St. 20 (2074) Leto XL Novo mesto, četrtek, 18. maja 1989 Cena: 3.000 din 13. februarja 1975 je bil lisi odlikovana redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 ,eji ile) ko- a' udi ;T. DOLENJSKI LIST TETI J* r. Ui DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST OBČINSKA PEVSKA rEVIJA V BOŠTANJU JOŠTANJ — Na občinski pevski j.1!1' ki jo je pripravila ZKO Sevnica JSnj1 petek v Boštanju, so se s po tre-0 ’.Pesrnimi številnemu in hvaležnemu ,l lnstvu predstavili: dekliški pevski l/ OS Boštanj (pevovodja Franci Ump)’ ^kliški nonet KD Anton J"). — Okiški Boštanj (umetniški ./Romana Pernovšek), oktet Boš-^antJe (umetniški vodja Jože s ® er)> MePZ Lisca (dirigent Romana "Hovšek), MePZ Primož Trubar Loka wvoVocija vianca Vidic) in MePZ Ju-v(j"p ^evn’ca (pevovodja Ciril Udo- , .Pevsko revijo, ki bo 3. junija v ■ n,ci,je odbral vse tri mešane zbore, • - " 5VlJ° oktetov, ki bo junija v Pišecah, “Oštanjske fante in dekliški oktet. 1 ^25.5.4°30 % .e.«®* Zdravniki o svojih težavah S srečanja na Otočcu OTOČEC — Od 11. do 13. maja je bilo na Otočcu 126. redno letno srečanje slovenskih zdravnikov, ki so se ga udeležili tudi mnogi gostje, od Cirila Zlobca, podpredsednika RK SZDL (ki je, kot običajno, zelo odmevno nagovoril gostitelje), do dr. Dinka Leskoška, predsednika republiškega komiteja za zdravstvo in prof. dr. Vladimirja Iliča, generalnega sekretarja jugoslovanske zdravniške zveze. Prvega dne sečanja so slovenski zdravniki imeli 9. redno letno skupščino slovenskega zdravniškega društva ter tako imenovano stanovsko popoldne, drugega dne pa so razpravljali o temi alternativna medicina ni medicina. Potem ko so na skupščini društva pregledali delo društva v preteklem letu in podelili 5 državnih odlikovanj, s katerimi je slovenske zdravnike (prim. dr. Srečka Košuto, prof. dr. Marka Kolenca, doc. dr. Antona Prijatelja, dr. Aleksandra Velkova in doc. dr. Jurija Šorlija) odlikovalo državno predsedstvo, je popoldne minilo v razpravljanju o problemih, ki tarejo zdravnike. Največ so seveda govorili o deležu družbenega proizvoda, ki ga namenja za zdravstvo Slovenija. Ta spet pad?. pod 4 odstotke, medtem ko je vrazvitem svetu 5 odst. bistveno večjega družbenega proizvoda spodnja meja za funkcioniranje zdravstva. Zato so v sklepe srečanja zapisali borbo za večji delež družbenega proizvoda. Menili so tudi, da ne nasprotujejo participaciji, so pa proti sedanjemu motečemu načinu pobiranja v ambulantah. Idejo oblikovanja zdravniške zbornice bo do naslednje skupščine z vseh strani proučila posebna komisija, podprli pa so oblikovanje strokovnega sveta, v katerem bodo predstavniki stroke. Zahtevali so, da morajo zdravstveno politiko voditi strokovni ljudje. Menili so tudi, da ideje o zasebni praksi ne gre odklanjati. Ostri so bili do novinarskega pisanja o primerih (Jesenic, ZD Trebnje), ki so močno odjeknili v slovenski javnosti. Žal je ostrina izzvenela tako, kot da ne dopuščajo nikakršne kritike svojega dela, četudi bi jo zaslužilo. Z. L.-D. Proti eni resnici in eni glavi Milan Kučan v Metliki o političnih razmerah v Jugoslaviji — »Pravi mehanizem za promocijo idej je volilni mehanizem, ne pa mitingi, kjer ideje dušijo« METLIKA — Prejšnji četrtek so bili na obisku v Metliki predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan, sekretar tega organa Miloš Prosenc in član predsedstva Vlado Klemenčič. Na pogovoru s političnim aktivom občine in s sekretarji osnovnih organizacij so goste najprej seznanili s položajem te belokranjske občine, potem pa je Milan Kučan orisal politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji. »Socializem se je v svetu močno kompromitiral, zato se moramo vrniti k izvornim načelom socializma. Tega pa ni moč doseči tam, kjer vladata ena resnica in ena glava,« je med drugim dejal. Po Kučanovem mnenju celotna naša družba že 13 let živi v izrednih razmerah, ki jih povzroča vedno večja inflacija, in to ne samo materialna, ampak tudi inflacija celotnega vrednostnega sistema. Nezadovoljstvo ljudi pa povzroča in povečuje negotovost, v kateri živimo. Na vprašanjih, kakšen socializem in kakšno Jugoslavijo želimo, se po Kučanovem mnenju bijejo največje borbe v Sloveniji in Jugoslaviji, tudi med tistimi, ki so za socializem in Jugoslavijo. »Seveda pa tudi socializem po meri človeka ne bo brezkonfliktna družba. Vendar KLEMENČIČ O DELU VLADE NOVO MESTO — V ponedeljek, 22. maja, bo ob 12. uri v dvorani hotela Metropol razgovor o družbenoekonomskih odnosih, na katerem bo o najnovejših že uveljavljenih in še napovedanih ukrepih zvezne vlade govoril Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS. OK ZK Novo mesto vabi na pogovor vse, ki jih tematika zanima. naš koncept jemlje človeka takega, kot je, ne pa, kot daje idealen. Če človeka jemljemo kot idealnega, gaje treba kar naprej kaznovati, ker ni tak.« Kučan je nato orisal politično reformo, za kakršno si prizadeva Zveza komunistov Slovenije. Tri ključne točke te politične reforme so: dosledno uveljavljanje človeko- • Po Kučanovem mnenju je na zadnjem ljubljanskem mitingu bilo tudi proti-jugoslovansko, proh-armad-no in proti-srbsko razpoloženje. »Ta miting ni nič prispeval k rešitvi krize, Slovence je med seboj sprl in prispeval k temu, da smo bližje uvedbi izrednih razmer. Marsikomu ne gre več za usodo četverice, ampak za obračunavanje s predsedstvom Slovenije in slovenskim političnim vodstvom. Vendar, če hočemo biti demokratična družba, zborovanja bodo, in to taka, ki so nam všeč in na katerih bomo sodelovali, in taka, ki niso po naši volji in na katerih ne bomo sodelovali.« vih pravic, politični pluralizem ter koncept jugoslovanske federacije kot pros-tovlljne in enakopravne zveze diržav. »Človekove pravice in s tem svoboda člo- ODLIKOVANJA ZA ZDRAVNIKE — Podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec je na srečanju zdravnikov na Otočcu podelil visoka državna odlikovanja petim slovenskim zdravnikom, med njimi doc. dr. Juriju Šorliju (na stiki). Ohranjajmo vero v slovenstvo! V Vinici je bila osrednja občinska prireditev, na kateri so obeležili obletnice pomembnih dogodkov in zaključili festival SZDL — Podelili priznanja OF in ZSS VINICA — Preteklo soboto so v Vinici s tradicionalnim majskim srečanjem obeležili 70. obletnico ustanovitve KPJ in Viniške republike, dan OF, praznik dela in dan mladosti ter hkrati zaključili festival SZDL, na katerem so konec aprila pripravili v črnomaljski občini številne prireditve. Slavnostni govornik je bil Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL. Žakelj je v svojem govoru med dru- goslavija lahko le skupna domovina J/ugi polovici tedna bo de-a jasno in topleje, popoldne i hi [ n°tranjosti lahko pojavijo i in nevihte. gim dejal, da imamo v Sloveniji 3 ve-je: Vrhniko, Vrbo in Vinico, torej kraje, v katerih so se rodili možje, ki so nam dajali preteklost in pokazali tudi pot v prihodnost. »Danes Jugoslavija in naš narod zopet doživljata tragične trenutke, vendar moramo verovati v narod, socialistične ideale, vedeti, od kod prihajamo in kam gre naša pot. Za nas je Ju- jugoslovanskih narodov in narodnosti, kjer si bo vsak volil vero in postave,« je Bo kramp ali lopata? Podobni smo kovaču, ki kuje in kuje razbeljeno železo, ne da bi vedel, kaj bo iz njega nastalo. Če bo ploščato, bo lopata, če bo podolgovato, pa kramp. S tako primerjavo je označil prizadevanje za preoblikovanje ali ukinitev samoupravnih interesnih