
Et dix a dix et quatrc d quatre
II faut des bras golid tA.) —
Celo preko impresionizma, sem bral, smo že. To so pisali o Lovrenčiču. Njegov »Jug v okviru« je impresionistična slika. Ali imamo torej že ekspresionizem? Na to molčim. Ta reč mi je namreč še malo temna in nezaupljiv sem, ko slišim zopet kak moderen »—izern«. In tudi skeptičen sem in glej, moj dragil Zdaj celo resno dvomim, ali sem ti dovolj povedal, kaj je impresionizem, ali pa sem morda nehote napisal samo impresionistično razpravo, sebi ne v slavo ne tebi v zabavo... Kakorkoli!
Ukrajina.
Ko so podpisali v Brestu Litovskem mirovno pogodbo, je vstala prostrana Ukrajina kakor bajna kraljična iz dolgoletnega sna.
DR. FR. TRDAN.
vane tako je bil Kijev za vzhodne Slovane slovanski Delfi. Kdor je imel Kijev, si je lahko pridobil simpatije nele bližnjih sosedov, ampak tudi vseh tistih romarjev, ki so prihajali vsako leto iz daljnih krajev z obilnimi darovi molit Svaroga in Sven-tovita. Zato si je kijevska država že pod Svjatoslavom (964—972) tako opomogla, da se je raztezala od Novgoroda do Balkana.
Kijev je obdržal svoj pomen, ko je 1. 988. Vladimir Sveti prevzel krščansko vero iz Bizanca. Krščanstvo se je širilo iz Kijeva proti severu in vzhodu in kijevski duhovniki so uvedli celo po moskovskih cerkvah svoj ruski cerkveni jezik. Toda vsled neprestanih delitev in neenakih dednih pravic so nastali dvestoletni domači boji, ki so povzročili popoln razpad kijevske države.
V	teh bratomornih bojih so se poedine delne kneževine že zgodaj ločile v dve
Prodnjolcc sadja.
V	dneh, ko se ves svet zanima za Ukrajino, naj tudi naš list pokaže sijaj stare kijevske države in poda obenem razvoj sedanjih ukrajinskih stremljenj po samostojnosti.
Početki vzhodnih in severnih slovanskih držav so si zelo podobni: vse so sc pojavile ob istem času, v 9. stoletju. Okrog 1. 862. so prinesli normanski Rosi ali Rusi pod Rjurikovim vodstvom vzhodnim Slovanom red in mir. Rjurik je stoloval izprva v mestu Ladoga ob enakoimenovanem jezeru, pozneje pa si je izvolil za prestolnico Novgorod. Rjuriku je sledil njegov sorodnik Oleg. Ta si je kmalu osvojil Kijev, kamor je premestil tudi svoj sedež, Normani so se s tem oddaljili od domovine in se kmalu poslovanili. Pa še v drugem oziru je b'la osvojitev Kijeva važna. Kakor A r-kona na otoku Rujani za severne Slo-
Na ulici v Sarajevu.
veliki skupini: v južno, t. j. ukrajinsko, okrog Kijeva in Haliča, ter v severno, t. j. moskovsko, okrog Vladimira, pozneje pa okrog Moskve
L. 1224. so 1 atari prvikrat poskusili svojo srečo na južnem Ruskem. Dnevi ob rečici K a 1 k i, ki teče v Azovsko morje,
spominjajo na dneve ob Ali-ji. Južno Rusko so poplavili Tatari in na teh posledicah še danes trpi ukrajinsko ljudstvo. Tatari so uničili staro ukrajinsko državo s Kijevom in Haličem vred, dočim so pustili Moskvičanom več prostosti. Vsled prihoda Tatarov je nastala med južnimi Rusi in Velikorusi še večja razlika, ki se je še poostrila s tem, da so se Moskvičani s Tatari tudi krvno mešali in so se celo njihovi knezi ženili s Tatarkami. O pomanjkanju narodne edinosti med severom in jugom priča tudi to, da so se Ukrajinci vojskovali s Tatari posebej, Moskvičani pa posebej in niso nikdar skupno nastopali proti skupnemu sovragu. Tako je bilo ukrajinsko ozemlje noter do 18. stoletja torišče tatarskih vpadov in lova na ukrajinske sužnje.
Ker so Ukrajince dosledno iztrebljali in deželo pustošili, je izgubila Ukrajina vso odporno silo; zato so ji sosedje z lahkoto vzeli samostojnost. Poljaki so že leta 1340. posedli Galicijo in podvrgli v drugi polovici 14. stoletja še ostale dele Ukrajine. Zatiranje Ukrajincev po združeni Poljsko-Litvonski je rodilo nešteto krvavih uporov.
Za vestfalskega miru se je posrečilo Ukrajincem dobiti staro prostost, svobodo in neodvisnost. Toda mlada ukrajinska država je bila še prešibka; ker sc sama ni mogla upirati obenem Poljakom in Tatarom, se je Bogdan Hmelnickij v prejeslavski pogodbi 1. 1654. združil z Moskvo pod pogojem, da ostane Ukrajina samostojna in da bo Moskvi plačala le davek.
Posledice združitve so se kmalu pokazale. Moskva se je kmalu tako okrepila, da je prevzela vlogo Kijeva; v kratkem je postala glavno mesto na Ruskem. Zato tudi Moskvičani niso dolgo držali vazalne pogodbe; v svesti si svoje novo pridobljene moči, so avtonomijo Ukrajine vedno bolj krčili. Car je pošiljal v ukrajinska mesta moskovske uradnike in vojake; hotel je celo kijevsko metropolijo podvreči moskovskemu patriarhu ter tako potegniti Ukrajince v popoln razkol.
Sovraštvo do Moskvičanov in Poljakov se je tako povečalo, da so iskali Ukrajinci pomoči raje pri sultanu kakor pri carju. Zato se je vnela nova vojska, ki se je končala 1. 1681. Po tej vojski je dobila vzhodno Ukrajino Moskva, južnozahodno Poljska, južnovzhodno pa Turčija; dežela med Dnjeprom in Bugom, ki je mejila na te tri države, je ostala pustinja. V to pustinjo so utekali zatirani tlačanje iz vseh krajev Poljske in Moskve, se zbirali v polke ter se bojevali s šlahto in odbijali tatarske napade. Njih glavni namen pa je bil osvobo-jenje Ukrajine in osnovanje svobodne kozaške republike.
Na dnu narodne duše pa je tlela ukrajinska zavest in z njo upanje na boljšo bodočnost in prostost. Svoboda je bila Ukrajincem vzor, ki jih je spremljala v neprestanih bojih. Svobodo in lepoto lastne grude so opevali Kobzarji, ukrajinski guslarji, ko so peli:
Ta nc maje luSCc, ta ne maje krašče jak u nas na Ukroini.
In nikjer ni boljše in nikjer ni lepše ko pri nas na Ukrajini.
V	drugi polovici 19. stoletja so dramili narodno zavest ukrajinski književniki, med njimi v prvi vrsti Taras Ševčenko, »prorok boljše bodočnosti«. V družbi več somišljenikov je ta veliki domoljub 1. 1857. osnoval v Kijevu bratovščino sv. Cirila in Metoda, katere namen je bil, obnoviti Ukrajino in njeno samostojnost.
Česar Ševčenko ni dosegel, so doživeli njegovi učenci. Dne 10. februarja 1. 1918. so po starem običaju na Sofijinem trgu pred spomenikom Hmeljnickega slovesno proglasili samostojno Ukrajino. Metropolit je blagoslovil zbrano množico, zvonovi so zazvonili in zaorila je iz tisoč grl narodna himna: »Že je vstala Ukrajina, njena slava in njena prostost ...«
Celotno ukrajinsko ozemlje meri 850 tisoč kvadr. kilometrov, nad 200 tisoč kvadr. kilometrov več kot Avstro-Ogrska,
in šteje po uradni statistiki iz 1. 1910. okrog 45 milijonov prebivalcev; izmed teh je pravih Ukrajincev okrog 33 milijonov, Ukrajincev v Rusiji sami je 29,380.000, v Avstro-Ogrski 4,300.000 (v Galiciji 3,580.000; v Bukovini 300.000; na Zgornjem Ogrskem 500.000).
Ukrajinci imajo najbogatejše narodno pesništvo. Po bogastvu in lepoti narodne pesmi Ukrajinci presegajo Srbe. Narodna poezija Ukrajincev-Rusinov je najbogatejša v Evropi; odlikuje se po estetični vrednosti in pesniškem vzletu, po spretnosti izrazov in ima v sebi nekaj vnemajočega, veličastnega in silno nežnega, melanholičnega in slikovitega.
Zibelka staroruske kulture je bil Kijev. Tu je popisal kronist Nestor »Pohod Igorja zoper Polovce« in sloveča »Romanja«. Tu so nastale b i I i n e , najstarejše ruske narodne pesmi, ki opevajo slavnega junaka Ilijo Mur6mca. Prvikrat govori tu ruska duša, pa popolnoma drugače kakor v drugih narodnih pesmih. Ruska bilina odgrinja pred evropskim čitateljem čisto nov, nepoznan svet. Pred našim duhom nastopajo junaki, kakršnih ne pozna niti grška rapsodija niti srbska junaška pesem, nič nimajo skupnega niti z nemškimi Nibelungi in še manj z vitezi starofrancoskih chan-sons de geste ali španske romance To je svet zase, svet, ki leži med Evropo in Indijo. Tu nastopa kot junak svoboden kmet, katerega najvišja krepost je dejansko usmiljenje in ljubezen do bližnjega. Trpka stoletja tlačanstva mu niso mogla izrvati vere v lastno grudo. Ta vera je postala celo tako močna, da sta šla tudi plemstvo in izobraženstvo med ljudstvo in Pripoznala kmeta kot pravi lip rusovstva. Zgled za to nam je Tolstoj. Krepost Ilija,
sočutje do zatiranih, je postala plamen, ki je v kratkem ogrel vso rusko literaturo, posebno z nastopom Gogola, ki je bil tudi Malorus.
Narodna kultura Ukrajincev, ki nima z ostalo rusko veliko skupnega, stoji na višji stopnji kakor velikoruska. Tudi duševna kultura ukrajinskih izobražencev je šla samostojno pot, čeravno so si Velikorusi prizadevali, Ukrajino tudi kulturno osvojiti.
Avstro-ogrski Ukrajinci so po večini grško - katoliške veroizpovedi (unirani). Unirana Cerkev je bila razširjena tudi po vsej zapadni Ukrajini, toda ruska vlada jo je začela precej po delitvi Poljske zatirati in iztrebljati. V 70. letih preteklega stoletja so prisilili tudi zadnji ostanek unira-nih Ukrajincev, gubernijo Holm, da je morala zapustiti vero svojih očetov in se poprijeti ruskega pravoslavja. Grško-katoli-ška cerkev je bila edina veroizpoved, ki je bila na Ruskem strogo prepovedana. Približno 1,000.000 Ukrajincev po Galiciji, Holmu, Volyniji in Podoliji priznava rim-sko-katoliško vero. Odkar so začeli ukrajinsko Cerkev s silo zatirati, je nastala pod vplivom nemških kolonistov protestantska ukrajinska sekta, Stunda imenovana, neke vrste baptizmus. Da so mogli v materinščini moliti in sveto pismo brati, je zapustilo do 2,000.000 Ukrajincev rusko ortodoksno vero in se vpisalo v novo sekto.
Pomen Ukrajine na gospodarskem polju označujejo sledeče številke; pšenice pridela Ukrajina 53 odstotkov celotne ruske žetve; tobaka do 42 odstotkov, V pridelovanju sladkorne pese zavzema prvo mesto, z živino zalaga celo Rusijo. Premoga so nakopali 1. 1911. nad 1218,000.000 pudov, železne rude pa 306,000.000 pudov. Primanjkuje pa ji lesa.
KOZMIŠKE PESMI.
VII.
Paprsku z AIkyony mč, svčtelny šipe, znašli, čim si Tva pani libezna luznou svou lici krdšli?
»Ach snad už lic ta povadla, snad už je po všem vdčku, vždyf ja k Vam svčtla s poselstvim letim již na šest včku!«
Posličku fiše Mlčkovč, po jakčm po zdkonu kupi se svfituv milion svčtelnycli do z&honti?
»Ach snad už zhasly svčty ty, snad už je po všem veta, od m6ho vzletu vrši se v tisice včkiiv leta!« —
Jako ta lidska myšlenka: po včcich teprv hrinia, po včcfch lidstvem zachvčje — myslitel ddvno drimd.
VIII.
V	puste jsme nebeskd končinč, Slunce i se planetarni, jinde je svčtu jen naseto, my jsme tak svčtovč sami!
My když i nožičky vyšvihnem do šipkych svčtelnych skoku, letime k nejbližši souscdce pfece jen trojici rokfl.
»Paničko Alfo Kentauri, poptdvce dovolte Mk6, matička Sluncc sc ddvd p tat, mdteli dčtičky takč.
Nds je Vdm, stydno až vyslovit! je nds tam doma jak smeti, matička zvldštni md »hvčzddfc«, ktcri ji ščita ji dčti.
Nčkter6 z nds, ty už umfely, nčkterč ještč sc rodi, nčktcrym mladicky do skoku, jin6 jak o berldch chodi.
ČEŠKI ZLOŽIL JAN NERUDA, PRELOŽIL AL. BENKOVIČ.
VII.
Ti žarek z Alkione, dragi moj, znaš li, svetlobna pušica, s čim pač si tvoja lepa gospa prežala lišpa lica?
»Ah, morda so vela že lica zdaj, sledi že več ni o krasoti, ker jaz s poročilom k vam poslan sem vekov šest že na poti.«
Poslanec Rimske ceste ti, -povej, po katerem zakoni v svetlobne gredice kupičijo svetov se milijoni?
Ah, morda svetovi so mrtvi že, vse morda je davno bilo; odkar odhitel sem od tam, je tisoč vekov minilo!« —
Oj, kaka je misel človeška ta: čez veke se grom šele čuje, čez veke med ljudmi završi — a mislec že davno miruje.
VIII.
Mi v pustem koncu smo neba, in z nami Solnce, planeti, drugod kar nasuto je svetov, a mi tak sami med sveti!
Če mi požurimo svoj korak do žarkov strelske brzine, do bližnje sosede vendarle trojica let nam mine.
»Gospa, vi Alfa Kentavrova, nikar sc ne jezite, da Solnce, mati nam, vpraša vas, če tudi vi deco redite?
Nas je, povedati me je sram, doma kot smeti brez meje, in mati četo »zvezdarjev« ima, da njeno deco šteje.
Od nas nekatere so mrtve že, a druge so še v plenicah, po bcrlah jih nekaj krevlja, a več jih skače po mladih nožicah.
Uran a Neptun — tak pro priklad — davno jak rampouch jsou tuhy, vedle nich v poslednim taženi Saturn i se svymi kruhy.