skupnosti eden izmed udeležencev javne razprave, ki je bila 11. maja v Novem mestu in ki se je končala kot večina naših razglabljanj: brez kake posebne koristi in še z več odprtimi dilemami. In vendar ljudi zelo zanima, kako bo ob spreminjanju slovenske ustave s sisi in družbeno menjavo dela. Kardeljeva teoretična zamisel se je tako sftžila in skompromitirala, da je »sisologija« postala pravi simbol naše lastne birokratske ujetosti in neučinkovitosti, za katero komajda še kdo najde kako dobro besedo. Zaradi stalnih omejitev, ki jih prinaša protiustavna zvezna intervencijska zakonodaja, seje družbena menjava omejila na gole formalnosti, delegati v skupščinah pa so postali glasovalni stroj. Komu je še do takega samoupravljanja? Tudi član republiške ustavne komisije M. Gaspari, ki je Novomeščanom razlagal teoretične poglede in mnenja ustavno-pravnih strokovnjakov, ni vedel navdušujočih novih rešitev, zagotovil pa je, da bodo po novem občine dobile razvezane roke, ne pa recepte, kako urediti to pomembno področje. Samo nekaj stvari bo obveznih, kshan l -h P° mineralih in vitaminih. Negativni vpliv na plodnost ima po-s ^ JkanJe naslednjih rudnin: cinka, mangana, bakra, joda, selena in kobal-s ^ak nasProtJu s tem Pa lahko izzove plodnostne motnje tudi preobilica > „J*a minerala, na primer kalija, ki gaje preveč v krmi s tal, ki so preveč s gnojena z gnojevko. Nekateri minerali, na primer natrij, fosfor in kalcij, s egauvno vplivajo na plodnost, če jih je preveč ali premalo. Preseneti \ ičPvttev raziskav z območja Novega mesta, da skoraj vsem kravam pri-ij Premj}1'*6 natr'-*a' ^zrok Je verjetno v tem, ker kmetje pokladajo živalim s r»7m')r6*lran* *crav ‘ma zelo pomembno vlogo količina kalcija in fosforja ter s ja 3Je med njima. Posebno škodljivo je dajanje prevelikih količin kalci-J rU[jnaPa<-no je mnenje, da si mora krava v dobi presušitve narediti zaloge J ip m"1’ vendar jim preobilno krmljenje z njimi prinaša le presnovne motn- Prehrani krav ima zelo pomembno vlogo količina kalcija in fosforja ter Jerje med njima. Posebno škodljivo je dajanje prevelikih količin " apačno je mnenje, da si mora krava v dobi presušitve narediti z je 3 vendar jim preobilno krmljenje z njimi prinaša le presnovne i— taml'3 SP °**no Inhko rečemo, da je pri kravah, ki malo dajejo in ki so (jn jenje Predvsem s senom z malo gnojenih travnikov ali pašnikov, v kjer n3 obroku dovolj kalcija in občutno premalo fosforja. Na kmetijah, c sonA-j -° gnojijo in krave z visoko proizvodnjo krmijo s koruzno silažo, je Dani. 'm‘ tropinami in otrobi, je fosforja sorazmerno veliko, primanjku-Jim kalcija. Pri dopolnjevanju obroka je zato potrebno to upoštevati. T A' •— J 1 uupumje vanju uuiuivajc luisj jtvhiuuuu tu \ nas/ V-tam^n^ ^aj° velik vpliv na plodnost. Ob pomanjkanju vitamina nrrtvo °P' aePravilen pojatveni, ciklus, pregonitev, zvrgavanje, rojevanje Ptodn r°-*eni*1 a*' rievitalnih telet, zaostajanje posteljice po porodu ipd. Na °bdoh'St u®,0<*no vplivata vitamina D in E. Na splošno velja, da v poletnem _____lu °skrba z vitamini ni problematična. Lahko pa postane pozimi, za- aiov ., • ircn, ki so vta dosxav™*rno količino apna, ki ga potrosimo po trati, za silo pa zanj,^ . i lesni pepel in seveda bazična mineralna gnojila. Med kemič-l lemo Pnpr**k' dovojj zanesljivo uničujeta mah mahex in herbicid ^,nran< ki ju potrosimo ali poškropimo po mahu. Uporabna je tudi sPe"obras,68’k'P8 hkratiz mahom uniči tudi travo’vendar **ta kmalu vitam*r6^a živalim pokladati mineralno vitaminske mešanice ali izvesti , "unizacijo. bo vi}} P°rnembna je tudi fiziološka sestava obroka za krave. V njem naj sPoml T dovo*j surove vlaknine, na kar je treba biti pozoren zlasti pri tudi adaiHskem prehodu na zeleno krmo. In nazadnje: krma lahko vsebuje pojatvPro^e,ne sn°vi, ki povzročajo zvrgavanje, podaljšane pojatve, krajši J ne smp ni c'klus in podobno. Tako na primer pivskih tropin prav zaradi njih j dam rl?° uporabljati v prevelikih količinah (le do 8 kg za eno kravo na j jlvi J 'vstajajo še drugi vzroki za slabo plodnost, vendar jih je v pomanjkl- pripravljeni uporabljati košenice. Preseneča pa, da je zanimanje za višinske kmetijske površine med posamezniki zelo veliko, vsekakor pa večje, kot so sprva v zadrugi pričakovali. Za kakršno koli dejavnost se bodo ljudje odločili, pa je že sedaj jasno, da ne bodo smeli kršiti spravil, ki so si jih na teh področjih postavili gozdaiji in lovci. M. B.-J. Koloradskega hrošča zatre kar gBwca Nov uspeh ameriških fitopatologov Spet nova možnost za zmanjšanje uporabe kemikalij za varstvo rastlin! Poročajo, da so strokovnjaki za entomologijo in fitopatologijo univerze v Kingstonu v Združenih državah Amerike iznašli način zavarovanja krompiija pred koloradskim hroščem s pomočjo bolezenske glivice Beauveria Bassiana, s katero umetno okužijo tega strašnega uničevalca pridelka. Po novi metodi je treba krompir poškropiti z vodno raztopino bolezenskih glivic (konidijev) dvakrat: prvič takrat, ko se ličinke izležejo iz jajc, in drugič štiri dni po prvi obdelavi. Ob uporabi 9351 vode na hektar so raziskovalci dosegli približno 80-odstotni učinek, kar je znatno povečalo pridelek krompiija, ne da bi uporabili kemične pripravke. Ličinke prvega in drugega rodu so namreč skoraj v celoti podlegle naravnemu sovražniku oz. bolezni, ki jo povzroča Beauveria Bassiana. Lahko pričakujemo, da se bo uporaba mikrobioloških metod boja proti rastlinskim škodljivcem vse bolj uveljavila, saj seje v svetu ekološka zavest že močno izostrila. Pa tudi pri nas naravovarstveniki ne držijo rok križem. (Tehnične in tehnološke inovacije). kmetice, ki so zaposlene še v tovarni. Kljub temu pa lahko svoje članice pohvalim, saj se v velikem številu udeležujejo predavanj, česar za moške ne bi mogla reči,« pripoveduje Marica. Njeno načelo je, daje treba hoditi po svetu odprtih oči in znati prisluhniti potrebam kmečkih žensk, ki po večini same predlagajo, kaj si žele poslušati na predavanjih. Dosti spodbud je dobila na različnih strokovnih izpopolnjevanjih in sestankih pri slovenski zadružni zvezi. Vendar Marica Živič hkrati priznava, daje ledino na tem področju zaorala Marta Metelko in je sama njeno delo samo dogradila z novimi spoznanji in prijemi. Delovanje Marice Živič pa presega okvire aktiva kmečkih žena. Med drugim je zaslužna, daje slovenska javnost izvedela za slabo stanje Neviodunuma, ostankov rimskega mesta pri Drnovem, za propadanje grobnice anastasiusa Grii-na itd. V domačem kraju pa z veseljem deluje povsod, kjer se kaj dogaja. Tako je bila duša in motor praznovanja 200-letnice zdolske župnije. Pomagala je organizirati tradicionalno juijevanje, ki ga začenjajo s kresom in nadaljujejo drugi dan s peko jajc za skupen vaški zajtrk. Letos so zbrali 1000 jajc, tako daje bil letošnji zdolski zajtrk res obilen in zabaven. Organizirala je tudi prireditev Pesmi iz naših krajev, na kateri je sodelovalo vse, kar igra in poje. »Pri nas me najbolj moti to, da so kmetijski pospeševalci za svoje delo premalo nagrajeni. Med drugim sem delala tudi v Nemčiji, kjer izredno cenijo samostojno kreativno delo in ga tudi bogato nagradijo, pri nas pa ne plačujejo po delu, ampak po nekem vzorcu. Saj plača ni vse, pomeni pa le priznanje za vložen trud,« pravi Marica Živič in pri tem bolj misli na svoje kolege kot na samo sebe. v J. SIMČIČ EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja Tit Doberšek Kdaj in kako zatravimo vinograd Za dosego prednosti zatravljanja vinogradov, to je trajne ozelenitve vinograške zemlje, o kateri sem pisal v zadnjih številkah Dol. lista, je treba izpolniti naslednje pogoje: 1. Dobro je treba pripraviti zemljo. Zemljo vsaj plitvo prekopljemo do globine 10 cm, založimo z mineralnimi gnojili (sedaj je na voljo NPK 9:18:18) in površinsko lepo poravnamo, da bomo lahko kosili. 