Jupiter take už zvadly kmet, plef jeho žlutč tak žari, ledovč ruce, liny chod, širokč vrdsky ve tvdff.
Promrzel^ je to kolohndt! ač že Vam sotva se plazi, my když se nejpčknčj točime, on ndm to, habdn ten, kazi.
Mars — no ten ještč by prošel preč, jen kdyby nebyl lak rudy, to je to: hbitym že pijdkem — vojak as po svčtč všudy.
Zemč — ach zemč! tot ženuška! pfi prdci vččnč jen hravd, plna je kvčtu a pisniček mlada jak lipečka zdravd.
Ještč pak: holčička Venuše, kypici, bujici poupč, a skoro niatce až na klinč Merkur, to nemluvnč hloupč.
•le Vdm to pečlivd matička, kol sebe drži nds mladši, ale i postdrle propouStf, jen až kam zraky ji stači.
A jsou i planety takovč, kter6 už pfed časy zvadly, jejichžto trouchnivč mrtvoly v komety již se rozpadly.
Odlčtly, ve hvčzddch zmizely, už sc i ro/prelile zddly, matička na nč jen vzpomind v svčtov6 inyšlenek ddli.
Nfikdy se po nich však roztouži, ndhle je stdhne až k sobč, ohniv6 slžičky žfhaji po nebi v nčme tč dobč.«
Uran in Neptun sta na primer kot led že toga in tiha,
Saturn z obroči svojimi pa revež že komaj diha,
Uvel je tudi Jupiter mož, polti je žolte boje, po lici je poln širokih gub, ledenih rok, lene hoje.
In kakšen velik sitnež je to! Čeprav že leze s težavo, ko mi najlepše se sučemo, pa moti nas godrnjavo.
Mars — no, ta bi še nazadnje bil a lice ima tak rdeče; saj vemo, da je pijanec hud, vojak ga vsak rad vleče.
Zemlja! oh, ženka izvoljena!
Pri delu le igrala bi rada, in polna je pesmi, polna cvetk in zdrava kot lipica mlada.
Potem še Venera, mlado deklč, v razvitku, cvetoče prijetno, in skoro v naročju maternem Merkur, otroče nedoletno.
To vam je skrbna mamica; nas mlajše nase veže, a tudi starejše pusti samo, dokler oko ji seže.
Med nami pa tudi planeti so, ki davno so že oveneli, njih gnili mrliči pa so se v komete razleteli.
Zbežali so, v zvezdah izginili, da ni jih že več spoznati, v svetovni daljavi misli samo spominja se jih mati.
A včasih se stoži ji po njih in naglo potegne jih nase, in žarke solze utrinjajo na nebu se tiste čase.«
JAPAN IN NJEGA LJUDJE.
Nekateri ne čitajo radi potopisov, pravijo, da je v njih sama geografija in nič drugega. Vsak tak bo pa prav prijetno razočaran, če bere knjigo Al. Svojsika: Japan in njega ljudje. Lepa knjiga je to, krasno opremljena, tuja in domača, 220 slik ima. Vzamemo jo v roke kot geografi, moramo jo prelistati kot vsako drugo. Pa začnemo mimogrede brati, beremo in beremo in je ne denemo prej iz rok, dokler nismo do konca prebrali. Koliko lepega je v njej! Vse, kar smo sploh kdaj slišali o Japanu, vse nam pater Svojsik slika, o
vsem nam govori: potresi, budizem, šinto-izem, praznoverje, politika, gospodarstvo, vojne ladje, umetnost, literatura, gledišče, šola, družba, ljubezen, kuhinja, godba, ples, poljedelstvo, industrija, jezik, zgodovina, sploh vse, na kar mislimo.
Lepe pravljice nam pripoveduje, dramatične osebnosti nam slika, za njimi pa nastopa dolga pisana galerija ostrozačrta-nih japonskih profilov in postav. To niso postave iz porcelana, temveč pravi Japonci, z vsemi lastnostmi, dobrimi in slabimi.
VINKO ŠARABON.
V prvi vrsti nas zanima umetnost, literatura, gledišče in družba. Literatura je prišla iz Kitaja, čez Korejo. Japonci jo delijo v šestnajst delov: zgodovino, pravoznanstvo, biografijo, topografijo, dnevnike, poezijo, klasične in modeme romane, gledišče itd. Moderna Japonska kaže zahodnoevropski vpliv: Japonci poznajo Goetheja, Viktorja Hugo in Shakes-pearja. Že 1. 1882. je neka knjiga prinesla prestave Graya, Longfellowa, Tennysona in znani Hamletov monolog: biti ali ne biti.
Najnovejša statistika nam pravi, da izhaja v Japanu 750 časopisov, 210 v Tokio, 58 v Osaka in 52 v Kioto. Pa še cela množina drugih. Splošno je pa Japan dežela pesmi. Vsak drugi Japonec dela verze. Cesarica Haruko je izdala od 1. 1893. do 1901, čez 21.000 pesmi: vsako leto čez 2600! Ali nima beseda Haruko sorodnosti z nemško besedo ver-riickt ?
Gledišče je v Japanu čisto drugačno kakor pri nas. Od gledalcev peljeta dva hodnika naravnost na oder, imenujeta sc »hanamiči«, pota cvetlic. Po njih prihajajo iz občinstva cvetlice in drugi darovi za igralce. Ob hanamičijih so lože najdražje, ni čuda, tam se najlaže napase radovednost. Lože so splošno majhna reč, za štiri osebe. Poglej naš kino! Vendar sc včasih nagnete vanje do šest oseb. Predstave so dolge, osem ur do deset, od zjutraj do zvečer in včasih še v noč. Občinstvo prinaša jedila, pijačo in kadilo seboj, v lože tudi majhne kotličke z žarečim ogljem in neobhodno potrebno posodo za čaj. Tu v gledišču kadijo, kuhajo, pijejo, sc v ložah obiskujejo, smejajo se in kriti-
Španjolsko pokopališče v Sarajevu.
zirajo. Pri nas seveda ni dosti bolje. V gledišče gre navadno 1500 do 2000 ljudi. Opremljeno pa je sijajno.
Svojsik je pogledal tudi za kulise. Prvi junak, ki je pred par trenutki žrtvoval življenje na oltarju domovine, se je ravno kopal v mlačni vodi, v nekem čebru. Tudi drugi umetniki niso kazali najbolj junaških kretenj. Dosti so govorili, a več z mimiko kot z besedami.
Tri vrste gledišča so v Japanu. »No« za boljšo družbo, za ljudi pa »šibaj« in »kahuki«. V Tokio je nastala družba, ki hoče svetovno dramo japanizirati. Pa je malo bolj težko predstavljati si kako Ladv Macbeth v japonski noši.
Poleg gledišča imajo Japonci še neko drugo vrsto poučne zabave. Pripovedovalci, hanaška imenovani, nastopajo v dvoranah, ki jim pravijo jose, samo Tokio jih ima 243. Pripovedujejo pa vse, zgodovino in čenče.
Drugo vlogo za glediščem igra v življenju Japonca petje, godba in ples. Evropsko petje se je le težko udomačilo. Japonci so sicer veliko čitali o njem, a premalo, oziroma nič razumeli. Znana je dogodba, ko je prišla po 1. 1870. evropska družba iz Italije na Japonsko pet. Gledišče je bilo prenapolnjeno. Dokler so moški peli, je še nekako šlo, ko je pa začela primadona, so rumeni poslušalci kar zbesneli, divje so se smejali. Više ko je pela in lepše ko so bile njene fioriture, bolj so se Japonci smejali. Nazadnje se je celo gledišče zvijalo v nepopisnem smehu.