2. Zatravljanje je uspešno le v vinogradih s povišano vzgojo trt, to je vzgojo nad 50 cm nad zemljo in večjo medvrstno razdaljo (200 do 250 cm). 3. Pas pod trtami v višini 40 cm naj bo čist, brez plevela in zelene odeje. Najbolje je, če ta pas 2- do 3-krat na leto plitvo okopamo, če pa to ni mogoče, uničimo plevel pod trtami s škropljenjem s površinskimi herbicidi, da ne bi (z globinskimi herbicidi) poškodovali korenin trte. 4. Zatraviti moramo vinograd le s posebno mešanico nizkih trav in detelj. Samorašč plevel z globokimi koreninami, ki konkurirajo trti, ne ustreza zatravitvi vinograda. 5. Zatravljeno površino v vinogradu obdelujemo kot negovano ledino s pogosto košnjo. Zlasti spomladi je treba zgodaj kositi, in to takoj ko je trava za dlan visoka. Košnjo ponavljamo najmanj v razmiku 3 tednov, pri bujni rasti v drugi polovici maja in v juniju pa še bolj pogosto. 6. Pokošeno travo raztrosimo in jo v glavnem pograbimo v obdelan pas pod trtami. Rotacijske kosilnice (mulčaiji in manjše) pa pri pogosti košnji travo zdrobijo tako na drobno, da skoraj ni kaj grabiti, zdrobljena trava navadno brez grabljenja segnije po celi površini že do naslednje košnje. 7. Zatravljeno površino je treba vsako pomlad pognojiti z mešanimi mineralnimi, gnojili NPK. To storimo istočasno, ko gnojimo vino- grad, pri čemer posipljemo več gnojila pod trte, manj pa na travo. Travne mešanice za zatravljanje Za zatravljanje vinogradov pridejo v poštev le nekatere bolj trajne in nizke detelje in nizke rave, ki us-vaijajo gosto travno rušo in imajo bolj plive korenine, ki niso konkurenčne trti. Visoke trave imajo globlje korenine, ki konkurirajo trti in izpodrivajo nizke trave, v mešanici z nizkimi travami pa ustvaijajo hitro rastoče šope, zato niso primerne za zatravljanje vinogradov, zaradi tega jih izključimo iz mešanice trav za zatravljanje. Laška ljul-jka, zlata pahovka, pasja trava, gola-stoklasa, travniška stoklasa, visoka šopulja, francoska ali visoka pahovka niso primerne za zatravljanje. Za zatravljanje so primerne: — nizke trave: pasji rep ali gre-benčica, mačji rep, trpežna ljuljka, travniška bilnica, rdeča bilnica, travniška latovka ali tratnica; — nizko rastoče detelje: travniška detelja, švedska detelja (za vlažno zemljo), bela detelja, rumena detelja ali hmeljska lucerna, za terasne brežine pa esperzeta ali turška detelja. ' Revija Sodobno kmetijstvo (4/89) objavlja prispevek Branka Krambergerja in dr. Jožeta Koro-šča o rezultatih poskusov raznih mešanic trav in detelj za zatravljanje vinogradov. Obnesle so se naslednje mešanice: 80% mačjega repa, 20% bele detelje, 80% travniške la-tovke in 20% bele detelje; 80% rdeče bilnice in 20% bele detelje; 30% travniške latovke, 30% rdeče bilnice, 20% trpežne ljuljke, 10% mačjega repa in 10% bele detelje. Najbolj so se obnesle mešanice iz bele detelje, trpežne ljuljke, travniške latovke in mačjega repa. Mešanico sejemo gosto, v času od srede maja do srede junija. Poznejša setev bi trpela zaradi nastopa sušnega vremena, pozna jesenska setev pa bi trpela zaradi mraza. Lepo negovana zelena odeja v vinogradu nam bo v veselje, saj bo vinograd kot negovan vrt z žlahtno trto. T. DOBERŠEK AV\ \\ \\\VWVVWVW \\VWVWWWWV3 nega reprodukcijskega materiala, predvsem gnojil in zaščitnih sredstev, ne prinaša nikakršnega dobička. Kvečjemu izgubo, a ker te kmetu nihče nikoli ni priznal, se mora pač znajti. Baznikovi so včasih iz vinogradov v Gazicah in na Boču prodali tudi 30 hektov dolenjske kapljice, predvsem v Trbovlje. Tako so lahko s tem zaslužkom zakrpali marsikatero luknjo v bilanci kmetovanja. Z odkupnimi cenami Agrokombinata niso zadovoljni niti pri grozdju niti pri ja- VINSKA CESTA JE ASFALTIRANA PIŠECE — Turistična cesta, s katero so najprej povezali Pišece in Bizeljsko, je dokončana. Vije se med griči, gozdovi in vinogradi in odpira izredno lepe predele občine, ki so bili prej nedostopni. Deset kilometrov vinske ceste so asfaltirali postopoma že v minulih letih, zadnjih pet kilometrov pa so dokončali te dni med Pišecami in Silovcem. Krajani so vložili v vsak odsek ogromno dela in sredstev, vendar tudi zadnjega odseka ne bi zmogli brez pomoči samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost v Brežicah. Za lani odprti odsek od Zg. Pohance do Sromelj so prispevale del sredstev celo krške delovne organizacije, kjer so krajani zaposleni. Cesta nadaljuje povezavo vinskega odseka od Krškega do Zdol in Zg. Pohance. Namenjena je tudi turizmu, zato je škoda, da ni nekoliko širša. Po njej bodo zagotovo vozili tudi avtobusi, za srečevanje z njimi pa skoraj ni prostora. Jagode jim rešujejo bilanco Baznikovi v Velikem Mraševem skrbno kmetujejo VELIKO MRAŠEVO — Glede na to, kako sorazmerno malo imajo Baznikovi iz Velikega Mraševega zemlje (6 hektarjev, od tega sta 2 ha gozda!), so kar pomembni tržni pridelovalci hrane. Redijo 15 glav živine, in sicer pogodbeno za krški M-Agrokombinat 8 pitancev, v pred sedmimi leti zgrajenem hlevu pa imajo še 4 krave in 2 teleti. »Pitance od 100 do 110 kilogramov dopitamo do 500 kg približno v dveh letih. To sploh ni enostavno, še zlasti če ni dosti zemlje in če ponagaja še vreme, kakor je lani suša. Pet nakladalk krme smo morali dokupiti, da smo premostili tokratno pomanjkanje krme. Veste, tod žive taki ljudje, ki so vsi pridni, zato ne moremo pričakovati, da bi kdo dobil še kaj zemlje v najem. Pač, imamo vaščana, ki kmetuje zelo starokopitno, slabo obdeluje zemljo in bi jo lahko dal tudi komu v najem. Zakaj tega noče, pa je že drugo vprašanje in pač njegova volja, čeprav bi veijetno od tega, če bi zemljo dal kakšnemu naprednemu kmetu v najem, imel več kakor pa zdaj,« pravi 57-letni gospodar Jože Baznik. Ker je malce skrhanega zdravja, je sreča, da imajo veselje do kmetovanja tudi ostali domači, zlasti 32-letni sin Jože. Baznikovi so lani složno zavihali rokave in tik ob stari domačiji zgradili veliko, sodobno stanovanjsko hišo. Za vselitev in dokončanje hiše bo treba še precej denaija in trdega dela, toda kot je že običaj pri naših kmetih, se jim zdi pomembnejša posodobitev kmetije, kakor pa dvig osebnega standarda. Povejmo še to, da Baznikovim živinoreja zavoljo večnega razkoraka med odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov in cenami za kmetovanje potreb- Jože Baznik Pmhrani največ. Za rejo je zelo pomembno, da to upoštevamo. Inž. STANE BEVC Kmetijski zavod Ljubljana godah s 23 arov skrbno obdelane njive. Zanimivo pa je, da Baznikovi zatijujejo, da se pridelovanje jagod vendarle še najbolj splača, zlasti ako jih prodajajo mimo posrednikov. Davkarija namreč vse dohodke pridno beleži in to se pozna pri višini akontacije. ______________________P. PERC V CELJU PRVI BIO SEJEM CELJE — V soboto, 20. maja, bodo v Zavodu Šrc Golovec v Celju odprli 7. celjski pomladanski sejem in 1. bio sejem. Vabljeni! KAKO VPLIVAJO POSEGI NA ZEMLJIŠČA TREBNJE — V trebanjski občini bo v začetku letošnjega avgusta mirovno-ekološki tabor, na katerem se bo okrog 30 udeležencev ukvaijalo z različnimi dejavnostmi. V