Zelo zanimivo je japonsko družabno življenje. Znamenita francoska dvorljivost in vljudnost naj se kar skrije pred japonsko. Komplimente si delajo kar
na kolenih. Če hočeš biti vljuden, moraš vse hvaliti; pri popoldanskem čaju n. pr. čaj, kekse, sladkor in skodelice. Vse je »visokospoštovano«, hiša, gospoda, mačke in psi, sploh vse, tudi stenice.
Silno poučno in zanimivo je tudi poglavje o krščanstvu na Japonskem. Prišlo je tja s Francem Ksaverjem in se mu ni nič kaj dobro godilo. Japonci imajo svoj šintoizem in budizem, v zadnjem času so pa začeli v trumah prestopati v pravoslavje, kar seveda njihovim državnikom ni prav nič všeč. Imajo pa nad 150 bogov! Kdaj jih vse počastijo? Mi še enemu ne damo tega, kar je njegovega.
Še nekaj drugega je silno zanimivo. Na novega leta dan plačajo vsi Japonci, veliki in mali, stari in mladi, vse svoje dolgove, »čisti« stopijo v novo leto. To bi seveda pri nas ne bilo mogoče, kajti teh dolgov, ki jih imamo, ne moremo poplačati
v	sto letih, kaj pa šele v enem dnevu.
Ženskam se ne godi v Japanu predobro. Mož je solnce, žena mesec, mož nebo, žena zemlja. Najlepša lastnost žene je pokorščina, vedno mora ubogati: kot otrok očetu, kot žena možu, kot vdova najstarejšemu sinu.
Zelo zanimivo je tudi poglavje o pivu in smotkah. Najcenejša in najslabša smotka stane 50 do 60 vinarjev, pa tam ni bilo nobene vojske; colnina znaša namreč do 300 odstotkov! Tudi s pivom so težave, ni ga zlepa dobiti. Japonci imajo toliko drugih opojnih pijač: kirin, sapiro, jebisu, zlasti pa narodno žganje sake.
To in še marsikaj drugega nam pripoveduje Svojsikova knjjga, eden najlepših poljudnogeografskih umotvorov.
ODLOMKI IZ DEL CERKVENIH PISATELJEV.
Barnabovo pismo.
Kdo je ta Barnabas, ne vemo. Klemens Aleksandrijski pravi, da je to apostol Barnabas, ki je spremljal sv. Pavla na potovanjih. Istih misli je tudi Origenes, Evsebius, Hieronimus. Pismo se ne nahaja sicer v k&nonu del sv. pisma, a codex Sinaiticus ga ima takoj za kanoničnimi knjigami. Prištevalo se je torej to pismo kakor tudi Nauk dvanajstih apostolov onim knjigam, ki so se brale javno. Toda novejša raz-iskavanja so dognala, da ta Barnabas ne more biti apostol. Zlasti njegovo naziranje
o	starem zakonu se ne more strinjati s spremljevalcem sv. Pavla. Zapovedi, pravi namreč, katere je dal Bog Judom o daritvah, postu, obrezovanju, jedeh in sa-boti, bi bili morali umeti v duhovnem zmi-slu, ne pa po črki. Spisal jo je najbrž neki kristjan iz Aleksandrije koncem prvega stoletja.
Pismo ima dva dela. Prvi del (pogl. 1—17) svari vernike, naj ne zabredejo v judovske zmote; drugi del (pogl. 18—21) pa govori skoro z istimi besedami kakor Nauk o dveh potih, luči in teme. Po uvodu
(I) govori o judovskih daritvah (2) in judovskem postu (3). Bog noče daritev in posta, ampak potrto srce in usmiljenje. Pazimo, da ne bo tudi nas Bog zavrgel, kakor je Jude (4). Kristus je zato trpel, da bi se mi v njegovi krvi posvetili, Judje pa v svojih grehih pogubili. Verujmo in upajmo torej v njega in se mu zahvaljujmo, ker je trpel samo za nas (5—7, 2). Dalje govori pisatelj o raznih predpodobah Kristusovih: spravni dan (7, 3—11), rdeča krava (8), obrezovanje sužnjev Abrahamovih (9, 7—9) in o predpodobah krsta
(II) in križa (12). Gospod ni hotel, da si obrezujejo Judje telo, ampak ušesa in srce (9, 1—6). Bog tudi ni rekel, da ne smemo uživati mesa nekaterih živali, ampak da se moramo ogibati grehov, katere nam
FR. OMERZA:
kažejo te živali (10). Bog je sklenil sicer zvezo z judovskim ljudstvom, toda ta zveza je prešla na nas (13—14). Kar je govoril Bog v saboti in templju, tega niso Judje prav umeli. Bog je mislil na ono saboto, ko bo čez 6000 let konec sveta (15), in na naše srce, v katerem bo prebival kot v templju (16). Ko konča prvi del (17), preide k drugemu (18) in opiše pot luči (19) in pot teme (20). Na koncu vzpodbuja vernike, da naj hodijo po oni, ki vodi v kraljestvo Gospodovo (21).
Da spoznamo način njegovega razlaganja, hočemo obravnati nekaj značilnih mest.
7. 2Vav()ft)$fctg enovl^F.To	xal
XoXf/. ’Anovaare, niog jzbqI tovtov netpav-ŠQCOxav ol le.QF,tg tov vaov. reyQa/ifih>r]g Svvokfjg' »"O g	pti/ vrjnvev a (/ vr/v vr/-
avelav, $avdvq> &t-o?.8&Q6vi}rfo6Tai,« ivHtellnvo xt>Qtog, e,nel xal nvvog vjii-p nov f)(j,BTŠQ(OV dfiaijTion’	vb	axevog rov
nvevfiavog	Ovalav,	tva	xal	6	Tvnog
6 yevdfi,£v0g £nl Ioaax tov nQoaevn%&6vTog
vb i)vnianr>'i(jtov rcAfioOf/. Tl ovv h Tin jrgoiprjvi); »Kal <p a y 6 v (O a a v fx TOV V QdyOV TOV JtQOO(f8QOflivOV T fj vr)<jvet{} vnk() jz a a<h v vv d/iapvidiv.« Jlpoofae ve dxQi()ib g’ »Kal (p ay iv in o a v ol ls(tsig /nivoi ndvveg to švvepov dnXv-tov1 utr a ii^ovg.v llobg vi; »'Eneidi/ i/u vn&Q dftagvt&v /dXkovva tov Xaov fiov vov x<umi) JTQoo(pFQiiv vi)v nrioxa /tov /ičXAfire novi£eiv xoXr)v /ievd 6£ovg, tpdyeve v/ielg /ičvot, to it AaotJ vr/avetiovvog xat xojito/ušvov inl adxxov xal onodov,* tva del^f/, Hvt <5«t avvbv naftetv vn' aiv&v. "A ivnTtilhr.ro, npoa^eve' »Adftevs <)vo vQ<iyovg xaXovg x a l 6 fiolov g xal n q ooeviyxav8, xal kaftivto b Itifjevg vbv Sva elg bko-x a v t to /t a v n i q d /t ti o v t <3 v.« Tov db Sva n notljaovoiv; *'Emxav dQ «r o g,« (pr/o tv,