ekološkem delu bodo, kot neuradno napovedujejo, v posebni nalogi raziskovali »daljnosežne učinke hidromelioracij zemljišč v občini Trebnje«. Te učinke bodo ekologisti ugotavljali med drugim s pomočjo anketiranja občanov. Šele v stiski človek dodobra spozna ljudi Anton Miler iz Mrtvic se zahvaljuje vaščanom MRTVICE — »Nesreča nikoli ne pride sama,« pravi avtobusni šofer in kmet Anton Miler iz Mrtvic, preden začne pripovedovati svojo zgodbo o nesrečah, ki so ga doletele lani. Lani je dvakrat zapored doživel nesrečo, ki je razredčila njegovo čredico živine. Najprej seje zgodilo, daje veterinar pri osemenjevanju kravo tako poškodoval, da jo je Miler moral dati prisilno zaklati. Kravo, kije bila sicer zdrava, so potem v klavnici plačali po svojih pravilih, kar pomeni, da je dobil zanjo samo nekaj malega odškodnine. Drugi podoben primer se m j je zgodil, ko je njegova krava zbolela za dokaj neznano kožno boleznijo. Primer je bil tako zanimiv za zagrebško veterinarsko kliniko, da je kravo odpeljala v Zagreb, kjer pa so jo morali ubiti, ker je bila neozdravljivo bolna. Toda domači veterinar je za zavarovalnico vpisal napačne podatke in tako Miler za to kravo ni dobil nobene odškodnine, čeprav se je napaka razkrila ob vnovičnem preveijanju. »Zelo me je potrlo vse skupaj, saj sem za dve kravi, vredni tri milijone dinarjev, dobil vsega skupaj le okoli 800 tisoč dinarjev odškodnine. Nič čudnega torej, da me Anton Miler je po vsem tem zadel še infarkt,« pripoveduje Miler. »Ko pa sem bil v bolnici, je prišlo na skednju do samovžiga krme. Sele tedaj sem spoznal, da lahko računaš v nesreči le na svoje sovaščane. Takoj so mi priskočili na pomoč s krmo, z deli, odrezal se je tudi Agrokombinat, ki mi je dal krmo in posojilo, pa tudi na občini sem dobil nekaj pomoči,« je povedal Miler. Zdaj je skedenj spet pokrit, v njem je dovolj krme za živino, vse to pa je Milerju najpomembnejše. J. S. • DOLENJSKI LIST 3 IZ NtuŠIH OBČIN P Vrijih? IUti H IZ NKŠIH OBČIN Začarani krog skupne porabe Novomeškim družbenim dejavnostim kljub ukrepom manjka 15 odst. denarja _______Za plačilo sedanjih programov potrebna višja prispevna stopnja NOVO MESTO — Zaradi intervencijskega zakonskega poseganja v skupno porabo družbene dejavnosti tudi v novomeški občini že nekaj let bijejo stalno bitko za preživetje. Ker se ob omejevanju denarja za družbene dejavnosti ni hkrati manjšal dogovorjeni obseg pravic in programov, je bil razkorak med potrebnimi in dovoljenimi sredstvi vedno večji, manjkajoča sredstva pa je bilo treba zagotavljati nesistemsko, z dodatnim beračenjem v združenem delu. Letos je pa še slabše. Kljub mnogim ukrepom in racionalizacijam, ki sojih izvajali v družbenih dejavnostih že lani (prinesle pa so 5 milijard ali za okrog 6 odstotkov celotne vsote za družbene dejavnosti prihranka), denarja za financiranje dogovorjenih programov ni bilo dovolj. Ob koncu lanskega leta ga je zmanjkala približno desetina. Izgubo sta imeli ob koncu leta sicer le zdravstvena skupnost in njen izvajalec bolnišnica, a vedeti je treba naslednje: da so izvajalci večnoma obračunali le minimalno amortizacijo in oblikovali le rezervni sklad, ostalih pa ne ali le minimalno; da osebni dohodki izvajalcev še vedno niso izenačeni z gospodarstvom; da so veliko naredili za zmanjšanje stroškov poslovanja (materialni stroški so bili ob 202 odstotka višjih cenah na drobno večji le za 165 odst.); veliko truda pa vložili \ pridobivanje prihodkov z neposredno menjavo dela in iz drugih virov itd. Pomanjkanje denarja je pri izvajalcih vseskozi povzročalo velike likvidnostne probleme, ki so bili naj večji v zdravstvu, najbolj pa jih je občutila bolnišnica. Izvajalci so morali najemati drage kratkoročne kredite, da so lahko plačevali obveznosti in sploh poslovali in na ta račun so bile družbene dejavnosti zaradi obresti lani dražje za 1,89 milijarde dinarjev. V zadnjem času pa samo v novomeški bolnišnici obresti za takšne Delavnica za prizadete Novomeška delavnica pod posebnimi pogoji je ena manjših in revnejših v Sloveniji NOVO MESTO V Sloveniji je blizu 10.000 zmerno in težje duševno prizadetih ljudi. Kol otroci se ti ljudje šolajo v šolah s prilagojenim programom, osnovne delovne navade, ki jim kasneje omogočajo vsaj delno vključitev v običajno okolico, pa v času šolanja dobivajo v zavodih za delovno usposabljanje oziroma v oddelkih za to usposabljanje pri zsnovnih šolah s prilagojenim programom. Po šolanju se, če je le moč, zaposlijo v delavnicah pod posebnimi pogoji. Ena od 27 takih delavnic. v Sloveniji od 1981 leta deluje tudi v ok\ iru novomeškega Centra za socialno delo. Nov dom za 100-letnico Gradaški gasilci so ga zgradili s prostovoljnim delom GRADAC — Gasilsko društvo Gradac je tretje najstarejše gasilsko društvo v Beli krajini; ustanovili so ga pred 100 leti, za metliškim in črnomaljskim. Stoti občni zbor so gradaški gasilci že imeli, proslavo ob tem visokem jubileju pa pripravljajo za 6. avgust, ko bodo slovesno odprli novi gasilski dom. »Dom smo začeli graditi leta 1983. Naše društvo šteje okoli 180 članov, od tega jih pri gradnji doma aktivno sodeluje okoli 70,« je povedal predsednik gradbenega odbora Rudi Dim. »V glavnem smo dela opravili s prostovoljnim delom; do sedaj seje nabralo že okoli 7000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so naši krajani prispevali les za ostrešje in prispevali denar. Nekaj denarja za nakup materiala je prispevala požarna skupnost, seveda je šel za gradnjo doma tudi ves denar od veselic; precej ga zaslužimo gasilci tudi tako, da prevzemamo razna dela, nekaj so nam pomagala tudi podjetja iz naše občine. Pokrovitelj proslave pa bo novomeški Novo-teks.« Rudi Dim V prostornem domu bodo spodaj orodjarna in garaže, v zgornjih prostorih pa bo dvorana, ki bo služila tudi za vse krajevne potrebe. Ob domu nameravajo urediti športno igrišče, kar bo tudi k pa pridobitev za kraj. Ob 100-lctmci društva nameravajo izdali brošuro. Vendar v zadnjih letih v Gradcu niso delali samo gasilskega doma. Poleg lega so v tem času zgradili mrliško vežico, te dni so dobili 20 novih telefonskih številk, kar je tudi plod krajevne akcije, ter obnovili pol do Okljuke. Seveda so bili pri vseh teh akcijah zraven tudi gasilci, tako kot 'udi drugi krajani pomagajo pri gradnji gasilskega doma V ti DELO IN DRUŽBA — V novomeški delavnici pod posebnimi pogoji duševno prizadeti ljudje nimajo samo njim primernega dela, ampak tudi skoraj edino družbo, zato še toliko raje prihajajo na delo. (Foto: A. B.) »SREČANJA V MOJI DEŽELI« DOLENJSKE TOPLICE O bogati kulturni prireditvi, namenjeni našim izseljencem in tudi vsem drugim. imenovani »Srečanje v moji deželi -, smo v Dolenjskem listu že pisali, zato vas tokrat na kratko obveščamo le o nekaterih novostih, ki hudo na programu v nedeljo. 2. julija na osrednji prireditv i. Program bosta povezovala Toni Gašperič in Miša Molk. slavnostni govornik bo Jože Smole, vse skupaj pa se bo odvijalo v slavnostnim sprejemom ob vhodu \ zdraviliški park in oh vhodu v restavracijo Rog že od 10. ure dalje. Ob 12. un bo povorka, oh 13. uri slav nostna otvoritev, poleni pa bo na jasi igral do 20. ure ansambel fantje iz vseh vetrov, ki ga bo nasledil ansambel Don Juan Vmes bodo potekale razne folklorne prireditve m kulturni program, na katerem bodo nastopali \lbero Gregorič, nonet Rog iz Zelju pri Kočevju, plesna skupina Maja iz Dolomitov, oče in sin Plut iz Semiča ter drugi. V večernih urah bo na terasi restavracije Rog igral ansambel Cof zimzelene melodije Ob 15. uri se bos priti kav anjem zvoncev pričelo v župni cvik vi sv \ne uidi srečanje cerkvenih zborov iz Novega mesta in okolice Vi prireditvi lin moč videti -komi vse. kar premore še živa narv‘cina li.t,lici|a. v-c |v bo nio t Uidi kupni kredite znašajo vsak dan 120 milijonov. Letos se razmere v vseh družbenih dejavnostih še slabšajo. V prvih treh mesecih je v povprečju primanjkovalo 15 odstotkov sredstev. Samo zdravstvo je dobilo iz novomeške občine 6,6 milijarde premalo (regijske ustanove iz drugih občin v regiji, ki se tudi sicer ve- • Kako rešiti začarani krog skupne porabe, bo novomeška občinska skupščina razpravljala še v maju. Če ne bodo za povišanje prispevne stopnje, se bo treba odločiti, in to takoj, da že izvajanim in nekaterim še predlaganim ukrepov sledi tudi odločen rez v že sedaj bolj kot ne revne programe. Ukinjanje sisov, na katere mnogi obtožujoče kažejo, problem pomanjkanja denarja lahko le omili, rešilo pa ga ne bo. Delavnica ima že ves čas svoje prostore v Domu starejših občanov, sedaj pa v njej dela 18 varovancev v starosti od 18 do 48 let. Zanje skrbijo trije zaposleni, in sicer specialna pedagoginja, vzgojiteljica in oblikovalec. »Čeprav osnovni namen naše mm dejo do njih preveč mačehovsko, pa še 2.6 milijarde premalo), primannjkljaje za plačilo programov pa imajo tudi drugje, čeprav so povsod v veljavi mnogi republiški in občinski ukrepi za racionalizacijo poslovanja in zmanjšanje stroškov. Bolj ko odgovorni obračajo programe. številke, ukrepe, bolj je jasno, da denarja za programe, kijih sedaj izvajajo. ni dovolj. Da bi programov in pravic ne krčili, bi bilo treba zbrati okrog 15 odst. več sredstev, kar bi pomenilo za 2 do 3 odstotke višjo celotno prispevno stopnjo. Z. L.-D. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. maja, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: prodajalna KZ DOM v Bršljinu • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do II. ure odprla Samopostrežba Dolenjke na Glavnem trgu 23. Krka bo tekla še hitreje 35-let Tovarne zdravil Krka NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka praznuje letos 35-letnico ustanovitve. Nastala je iz preproste lekarne in se razvila v tovarno, ki danes daje kruh že več kot 4000 delavcem. Se pred 30 leti je bilo le 215 zaposlenih, izvoza ni bilo, zdravila pa so takrat prodajali kar s cekarji, kot je na slovesnosti v petek dopoldan dejal predsednik KPO Miloš Kovačič. »Takrat smo še vsi delali z velikim veseljem. In kje smo danes? Krka iz leta v leto teče hitreje, vendar se sprašujemo, kako dolgo še. Vlada nima nikakršnih protiinflacijskih ukrepov, ker je to nesmiselno, kajti sistem sam amora delovati protiinflacijsko. Možen je en sam sistem, to je gospodarski. Revalorizirati je treba samo tisto, kar priznava tržišče. Ustvariti je potrebno takšne gospodarske odnose, kjer ne bo razloga za devizne špekulacije. Delu, delavcu in dinaiju bo treba vrniti vrednost in čast. Bili bi naivni,« je nadaljeval Kovačič, »če bi verjeli, da probleme lahko reši en sam človek. Rešimo se lahko le kolektivno, vendar vsak s svojo odgovornostjo. V novem sistemu bo moral biti nagrajevan delovni uspeh in presežek, kar je bistvo stimulacije. Vsi bomo morali razmišljati tržno in se še bolj poistovetiti s podjetjem, kjer združujemo delo. Vsi bomo morali postati delničarji, »socialistični delničarji«, in se tako tudi obnašati. Potrebna bo racionalizacija dela, časa in denarja. Slovesnost je bila namenjena tudi slavljencem, ki letos praznujejo zaokrožene jubileje. Priznanja so podelili 179 delavcem, ki praznujejo deset let dela, 161 tistim, ki vztrajajo že dve desetletji, in 39, ki slavijo 30-letni jubilej. Slovesnost je s svojim nastopom zaokrožil Big ben RTV Ljubljane z Jožetom Pri-\škom in pevcem Otom Pestnerjem. J P delavnice ni zaslužek, ampak zaposlitev teh prizadetih ljudi z delom, ki so ga zmožni opravljati, s tem pa ohranjanje in razvijanje njihovih funkcij, pridobivanje občutka, da so koristni, pa tudi razbremenitev njihovih staršev, moramo kljub temu gledali, da s tem delom vsaj nekaj zaslužimo. Zato iščemo delo v kooperaciji.« je povedala Borja Eržen, vodja delavnice. Tako že dalj časa pakirajo plastične kljukice za privatnika iz Gradca, pred kra-tk'm pa so dobili novo stalno delo lepl- jenje papirnih vrečk za krško Celulozo. »Ves denar, ki ga dobimo, gre za nagrade varovancev, ki pa so zelo skromne, znašajo 50 do 120 tisočakov na mesec.-- V tako imenovanem lastnem programu pa njihovi varovanci izdelujejo slike iz semenja, izdelke iz ostankov blaga, usnja, papirja, lesa itd. Vendar te izdelke vedno težje prodajo. Od nedavnega varovanci obdelujejo tudi vrt, vsako leto pa jih peljejo na enotedensko letovanje v Strunjan. »Pri tem in nasploh nam precej pomaga zlasti novomeška Krka.« A H m Šola naj živi s krajem Podzemeljska šola je kulturno središče treh krajevnih skupnosti — Uredili bodo okolico PODZEMELJ Število učencev v osnovni šoli inž. Janeza Marentiča v Podzemlju se že več let giblje okoli 170 in tudi za naslednja leta ne kaže. da se bo povečalo. V tej, eni od dveh osnov nih šol v metliški občini, imajo 8 oddelkov, v vsakem od I. do 8. razreda po enega, na šoli pa je zaposlenih 15 ljudi, od lega 10 učiteljev. Šolski okoliš obsega 22 vasi v treh krajevnih skupnostih; Podzemelj. Gradac in Dobravice. Od 170 učencev jih iz bližnjih krajev peš hodi v šolo le 42. ostale pa vozijo. Tisti, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km, imajo šolski pre- NAMESTO MDA RAZISKOVALNI TABOR ČRNOMELJ, METLIKA V letošnjem letu bodo v Sloveniji le 4 klasične mladinske delovne akcije, od tega 3 zvezne. Tudi republiška MDA Bela krajina bo letos odpadla, zato pa so se Belokranjci pridružili številnim mladini po-Sloveniji, ki bodo pripravili vrsto mladinskih taborov. V Metliki in Črnomlju bo poleti poteka! raziskovalni tabor, ki se ga ho udeležilo 25 raziskovalcev. NAJVIŠJE OBRTNIŠKO PRIZNANJE — Andrej Peric, ki je bil tudi med ustanovitelji obrtnega združenja, je po 38 letih dela kot ključavničarski obrtnik stopil med upokojence. Za svoje vztrajanje med obrtniki je prejel zlati prapor, najvišje priznanje novomeškega obrtnega združenja, ki mu ga je izročil podpredsednik Jože Papež. (Foto: J. Pavlin) Obrtniki ponosni na svoje združenje Dvajset let obrtnega združenja — Priznanja KRKINI I UIDI Sl I LETNIKI — V tej naši veliki farmacevtski tovarni bodo kmalu dočakali prve čisto prave Krkine upokojence. Letos sojih z jubilejnimi nagradami nagradili 39, le redki med njimi so že kazali utrujenost. (Foto: J. Pavlin) NOVO MESTO — Obrtniki novomeške občine praznujejo letos dvajset let svojega obrtnega združenja. Osrednjo slovesnost so pripravili v soboto v novomeški športni dvorani, kjer so obrtnikom-jubilan-tom podelili zlate, srebrne in bronaste plakete združenja. Posebno priznanje »zlati prapor«, sta za 35 let dela prejela upokojenca ključavničar Andrej Peric in frizer Ciril Pucelj. Novomeško združenje se lahko pohvali, daje oralo ledino na področju organiziranega obrtništva v Sloveniji. V Novem mestu so bili pobudniki in soustanovitelji Zveze obrtnih združenj Slovenije, prvi so pripravili športne igre obrtnikov pa tudi prva obrtniška razstava je bila v novomeški športni dvorani. Med mejniki, kijih imajo v svoji novejši zgodovini zapisane obrtniki novomeške občine, ne gre izpustiti še letnice 1983, ko je prvič izšlo njihovo glasilo, naslednje leto so razvili svoj prapor, leta 1987 pa so na glavnem trgu odprli svoj Dom obrtnikov. Za svoje delo je združenje prejelo vrsto odličij in pohval. Ivan Krajnc, predsednik združenja, je zbranim obrtnikom in njihovim delavcem ter gostom predstavil prizadevanje združenja: »V zadnjem času je bilo veliko govora o olajšavah, ki jih družba priznava obrtniku. To so natolcevanja. Z olajšavah, ki jih družba priznava obrtniku. To so natolcevanja. Z olajšavami nam družba vrača drobtinice od hlebca, ki ji ga dajemo.