1 Neopran, neumit.
»o el g.« Jlgoot/ere, ncog 6 rvnog rov 'Ir/oov (pavegovrar »Kal Z /inrvoare ndvreg xal xuraxevri)a ar ei xal neg iti er e rb 'egiov rb xoxxivov negi rijv x e (puli) v n v tov , xal ovrco g el g e g r)/i o v ft Xr) fti) v (o.« Kal brav yevi)rai ovrcog, dyei 6 /Haord^cov rov rndyov elg ri)v tgi/uov xal dcpaigel ro Zgiov xal Zmridr/aiv avro Zni (pnvyavov3 ro Xeyofxevov <ju/j‘)4, ov xai rov g J/.noro t) g elcb&a/iev roo’>yeiv Zv ry %cbg(j. ei>-gloxovreg' ovrco /idvr/g rf/g ^u/^fjg ol xagnol y/.vxelg eloiv. Ti ovv rovrd tor iv, IInoai/_ere' »Tov fiiv £va Znl ro ftv o i a o r r) q iov > vov bi; Sva šmxa r agarov.« Kal d id rl tov Zmxardgarov Zoretpavco/ievov; ’Eneidi) otpovrai avrbvS rore rf/ i)/ieg<ii rov nodi)gi)t> tfovra rov xdxxivov negi ri/v odgxa xal igovoiv »Ovx ovrčg Zonv, ov nore rjfielg Zoravgcbaa/iev et-ovdevtjauvreg xal xaraxev-Ti/oavreg xal Z/inrvoavteg; 'A/.rphog ovrog
2 Zbadam, pikam.
3 Grm.
4 Robidnica.
5 T. j. ’Ir]ooOv.
0 Obleka, ki sega do pet, talar.
r/v, b rore /.Zycav, Zavrov vlov fteov elvai.« Ilajg ydg buoiog Zxelvcfi; Elg rovro o/ioiovg rovg rgdyov g, xalov g, loovg, Iva, brav idcooiv avrov rore Zgy6/ievov, Zxn/.a-yd)oiv Znl rij b/ioioTi/ri rov rodyov. Ovxovv ide rov rvnov rov /iZ/j.ovrog ndo%eiv ’Iijoov. Ti de, on ro 'egiov elg /iZoov rwv dxavfhSv nfteaoiv; Tv jrog Zori rov ’Irjoov rij Zxx?.r)olq. xel/ievog, on og Zdv1 frihj rb egiov agai ro xoxxivov, del avrov nolla naiJelv did ro elvai (pofieodv rt)v dxavftav, xal tikiftivra xvgievoai avrov. »Ovrco« (pijoiv, »ol ftekovreg /le ide iv zal (hpno-dai /uov vi j g fiaodeiug brpel/.ovoi ftXi{ievreg xal na-dovteg /.aflelv fie.«
15. "En ovv xal negi rov aafjftdrov yeyganrai iv rol g dexa ?.oyoig, iv oig l.kd-ž.ijae.v Zv no ogei Siva ngog Mmvarjv y.ard ngoaconov »Kal dyidoare ro odflParov xv g iov %egol xaftagatg xal xag d le/. xa 1?a g <~i.« Kal Zv Zregcp Myei• »’Edv (pv-/.d^ooiv ol viol /.iov rb oaftjiaTov, rore Zm-di)o(o rb U.eog /.iov Zn’ avroug.« To odji-
^ S; 4dv = ioitj iv •= iav xi;.
Prijetna ježa.
fiatov Aey£(8 iv do/j'/ ti/g xtioecog• »Kal i no irjoev o fteo g iv e § r/ (x e g a i g t d egy a t d) v /si g at v avtov, xal ovv-ste?.606v iv ty t)/j,šqq. ty £fid6/.iy y.al natenavoev iv avtfj y.ai 7)yiaoev avtr/r.« Ilgoai^ete, tixva, ti keyei to avv-ete A eo£ v iv §£ r/fiegaig. Tovto Xeyei, oti iv t^ania/j/Joig eteoi ovvtekioeiV y.vgiog td ovfinavta• r) ydg i/fiega nag' avt([) oij-fiaivei /Jha e.tt/. Avtbg de /.ioi /nagtvgsl Xeycov »’Idov, fj/išga xvg(ov eotai wg yi?.ia et >).« Ovnovv, ttxva, iv i/fiegaig, ir toig i^axtoydioig eteoc ovrte/>eoth}oeta/ td av/x-navta. »Kal x atinavo e t (j i)fiigy t ('/ i fido fi y,« tovto ).iyei• Stav i/.t/('uv o vlog avtov xatagy>')Oki tov xaigbv tov dvd/iov *ai xgivel tov g doefteig xai d/./.d^et tbr Ij/.iov xai ti/v oektjvrjv y.ai tov g datigag, tote xaXwg xatanavaetai ir ty ijfiigtj. t(/ itfdb(xy. ITegag ye to i keyer »'Ay ido eig a v tip’ /egai xadagalg y.ai xan<)ia xaOaga.« El ovv r/v 6 ■ih.bg i/[ugav yyiaoe vvr ttg dvvatai dyidaai xai)agbg Sir ty xagbi</., iv ndoi nen/.an)-/neihu "Ide, oti dga tote xa/>(bg xatanav-6/xeroi &yidao(i6v avti/v, ote bvrijodneOa avtol dixat(i)Oevteg xai dno?,afl6vteg ti jr inayyeXiav, f.iyxeti o voi/g ti)g dvofilag, xaiv(ov de ysyovčtcov ndvtcov vnb xvgiov note <)v-vt/odfieOa avtijv dyidaai, avtol dyiaoi)erteg ngoitov. llenag ye tot /Jyei avtotg' »Tdg veo/AJjvtag v/i(7)v xai td aaflfiava ovy. d v e%o /t at.« 'Opare, n d) g /.eyer o v td vvr adfjjUata e/toi ()extd, d/./.d o nenolrjxa, ir <p xatanavaag td narta dgyj)r ij/iigag dy-ddr/g nou)o(D, d eanr d).kov xdn/iov dQyi)v. Aid xal ayo/.tev ti/r i/iti tj ar ti)v dyd6t/r eig evqgoovvi)v, iv {/ xal o 'It/aovg drenti) ex vexg(bv xai (pavegui&eig dre[i>) eig ovgarovg.
Nauk dvanajstih apostolov.
(Konec.)
13.	Vsak resničen prerok, ki hoče ostati pri vas, je vreden svoje jedi.1 Rav-
1 t6 odppatov	o saboti govori nam. sv.
pismo.
9	Nikar sc nc ustraši oblike! Saino skrči jo in iinaS pravilno atUko obliko.
« Mt. X, 10; prim. Lk. X, 7; 1. Kor. IX. 13 14; 1. Tim. V, 18: Pismo pravi: »Ne zavezuj gobcu volu,
no tako kot delavec, je vreden tudi resničen učitelj svoje jedi. Vsak prvi dar torej, ki ga dobiš iz stiskalnice in s poda, od govedi in ovc, vzemi in ga daj kot prvino prerokom; to so namreč vaši najvišji duhovniki. Ako pa nimate preroka, dajte revežem. Ako pečeš kruh, vzemi prvi dar in ga daj, kakor veleva ukaz.* Ravnotako, če odpreš vrč vina ali olja, vzemi prvi dar in ga daj prerokom; od srebra in obleke in od vsega imetja vzemi prvi dar, kakor se ti pač zdi prav, in daj, kakor veleva ukaz.