« Krajnc je nato naštel vrsto cvetk in nesmislov obrtniške zakonodaje.« J ubilej je bil tudi priložnost za podeljevanje priznanj. Združenje je prejelo plaketo občine Novo mesto ter priznanja Zveze obrtnih združenj Slovenije, novomeške bolnišnice in plaketo obrtne zadruge Hrast. Za sodelovanje so se obrtniki še posebej zahvalili republiškemu združenju, SOB Novo mesto, obrtnima zadrugama Hrast in Metlika ter Ivu Longarju in Brigiti Ulčnik iz komiteja za družbeni razvoj. Slovesnost so popestrili pevski zbor IMV. Šentjernejski oktet, pevec Nace Junkar. ekipa Modre kronike in ansambel Fantje z vseh vetrov. V sklopu praznovanj so v Domu obrtnikov pripravili razstavo o življenju in delu novomeških obrtnikov. Izdali so tudi posebno brošuro ob 20-letnici obrtnega združenja. J. P. miz zastonj. V podzemeljski šoli je tudi nekaj romskih otrok, zlasti spomladi pa imajo z njimi precej težav, ker jih starši, brž ko se začne sezona nabiranja zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ne pustijo več’ t šolo. Šolsko poslopje je še tako rekoč noto. saj so novo šolo zgradili pred dobrimi osmimi leti in tako po tej plati nimajo težav, imajo vse potrebne učilnice. kabinete, telovadnico in zunanje igrišče in vse to bo zadoščalo še za lepo število let. Kolje povedalnovi ravnatelj Toni Gašperič. je ena prvih nalog, ki čaka šolo. ureditev okolice in edine 400-mctrske atletske steze v občini ob nogometnem igrišču pri šoli. V gozdičku prt šoli pa bodo v kratkem postavili igrala za učenec male šole ter 1. in 2. razreda. V prihodnjem šolskem letu bodo več pozornosti posvetili interesnim dejavnostim, čeprav za to skorajda m nobenega dodatnega denarja. Dan šole so praznovali 21 aprila in ob tej priložnosti jim je njihov dolgoletni pokrovitelj, ljubljanska Elektrotehna. podaril videorekorder. Elektrotehna je v teh letih šoli že veliko pomagala m z njimi nameravajo stike še okrepiti. Šola dobro sodeluje tudi z vsemi trenit krajevnimi skupnostmi, z novim šolskim letom pa se bodo trudili, da bi šola poslala šv močnejše kulturno sre-Jišic teh kinih skupnosti \ B O PROCESU PROTI ČETVERICI — O procesu proti četverici v luči pravne znanosti je na petkovi svobodni katedri v Novem mestu govoril prof. dr. Boštjan M. Zupančič. Ob tem primeru, ki s pravnega stališča ni zapleten, je prof. Zupančič opozoril na številne nelogičnosti in napake našega pravnega sistema in kazenskega prava še posebej. »Ta primer je zame izziv, kako na konkretnem primero predstaviti drugačno razmišljanje o pravu. Kajti pravo je način mišljenja.« je med drugim dejal nrof. Zupančič. O lem več v prihodnji štev ilki. ZRAČNICA — Na že delno pozabljeni praznik dela seje v otoško bazo AMD zatekel voznik katrce zaradi težav s sapo v kolesih. Uslužni delavec baze mu je takoj priskočil na pomoč. Prodal mu je novo zračnico in mož s katrco je s svežo sapo v kolesu odbrzel novim delovnim zmagam naproti. Žal je imela uslužnost napako. Zračnica sploh ni bila nova, ampak je že imela zaplato, ki nov im naporom ni bij* kos. Lastniku katrce je uspelo narediti le borih deset kilometrov, potem je bilo kolo spet brez zraka. SNEG — Daje bila minula zima hudo skopa s snežnimi padavinami, je še v spominu. Smučarji so morali kar dahi, v glavnem čez mejo. če so se hoteti nas-mučati. Doma za to ni bilo možnosti. Vs° zimo je svoje smučke le pripravljala in z nerganjem nad nemogočo zimo spravljala družino s tira tudi ena zagrizenih rekreativnih smučark iz novomeške Ulice talce'-Toliko večje je bilo za komaj spet pomirjeno družino presenečenje, ki je prispelo po pošti. Omenjena mora namreč plač*11 kazen zaradi nečiščenja snega s pločnika pred hišo. TELEFONIJA lil — Prebivalci ' Šmarjeških Toplicah (druga serija) so ze pred časom dali denar, da bi dobili tete" ionski priključek. Prvič jim je bila telefonska povezava s svetom obljubljena za november 1988. Z njo seveda ni bilo nit Potem so upnike potolažili, da bo telefon zazvonil maja. No. maja je še skoraj 1’ dni, a ker ni nikjer videti nikakršnega dela v zvezi s telefonijo, se krajani bojijo, dane bi bil to šele prihodnji maj. leta 1990. Ena gospa je rekla, da so začeli novomeški obrtniki dvajseto obletni1-0 združenja proslavljati v soboto šele zvečer zato, ker morajo podneV delati. SPET SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — V nedeljo, 2‘-maja, bo od 9. do 12. ure pred špod■ . dvorano sejem malih živali. Vabi) kupci in prodajalci. ta ba SEMINAR O POSLOVNEM NAPOVEDOVANJE -> NOVO MESTO — Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajino ter Medobčinska gospodarska zbornica ** Dolenjsko danes, 18. maja, in jutri, *y-maja, prirejata na Otočcu prvi sem>na o poslovnem napovedovanju in učink°' vitem odločanju v zaostrenih gospodar skih razmerah. Gre za prvi tak sermna v Jugoslaviji sploh in organizatorji5 storili vse, da bi uspel. V bodoče naj ° bila to tudi stalna oblika usposabljanja5 sedežem na Otočcu. SREČANJE INVALIDOV V METLIKI METLIKA — Letošnje tradicionalno srečanje društev invalidov dolenj5*. regije bo L julija v Metliki. Ob tej P^_ ložnosti bodo pripravili poseben pr gram, podrobnosti poteka srečanja 0°: do objavljene, ko bo izdelan dokortd program.' (Sprehod po Metliki —-"‘N Jc . d< 1 I Zl V METLIKI JE VSE VEČ LAST; NIKOV videorekorderjev, ki pa se zn®) dejo v zagati, ko je treba vtakniti fanjj dobro kaseto. Na pomoč jim je Pris't^fj Rudi Hrastar, ki izdaja posnete kaše svoji hiši na Veselici. Zalogo filmov^ otroke in odrasle Hrastar menja sk vsak mesec, tako da je izbira bogata j raznovrstna. Rudi pa ima na posodo televizor in videorekorder. Enodnevna posoja kasete velja 4000 dinarjev, karj primerjavi z vstopnico za Filmsko pre05 vo prava revščina. ..............."■» JUTRI, 19. MAJA, bo v MET pričetek letošnje Vinske vigredi ki J,0. sedmič zapored. Vino za pokušnjo v* točili za številnimi stojnicami že od ■ dalje, prvi zvoki narodno-zabavnm • samblov pa se bodo oglasili ob * 7V-rgii Prava atrakcija bo modna revija na 1 £ svobode. Izvedle jo bodo plesalke sk0P,( Arruba iz. Ljubljane, predstavile pa .^gg modele iz pomladno-poletne kolek^J ^ delovne organizacije Beti. Prireditev trajala še v soboto in nedeljo. u i. GAŠPERIČ — MIHELČIČEV A n y SETA TETA Mara in drugi junaki 8 Mehiki dobro v prodajo, Le v nekaj j* „ so ljubitelji humorja in dobre y . pokupili preko 130 primerkov, kaseta^ bo na prodaj tudi v času Vinske vl^gaj- Sicer pa jo je dobiti v vinotoču, pfl merju in Mežnaršiču. V ČASU VINSKE VIGREDI bo ^. tlika bogatejša še za en gostinski lok*«^ zu cvetličarne Ikebana bo odprl Jule 8,^ vinoteko, kjer bo moč naročiti buteJ vina VINSKA KLETJE DALA IZD^ Tl lične majolke priponke, ki so 0 jene i/ podobnega materiala kot P°PU gp lipovi listi. Zapišimo še to, da v.IT,e2^|j1 Vinski kleti razmišljajo o cenejši svojih sin /a vse tiste, ki bodo nakup0 v vinotoču. 