14. Na dan Gospodov se pa zbirajte, lomite kruh in se zahvaljujte, ko se izpoveste svojih grehov, da bo čista vaša daritev. Toda nihče, ki živi v prepiru s svojim tovarišem, se naj ne shaja z nami, dokler se ne sprijaznita,’ da se ne oskruni vaša daritev. To je namreč rekel Gospod: »N a vsakem kraju in ob vsakem času mi prinašajte čisto daritev; kajti velik Kralj sem, pra-
vi	Gospod, in moje ime je čudovito med narod i.«"
15. Izbirajte si torej škofe in diakone, ki so vredni Gospoda, može pohlevne, ki ne hlcpe po srebru, resnične in preizkušene; za vas namreč upravljajo tudi ti službo prerokov in učiteljev. Nc prezirajte jih torej! To so namreč vaši višji dostojanstveniki s preroki in učitelji vred. Gra-
kudur mane« in: »Delavec je vreden svojega plačila«.
* Prim. Eks. XXII, 29—30: Svojih desetin in prvin dajati ne odluftaj, prvorojenemu izmed svojih sinov meni duru ji Ravno tuko delaj s svojimi voli in ovcami. Devt. XVIII. 3—4: Naj darujejo vola ali ovco, naj dajo duhovnu pleče in želodec, prvine žita in olja in del volne od ovčje striže.
* Num. XV, 18—21: Ko pridete v deželo, katero vam bom dal, in boste jedli kruh tiste dežele, odločite prvine Gospodu od svojih jedi. Kakor ločite prvine od žita, ravno tako dajajte Gospodu prvine tudi od testa.
* Mt. V, 23—24: Cc tedaj princsci dar k oltarju in se spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti dar pred oltarjem in sc pojdi poprej spravit s svojim hratom, potem pridi in daruj svoj dar.
» Mal. I. 11, 14.
jajte pa drug drugega ne v jezi, ampak v miru, kakor imate v evangeliju;” in če se kdo pregreši zoper bližnjega, naj nihče ne govori z njim in ne poslušajte ga, dokler se ne skesa. Molitve, miloščine in vsa svoja dejanja opravljajte tako, kakor imate v evangeliju našega Gospoda.'
16.	Čujte za svoje življenje! Vaše svetilke naj ne ugasnejo in svojih ledij ne odpašite, ampak bodite pripravljeni, ker ne veste ure, ob kateri prihaja vaš Gospod!’ Pogosto se shajajte in iščite, kaj koristi vašim dušam! Ne bo vam namreč koristil ves čas vaše vere, ako ne boste v zadnjem trenutku popolni. V zadnjih dneh se bodo namreč pomnožili lažnivi preroki in po-hujšljivci, in spremenile se bodo ovce v volke" in ljubezen se bo spremenila v sovraštvo; ker bo namreč rastla hudobija, bodo drug drugega sovražili, preganjali in izdajali,"1 in (edaj se bo prikazal zapeljivec sveta" kot sin božji1* in bo delal zna-
" Mt. V, 22—26; XVIII, 15-35.
7 Mt. VI—VII, drugi del pridihu na gori,
*	Mt. XXIV, 42, 44; Lk. XII, 35.
“ Mt. VII, 15: Varujte sc lažnivih prerokov, kateri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so P“ grabljivi volkovil
Mt. XXIV, 10, 12: In takrat sc bodo med *cboj izdajali in sovražili; in ker bo hudobija obilno r°stla, bo ljubezen pri mnogih omrznila.
" Skr. raz. XII, 9: In doli jc bil pahnjen listi vcliki drakon, stara kača, ki sc ji pravi hudič in *ulan, kateri zapeljuje ves svet. Prim. 2. Jun. 7.
menja in čudež e,13 in zemlja se bo izročila v njegove roke in počenjal bo zlobne reči, kakor se niso še nikdar godile od vekomaj. Tedaj bo prišel človeški rod v ogenj preizkušnje in mnogo se jih bo pohujšalo in bodo poginili, ti pa, ki bodo vztrajali v svoji veri, bodo rešeni14 od samega pro-kletstva.15 In tedaj se bodo pokazala znamenja resnice: prvo znamenje na nebu, ki se bo odpiralo, nato znamenje troben-t e ,1" ki bo zapela, in tretje, da bodo mrtvi vstajali, toda ne vsi,17 ampak kakor je rečeno: »Prišel bo Gospod in vsi sveti z njim.18 Tedaj bo videl svet Gospoda, ko bo prihajal na oblakih neb a.«18
Tomšič Ivan,
petošolec, Št. Vid.
Zadnjič je pomotoma izostal podpis: Šušteršič Jožef, petošolec, Št. Vid.
13 2. Tcs. II, 4: Človek greha, sin pogubljenja sc bo ustavljal in se dvigal čez vse, kar se imenuje Bog ali sc po božje časti, tako da bo v templju božjem sedel in sc kazal, kot da jc Bog.
13 Mt. XXIV, 24; prim. 2. Tcs. II, 9; Skr. raz. XIII, 2, 13, — » Mt. XXIV, 10, 13.
u Proklctstvo pomeni tukaj Kristusa, katerega preklinjajo hudobneži in ki jc postal za nas preklet, kakor pravi sv. Pavel (Gal. III, 13).
10	Mt. XXIV, 31.
17 (Oživeli bodo) prvi Kristus, potem oni, ki so Kristusovi, ki so verovali v njegov prihod. Mt. XXIV, 31: (angeli) bodo zbrali njegove izvoljene od štirih vetrov. 1. Tcs. IV, 15: Kateri so umrli v Kristusu, bodo vstali prvi.
«» Zahar. XIV, 5. — Mt. XXIV, 30.
Črna kava Albancev.
5<5tS&9(5£$S£(5S$il£ St$39S(5)S$J£XoC53£ o r^v^r^r.
DROBIŽ.
S(5tSS£Xi (dSSSSG)'
f Avgust Rodin. Dne 17. listopada 1917 je umrl v Parizu vladar v kraljestvu kiparske umetnosti. Toda vladarstvo nad oficielno izborno nacionalno francosko skulpturo si je osvojil ob mnogem nasprotovanju in neume-vanju šele v svojem šestdesetem letu. Ob svetovni razstavi leta 1900. je kakor svojčas Courbet razstavil svoja dela ločeno od ofici-elne umetnosti in je zmagovito prodrl. Toda Rodin ni bil lahkomiseln novotar in revolucionar v umetnosti, ampak je dal duška svoji genialnosti šele po temeljitih študijah, podobno kakor je svojčas temeljiti Manet presenetil svet s svojim impresionizmom. Rodil se je Rodin leta 1840. Sanjavi 14 letni deček, ki je imel veliko veselje do govorništva, je stopil v Parizu v risarsko šolo, risal po naravi živali in rastline ter modeliral v glini. Nato je stopil v šolo h kiparju Barye-ju in zopet risal živali v zverinjakih. Potem je delal kot pomočnik pri nekem dekoraterju in zopet risal liste in travo po naravi, da bi ne zašel v šablono. Študiral je do 24. leta, ko si je prvič upal na dan z »glavo z razbitini nosom«; a jury je ni sprejel. Študiral je zopet šest let in delal pri C. Carricr-Belleuse. Leta 1870. je šel v Bruselj, kjer je delal in študiral še sedem let, potem si je šel oplojat svojega duha v Italijo. Leta 1877. si je zopet upal na dan s svojim: »kovovim vekom-', ali »s človekom, ki se pro-buja«. A kaj se je zgodilo? Obdolžili so ga nepoštenosti, da je kip odlil po naravi. Po opetovanem obrekovanju so naposled zve-denci dognali pri hišni preiskavi, da je kip pošten sad njegovih temeljitih študij.