4 DOLEHJSip LIST j r*~ Črnomaljski drobir ) DVOBOJ Pretekli teden je zelo I lv|gnil temperaturo črnomaljske politične Pomladi dvoboj, četudi je bil samo na ' sPortnem področju. Vendar paje bil hkra-“tudi politični, saj sta sc v tenisu pomerila P[ttisednik črnomaljskega občinskega sve-| ^Zveze sindikatov Bojan Vipavec insek-; rclar občinske konference Socialistične !veze Zvone Butala. Stavila sta z.a pečene-1 ® Jagenjčka, ki ga bo moral plačati Vipa-Vec, saj je izgubil z 2:0. čeprav je bil rezul- ■ a' v posameznih setih zelo tesen. Na .duno so bili kot gledalci povabljeni tudi niomaljski politični delavci, Iti pa se va- ■ ^Ilu niso odzvali. Morda pa bodo prišli 'aJ na prireditev, ko bodo stavo pojedli. I DENAR — Ko so v Vinici preštevali Jkupiček sobotnega srečanja, ki naj bi bil j,cer namenjen za ureditev javne razsvetl-ave v vas‘'so ug°tovili, da se je denarja I,, i*° v blagajne manj predvsem zaradi niga’.. . ie bila prireditev le nekaj dni pred Pecilnim dnem. Slednje pa se ni prav nič ^znal° v nedeljo, ko je bila v Črnomlju V »a* I *'a' Dobri poznavalci razmer vedo po-maalk da so botri odšteli za darila bir-. ncem po nekaj milijonov, saj se z man-r ? darilom, kot je na primer dirkalno '0I°. ne želi nihče blamirati. Baje si prav j... 11 'akšnih daril celo neverni otroci k birmi. So že izračunali, da se y jatajiti ateizem. r i ARKE — Belokranjsko društvo r°vskih delavcev pripravlja prihodnji T i,ec republiško srečanje kadrovnikov .. 3 * ko so začeli poizvetlovati, koliko bi . o veljalo, so ugotovili, da vsi postavlja-n, e.ne 'e v markah. Glede na to, daje pri r *,vedn° uradna valuta dinar, sedaj mišljajo, kako zaslužiti marke. Glede s'rokovnost pa bodo najbrž hitro isli izhod iz te zagate. jrobne iz Kočevja .Rešujejo probleme — odrasli , J slabo rešujejo probleme, zato so se jih v ,* mlajši. V osnovni šoli Kočevje je tfP*en na oglasni deski prikazan a- lzm°aS^' Pr?b|ern, ki ga rešujejo šolarji. i7i Pravilnih rešitev nato reševalcem j točke (zato se to imenuje »Loto , rp{ Pred koncem šolskega leta pa med * jXValce’ki so imeli največ znanja in tudi dntcr razdele nagrade. Za letos sojih že, v m. Pa so jih Klemen Kovačič, Uroš >n Mirko Cvitkovič. . v,!jES ZA ODRASLE — Plesni tečaj ba ™ra.s*e’ki 8a organizira Delavska god-1. ii',* Je začel minuli petek, vodi pa ga i0 T. ert Radosavljevič. Za take tečaje je ni lmanJe> saj je to že drugi, ki ga organi-<51 J? v kratkem, vodja Delavske godbe v.° Rančigaj pa pravi, da jih bodo or-?»„IZIra' tU1^' v bodoče, dokler bo pač za^,! zanimanje. n zjjpORE ŽE NABIRAJO — Zaradi mile jtne so. začele gobe rasti kar skoraj mesec c '.PPpj kot običajno. Najbolj strastni go-ze dolgo pridno nabirajo. f»r K-MAIII PADiziDičr1 *!: prj j« jm ze dolgo pridno nabi er KMALU PARKIRIŠČE — Pri di-za „ on.tn' lr?ov'n' Name so že podrli nekaj v/?z’ zdaj planirajo zemljišče, na katerem nj ™ “redili parkirne prostore. V diskont- •> zdaj planirajo zemljišče, na katerem "yuo “redili parkirne prostore. V diskontni bgovini, kjer prodajajo večje količine . aga s popustom, je vedno večji promet Jč zato parkirišče nujno piotrebno jfoniški zobotrebci --------------------------y da?cbe'v VUč‘ P° 20''^"pogtnubb^je11-Neka,, V5“J° j'm tudi čebelji klopi). r°ze veliko šk^o S° imel‘ ‘ani Mradi Va' 1 J kernaru ,?denka Barto1’ SonJa Pucer, J L zgledu re- čil mladini k nference ZSM tudi ribniški ■'' rtaj bi K iPripravlJajo javno sejo ZSM, ki za Panjan a V prenovljenenl domu TVD Trebanjske iveri ntmSf HUMANOST V poslovilne iw'U trebanjske vzgojno-izobraže- s°'a in T?TZaci-ie so zapisali'da mora biti Pretiran°'Ska mreza po mer' otroka brez skriva;,,, humanosti, za katero se pogosto .'tresi p °kalistični, politični in drugi in-haj ,° eni strani to lahko pomeni tudi, ttian pZa,mero otrok, ki ni pretirano huda sca«.™8’ plali PaJc 'ahko resnica ta, bo Do m°rP P°r°čtla zavzemajo za šolo, ki kuto hu™n olr°ka, vendar pa ne bo preti-je huma?ilana Možne so še vmesne stopn-devj ur»n0Sl1’ Vsekakor vedo, za kaj v za-kfoo ' i'p,sci Poročila, medtem ko bo širši Jega ta„ idresiranega bralstva do nadaljn- kolar v uT*ILIČA? Ne, tu je bife lerh k,i„°krono8ul Taki pogovori so na [t.tpo trebanjske občine postali že * z'c'- Kri J'Va scslavina komuniciranja jx> tika. v:Va Je nezanesljiva telefonska teh-1 ‘ bil te|pf,,er P‘J bi bilo nekaj narobe, če bi Panje 'h nekJe boljši kot drugje. Odstopno. Povprečja je pri nas še nezaže- Ob cesti pred Prav je, da so pripravili tečaj za nas, Romke, zanj pa sem se odločila zato, da bom potem lahko dobila zaposlitev. 14 tečajnic je. vendar so nam že povedali, da vse ne bomo dobile takoj službe, prednost pa bodo imele tiste, kjer ni nihče zaposlen in bolj potrebujejo zaslužek. Menim pa, da ga potrebujemo vse. Ja/ sem sicer že bila zaposlena v Iskri, preden sem se poročila, sedaj, ko so otroci odrasli, pa si želim, da bi zopet delala.« MARJANA HUDOROVAC: »Že prej bi morali organizirati takšen tečaj, ne šele Andelka Golobič Marjana Hudoro- sedaj. ko je že tako težko dobili zaposlitev. Upam pa. da bomo imele po končanem tečaju prednost pri iskanju službe, zlasti še. V Ribnici je manjkalo le ljudstvo Ob neuspeli seji RIBNICA — Čeprav je mladinsko vodstvo v Ribnici s plakati pravočasno napovedalo petkovo razširjeno sejo predsedstva OK ZSMS Ribnica in občni zbor podružnice Kmečke zveze, se je na mestu, kjer naj bi po zgledu podobnih manifestacij, ki so jih organizirali v večjih slovenskih mestih, zbralo komaj deset ljudi, in to del najožjega vodstva ribniške mladine ter dva predstavnika republiškega mladinskega vrha. Organizator je sicer vse pripravil za veliki dogodek, toda manjkalo je ljudstvo, ki naj bi sodelo valo na enourni javni seji v ribniškem gradu. Očitno razočarana zaradi neuspešnega zborovanja se je nato skupina mladincev odpravila na v nanovo urejene mladinske prostore, kjer je nadaljevala z neformalnim delom razgovora. Zakaj se Ribničani niso odzvali klicu svojega mladinskega vodstva, je vsekakor zanimivo vprašanje, na katerega bi bilo mogoče tudi takole odgovoriti. V kraju, kije gospodarsko dobro stoječ kot celota in kjer ljudje sorazmerno dobro živijo, jim očitno ni toliko mar za politiko. K temu bi lahko dodali, da demokracija pomeni tudi pridno delo in zaupanje v zakonito izbrano republiško vodstvo, kar velja zlasti za Slovenijo, kjer smo se ogradili od mitingov in podobnih oblik pritiska. M. G LA VONJ K' ker bomo pridobile tudi veliko splošnega znanja in ne le o čiščenju. Sicer pa redno obiskujemo tečaj in tudi s tem dokazujemo resnost do dela, ki jo bomo imele tudi na bodočih delovnih mestih.« LILIJANA POTOKAR: »Če ne bi sem morala zaradi bolehnih otrok službo pustiti. Tri do štiri leta sem prijavljena na skupnosti za zaposlovanje. Saj razumem, da vseh Romov ne morejo zaposliti hkrati, upam pa. da bomo vsaj tečajnice v nekaj mesecih dobile delo. To bi bilo za družine, kakršna je naša. kjer ni nihče zaposlen, že velika rešitev. Prav pa bi bilo. da bi začeli razmišljati tudi o tečaju za moške.« SANJA KOCA: »Deset otrok nas je pri hiši, toda nihče od nas. in tudi starši niso zaposleni. Pet bratov in sester je še šoloobveznih. Sestra je iskala zaposlitev v Iskri, a je ni dobila. Upam, da bom imela jaz več sreče. Ta tečaj mi bo dal dovolj znanja, ki ga bom potrebovala kot čistilka, /ato bi bilo škoda, da bi sc ves moj trud potem razblinil \ nič. če ne bi dobila dela « M. B.