Študiral je neprestano do smrti. Priču temu so njegove risbe. V 3 do 4 minutah jc kakor s stenografičnimi linijami ujel na papir naj-raznovrstnejše pogibe telesa. S tem se je rešil konvencionalnih oblik. Narava mu je vse in sicer prav umevana narava. To je prvi ključ, ki nam odpre hram njegove umetniške tvorbe. Kaj pa antika? Ali ni hodil Rodin skrivaj v Kirn in muzeje študirat antiko? Rodin tega ne taji, poudarja pa, da sc ni od antike naučil klasičnih oblik kakor Canova, Thorvvaldsen, ampak antika ga je naučila umevati naravo in jo umetniško izražati s poudarkom karakterističnih oblik. Isto pravo umevanje narave je našel tudi pri renesančnih kiparjih, zlusti pri Michelangelu, pri gotskih kiparjih in pri Egipčanih. Pravo umevanje antike, renesanse in gotike, to je drugi ključ do Rodinove umet-
nosti. Mož tako temeljitega znanja je pač smel dati svojemu geniju polet preko konvencionalnih oblik. Svojo zasnovano misel izraža v naj-kondenziranejši obliki, zato imajo mnogi kipi videz površnih skic, ki impresionistično nazna-čujejo misel, katero mora gledalec sam dopolniti. Kdor more torej pronikniti v globine njegove genialne subjektivnosti, ima v rokah tretji ključ in spada med zasvečence v hramu njegove umetnosti.
Če njegova dela nekoliko razvrstimo, postavimo lahko dela prve dobe, ki so navadno ulita v kovino poleg antike (kovov vek, Jan Krstitelj), dela druge dobe, večinoma delana v marmor, postavimo lahko poleg Michelangela (Eva, mislec), slavno delo »meščanov iz Ca-lais-a«1 pa poleg gotske katedrale in njene plastike, pomnik Balsac-ov pa, če ga nočemo prisiljeno vzporediti egipčanski umetnosti, moramo izolirati kot delo, ki nima para v zgodovini kiparstva. Vsa umetniška sila jc koncentrirana v krčevito dvignjeni glavi, kot izrazu mislečega človeka, vse drugo telo je okorna masa v široki halji s praznim levim rokavom: strašno umetniško pohujšanje... Mi pa pustimo umetniku prostost zlasti tako temeljitemu in genialnemu kot jc Rodin, kateremu bi Bocklin ne mogel očitati: Nichts vvissen ist keine Richtung. Priznamo pa, da kali v njegovi umetnosti za ncgenialnc posnemale« dvojna nevarnost: njegov samovoljni subjektivizem in slikarski impresionizem.
Duševno soroden mu je jugoslovanski umetnik Meštrovič, ki je v mesecu aprilu t. 1. v I.yonu razstavil svoja dela ter krasno uspel. Cilavno njegovo delo jc spomenik za Kosovo polje. V njegovi umetnosti p6lje titanska sila.
0 krščanstvu seveda v Rodinovi umetnosti ni sledu, vendar pa izraža v svojem spisu »katedrala« nežno versko domotožje ob pogledu na preprosto nedolžno družino, ki prihaja v cerkev, ker sc tako lepo ujema z duhoin srednjeveške katedrale.	G.	P-
t Prof. O. K. Wagner. Dne 14. aprila 1918 je pokopal dunajski kardinal dr. Piffl najslo-vitejšega avstrijskega arhitekta O. K. Wag-
1 Sest odličnih me*čanov »c hoče žrtvovati za someičane, ko jc Edvard 111. 1347. 1. hotel mesto izstradati. V spodnji obleki z vrvmi okrog vratu in mestnimi ključi »e med zvonjenjem in jokom izročijo sovrainiku na milost in nemilost. Leta 1895. so postuvili spomenik na neokusni podstav v Jar-din de Richelieu v Calais.
Albanski otroci,
nerja, ki je energično prodrl s svojimi načeli kot reprezentant avstrijskega modernega stavbarstva.
Prve zarodke novega sloga so vsadili s svojimi spisi Anglež John Ruskin, Francoz Violet-le-Duc in Nemec Semper, zahtevajoč smotre-nost in jasnost konstrukcije in pristnost materiala. Toda preporod se ni izvršil najprej v stavbarstvu , ampak v drugih umetniških strokah, ki so bile manj vezane na tradicijo. Prvi učenci teh teoretikov so angleški prerafaeliti (D.
G. Rosetti, M.Brovvn,
H. Hunt, Milais , E.
Burne Jones itd.).
Za njimi so nova načela porabili William Morris v knjigotisku.
Ashbee (Ažbe) zlasti pa Walter Crane na
resko steklo). Iz Anglije je smer prešla v Belgijo, kjer je Van der Velde radikalneje zlomil stik s tradicijo na svoji hišni opravi ter dosledno izvel načelo: jasna in krasna smotrnost, nobene hinavščine, nobenega neumetelj-nega okraska, govori naj materin jezik gradiva ter konstruktivna in dekorativna linija. Nemca Eckman in Bruno Paul se v dekoraciji bližata Japoncem na podlagi nemške stvarnosti.
V	stavbarstvu sta prva poskusila novi slog Angleža M. H. Baillie Scott in Har-rison C. Townsend, sicer na podlagi angleškega doma, toda zunaj in znotraj vlada prijetna smotrnost in domačnost. V Belgiji je vzbudil leta 1893. burno pozornost arhitekt V. Horta in za
drugih umetno obrtnih strokah. Počenši pri »vinskih izdelkih se je novi slog razlil tudi na drug
material. Boj proti stroju, proti uni-0rmi, ročno delo, individualni izdelki, solidnost: to je bilo geslo (prim. moderno keramiko in steklarstvo: Tiffuny, E. Galič, Sev-
njim P. Ilankar. Francozi so sc bolj oprezno kakor vedno držali svoje tradicije. V Stockholmu sc je proslavil Boberg (tip moderne tovarne), v Nemčiji pa Messel (Wertheimov dom v Berlinu), Bruno Schmitz (pomniki). Italijani imajo svojega R. D. Aronco (nagrobniki) in A. Ri-
gottija, ki se nagiba k dunajski moderni 0. Wagnerja.
Dunajska šola 0. Wagnerja se odlikuje po ljubki lahkoti na zdravem jedru. Izhodišče pri stavbarski tvorbi je namen stavbe in načelo nezakritega in ne utajenega gradiva, ozir na osebnost in narodnost a brez ozira na tradicijo. Cilj stavbe pa je: obdati človeka visokih in nizkih slojev z umetniško okolico. Wagnerjevi načrti so ostali večinoma načrti. Izvršil je samo poslopja za cestno železnico, Nadelwehr, poslopje poštne hranilnice in cerkev v Steinhofu. Za Wagnerjem gredo
I.	M. Olbrich (Paviljon Secesije), Kovačič in Slovenec Jože Plečnik, ki sc je otresel dunajske lahkotnosti in daje stavbam večjo preglednost.
Jože Plečnik je vstopil 1. 1895. na dunajsko akademijo. Že drugo leto je zbudil pozornost s svojo dekoracijo rotunde. Njega so posnemali odslej dunajski dekoraterji. Z a načrt Gutenbergovega spomenika jc dobil prvo ceno, a nesrečna črka »č« v njegovem imenu je mnogo zakrivila, da se pomnik, ki po besedah češkega arhitekta J. Kotčra spada med n a j g e -nialncjše vseh dob, ni izvršil. Nemški umetniški časopis »Ver sacrum« je ob tej priliki pisal: »Filisterstvo, ta zli duh, ki že več kot sto let kvarno gloda na avstrijski umetnosti, je znova zmagalo. To je, odkrito rečeno, javni škandal,« Nesrečna črka »č« je Plečniku seveda tudi vzela upanje, da bo kot naslednik Wagnerjev nadaljeval njegovo delo. Zato so se potrudili Čehi, da so ga pridobili za Prago, ko so mu že leta 1901. posvetili celo številko umetniškega časopisa »Volnč Smčry«, Ob tej priliki je zapisal njegov prijatelj prof. Jan Kotčra te-le besede: »Za kratko dobp mu je bilo usojeno, ko se je vrnil iz Italije, da je deloval v svoji domovini, ker vsak želi posvetiti svoje moči domovini, kamor mu vhajajo misli in sanje. Toda eksistenčne razmere so ga prisilile, da se jc moral vrniti na Dunaj. Vsi, ki smo Plečnika vzljubili, mu želimo, da bi se razmere tako ugodno uredile, da bo mogel razviti svoje velike zmožnosti v polni sili cele svoje umetnosti.«	G.	P.
<m
Naše slike. Sarajevo, ki šteje danes 52.000 prebivalcev, prištevajo med prva mesta na Balkanu. Mesto je že staro. V bližini današnje bosenske prestolnice jc že za Rimljanov stala trgovska naselbina A d M a t r i c c m , ki je pa v srednjem veku popolnoma izginila. V
*	sredi 16. stoletja sta staro naselbino iznova
oživila muhamedanska plemenitaša Sokolo-vič in Zlatarevič. Njeni begi so se odlikovali po izrednem svobodoljubju, zato niso trpeli med seboj turških paš, ki so stolovali v Travniku. Šele Omer paša je 1. 1850. zlomil moč begov in proglasil Sarajevo za prestolnico Bosne. Danes je Sarajevo najvažnejše trgo-višče Bosne in Hercegovine, ker se tu stekajo vse važnejše prometne ceste. Mesto ima znatno industrijo piva, železa in lesa; tu je središče znanstva in umetnosti; tu je sedež katoliškega in pravoslavnega metropolita in rei>-el-ulema, poglavarja bosensko-hercegovskih muslimanov! ima šerijatsko šolo in katoliško bogo-slovnico ter več srednješolskih izobraževališč. Med raznimi zbirkami slovi deželni muzej, ki hrani mnogo arheoloških znamenitosti tudi iz halstetske in latenske periode. Po mnogih ulicah vlada še staro bosensko življenje. Muhamedanec se krčevito drži šeg in navad svojih očetov; enako konservativni so tudi Š p a n j o 1 c i, Judje španskega po-kolenja. Ob ulicah stoje — seveda je v mirnem času — poulične kuhinje, neke vrste kavarne, najljubše zbirališče muslimanov. Okrog kuharja sede na tleh muslimani s čibukom v ustih ter potrpežljivo čakajo na crnu kavu, kakor nam to predočuje tudi slika o Albancih. Kavarni nasproti se navadno smeje prodajalec sadja, ki pa ni posebno vsiljiv. Tudi Spanjolci imajo svojo sinagogo in pokopališče z značilnimi judovskimi napisi.	-	dan.
Popravek. V 6. K o z m i š k i p e s ni i (str. 67) se mora 2. kitica glasiti takole:
O neizmernosti čitamo tam in zgraža se misel naša,
da zvezda, ki žar pošilja k n a ro > ugasla je ali ugaša.
Rešitev geometričnega vprašanja v 3 — 4. štev. Mentorja: Cerkovnik se je s prekljo toliko odmaknil od zvonika, da )t bila njegova glava, konec preklje in vrh zvonika v isti črti ; ker je bila preklja tako velika kot mož, je bil to enakokrak trikotnik. Višina zvonika je bila tolika kot razdalja o cerkovnikove glave do zvonika. Rešitev so poslali: Žabkar Albin, VI. razr., J a n k o v i č A. V. razr. iz St. Vida, Vogrin Stefan III. r. iz Radne, Pfeifer .lan., III. r. iz Kranja.
Rešitev (zemljepisne) uganke v 3—4. štev.: Slika predstavlja: Ekuador, Kolumbijo, Venecuelo, Angl. in Holand. Guaiano in Panama. Uganili so: Žitko Al. II. razr., Peterlin A., I. razr. iz St. Vida.
se priporoča v izvršitev vsakovrstnih
knjigoveških del.
i	Solidno delo.	Zmerne	cene.	■
Knjižnicam znaten popust.
iiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiii
I. KETTE
LJUBLJANA FRANCA JOŽEFA CESTA 3
Klobuki, palice, perilo, kravate, palice, dežniki, jjaloše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug Šport.
m
Fr. P. Zajec, izprašani optik
, Ljubljana, Stari trg 9
priporoCa svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrste naočnikov, SCIpal-cev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila očal, SCipalcev itd. izvršuje dobro in cenol
r
Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva ®
(H. Nižman v Ljubljani)
priporoča svojo bogato zalogo
Šolskih In pisarniških potrebščin
l
kakor: raznovrstni papir zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, šolske 5 in pisarniške mape, radirke, S pisala, črnilo, gumi, tintnike, S ravnila, trikote, šestila, bar- j ve, čopiče, raznovrstne raz- S glednice in [devocijonalije. "
S
IB
I
I
I
I
I
S
I
I
!■
Priporočljiva domača tvrdkal
od-
pri
Podpisani Izjavljam v Imenu stavbnega bora za zidanje nova cerkve v Šmihelu Žuiemberku, da |a gospod
Rajko Snžnlk
umetni steklar v Šiški
napravil t ImenoTanl cerkvi ena|sl novih oken, kraano In umelno v gotskem »lota, v aplotao aadovol|aoel in po zmerni canl Ur |e zalo * avo|i stroki vreden najboljisgs priporočila.
V Šmihelu, dna tl avfula 1909.
Za stavbni odbori
FRANČIŠEK GABRŠEK, lopni upravitel|.
Telovadne priprave in orodje, vsakovrstne gospodinjske in gospodarske predmete, kuhinjsko opravo, železno pohištvo, orodje, raznovrstno železnino, nagrobne križe In prvovrstne poljedelske stroje priporoča prva domača tvrdka te stroke
FR. STUPICA V LJUBLJANI
Marije Terezije cesta It. 1 veletrgovina s železnino ln razpošiljal-nlca poljedelskih strojev.
1
u- |
Priporočamo:
Grško-slovenski slovar.
Sestavil prof. Anton Dokler. Cena . . K 12 —
Fizika
za višje razrede srednjih šol. — Spisal
prof. Jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 580
Kemija
za sedmi gimnazijski razred. — Spisal
prof. Jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 250
Psihologija.
Za srednje šole spisal prof. K. Ozvald.
Cena v platno vetrni knjigi .... K 3 —
Besede in rekla
k sedmi knjigi Herodotovih zgodo-pisnih raziskavanj. — Sestavil prof. Fr.
R. Jerovšek. Cena...................K	1’—
Slovarček
k L, II. in III. spevu Iliade. — Spisal] prof. Anton Koritnik. Cena..........K	—80
Slovarček
k IV., VI., XVI, XVIII., XXII. in XXIV. spevu Iliade. — Spisal prof. Anton)
Koritnik. Cena......................K	—*80
Založil
mri si. Stilista v št lili ul ijitgni
kjer se dobivajo označene knjige.