-J. PRIHAJATA JOS IN BLAŽKA RIBNICA — Na dan mladosti, 25. maja, bodo v ribniški občini sprejeli v mladinsko organizacijo okoli 140 pionirjev osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Mladinske izkaznice bosta novim mladincem razdelila Jos (Zalokar) in Blažka (Miiller), naša znanca iz TV Periskopa, ki bosta obiskala vse tri šole in se z mladimi fiogovarjala o šoli, kraju in prihodnosti mladih. 100 LET ŠTREKLJEVSKE ŠOLE ŠTREKLJEVEC PRI SEMIČU -Podružnična šola Štrekljevec pripravlja za nedeljo, 21. maja, ob 10. uri na telovadnem igrišču v vasi prireditev ob 100-letnici vzgojnega, kulturnega in izobraževalnega poslanstva te šole. Vabljeni so vsi domačini, današnji in nekdanji delavci in učenci šole ter vsi njihovi prijatelji. Po kulturnem programu, ki se bo odvijal v obliki šolske kronike, si bodo gostje lahko ogledali šolo in v njej razstavljene izdelke današnjih in nekdanjih učencev. V prijetnem vzdušju ljudskega rajanja pa se bodo srečali in pokramljali s starimi prijatelji in znanci. Če bo ta dan deževalo, bo slovesnost naslednjo nedeljo, 28. maja. Liljana Potokar Sanja Koca obiskovala tečaja, zagotovo ne bi dobila zaposlitve, sedaj pa imam več možnosti. Bila sem že zaposlena v Iskri, za strojem, a TE DNI O USTAVI KOČEVJE — Do konca maja bodo v Kočevju štiri tematske razprave o dopolnilih k ustavi Slovenije. Prva, za področje družbenih in gospodarskih ono-sov, bo 23. maja ob 18. uri v sejni sobi Ljubljanske banke, uvod v razpravo pa bo podal predstavnik ustavnega sodišča Slovenije Ciril Baškovič. Razprava s področja samoupravnih interesnih skupi-nosti bo 26. maja, vodil pa jo bo Lojze Janko iz republiškega komiteja za zakonodajo. Bo prav tam in ob isti uri kot prva. Razpravo o volitvah in delegatskem sistemu bo vodila predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine Slovenije Valerija Skerbec, razpravo o komunalnem sistemu pa direktor politične šole CK ZKS Stane Vlaj. Datuma zadnjih dveh razprav še jiista znana. PRAZNIK OSILNICE OSILNICA — Krajevna skupnost Osilnica praznuje 21. maja svoj praznik. Domače KSD Tone Ožbolt bo za praznik in v počastitev dneva mladosti organiziralo še naslednje prireditve: 20. maja ob 18. uri bo tradicionalni tek skozi Osilnico s startom in ciljem pri spomeniku; ob 14. uri pa bo \ dvorani izveden kulturni program, v katerem bodo sodelovali K D Cabar in učenci osnovne šole Osilnica, nato pa bodo prikazali še film o turizmu \ Osilnici. V nedeljo. 21. maja. sc bodo ob 10. uri začeli turnirji v malem nogometu (igrišče Podvrh). namiznem tenisu in balinanju(Bosljiva Loka) ter šahu in streljanju (Osilnica). Sodelovale bodo ekipe okoliških KS s slovenske in hrvaške strani Kolpe in Čabranke. Za zaključek pa bosta v nedeljo, 28. maja, ob 8. uri še pohoda, in sicer četrti pohod po poteh Kočevskega in Notranjskega odreda in pohod na Taborsko steno. Pitno vodo v vsako vas Glavna investicija vodovod za Kočevsko Reko — Grade vodovod za Jakšiče — Štiri nove vrtine KOČEVJE Natrli Hydrovoda predvidevajo, daje treba čimprej zagotoviti vodo vsaki vasi, in bo torej že letos z zdravo pitno vodo iz vodovoda oskrbljeno vse območje občine razen nekaterih zaselkov. Letošnje njihove investicije bodo znašale po sedanjih cenah okoli 5,3 milijarde dinarjev, kar pa bo inflacija še precej napihnila. V gradnji je vodni hranilnik v Slovenski vasi. ki bo napajal kočevski vodovod. Gradijo tudi vodovod za Jakšiče \ nerazviti KS Kostel. Zemeljska dela so opravljena, položen je v glavnem /e cevovod, urediti paje treba še črpališče in zgraditi vodni hranilnik. V glavnem so dokončane tudi štiri nove globinske vrtine, iz katerih bodo dobivali vodo za območje naselij Polom, Koprivnik in Brezovica, ter vrlina v Rožnem studencu (za Kočevje). Povsod so rezultati z ozirom na količino in kakovost vode ugodni, l/jcina je Brezovica, kjer pa vrtanje še ni povsem končano. Vse te v rtine bodo skušali usposobiti za črpanje že letos, saj so na Trebanjsko turistično poletje Letos prvič »Iz trebanjskega koša« — Obrt, pet-je in pojedine TREBNJE Turistično društvo Trebnje bo pripravilo v zadnjih junijskih in prvih julijskih dneh letošnjega leta prireditev »1/ trebanjskega koša«. Osrednji del prireditve bo sejem in prikaz izdelkov domače obrti. Prvi dan »koša« bodo v popoldanskih urah odprli sejem, in sicer bo za kar sc da slovesno in praznično vzdušje poskrbela trebanjska pihalna godba. V naslednjih dneh, do 2. julija, bodo organizatorji povabili k sodelovanju K UD Pavel Golia, odpli bodo Tabor likovnih samorastnikov, za lahkotnejši del sporeda pa bodo poskrbeli z vključitvijo ribičev, ki bodo v okviru omenjene turistične prireditve tekmovali v lovu rib na ribniku v Račjem selu. Seznam dogodkov, ki bodo popestrili prvo trebanjsko turistično manifestacijo, je seveda veliko daljši. V sejemskih dneh bo poskrbljeno za jedačo in pijačo, za kar bodo zadolženi lovci, vinogradniki in aktivi kmečkih žena, poleg teh pa se bodo z medom in »izpeljankami« predstavili še čebelarji. Na najbolj slavnostnem zadnjem prireditvenem dnevu bodo organizirali domala karnevalsko popotovanje z lojlrmki od Trebnjega do vnaprej določenih končnih postaj, kjer bodo zakuske. območjih, kjer poleti rado zmanjkuje pitne vode in sojo morali na primer za ' Koprivnik voziti pogosto od drugod, celo od Kolpe. Največja investicija, ki je tudi prednostna, pa je gradnja 10 km dolgega vodovoda od Livolda do Kočevske Reke. kjer imajo sicer lokalni vodovod, ki pa poleti običajno presuši. Letos bosta predvidoma zgrajena le vodni hranilnik in povezava med njim in črpališčem. medtem ko bo ves ta vodovod dokončan v dveh letih. J. P. IZVRŠNI SVET O PLINOVODU TREBNJE — Trebanjski občinski izvršni svet je nedavno obravnaval možnosti za plinifikacijo v občini in pri tem menil, da bi v trebanjski občini gradili plinovod sočasno s plinifikacijo v novomeški občini, če bo za to domače združeno delo pokazalo dovolj velik in-tereš. Podjetja naj bi se o tem izrekla do konca maja. Izvršni svet je na omenjeni razpravi še zagovarjal stališče, naj v občini tudi za gradnjo sekundarnega plinovodnega omrežja velja načelo solidarnostnega zbiranja denarja. To pomeni, da bi porabniki, ki so blizu glavnega plinovodnega omrežja, kljub temu združevali sredstva za napeljavo plina do bolj oddaljenih potrošnikov. Tujci so zadovoljni na Kolpi Vabljiva gostilna Kovač, katere lastnik je dobil bronasto jelko OSILNICA — Anton Kovač, 42-letni gostilničar iz Osilnice, predsednik Turističnega društva Osilnica, je te dni prejel naj višje priznanje krajevne skupnosti Kočevje-mesto, in sicer za izredne uspehe pri razvoju turizma v Osilnici ter Kolpski dolini in s tem tudi v občini Kočevje. V domači gostilni je delal že kot otrok, leta 1967 paje končal hotelsko šolo v Ljubljani. Nekdanjo domačo kmečko gostilno s 30 sedeži in 6 ležišči je postopno preuredil, dozidal in razširil, da ima danes 120 sedežev in 38 ležišč. Najprej so začeli sem prihajati na dopust predvsem gostje z Reke in sploh iz sosednje Hrvaške, zdaj pa že četrto leto skupine iz Nizozemske, ki zasedajo v sezoni do 80 odstotkov prenočitvenih zmogljivosti Kovačeve gostilne. Skupine Nizozemcev se izmenjujejo vsak teden, zanje pa ima gostišče pripravljeno razvedrilno ponudbo za ves teden, in sicer: čolnarjenje na Kolpi, jahanje na ranču Okorn v Dragi, enodnevne izlete v Rakov Škocjan, Križno jamo in na jezero Lokve, pa še izlete po zanimivi okolici Osilnice, igranje tenisa itd. Še vedno prihajajo sem na oddih gostje iz Hrvaške in Kvame-rekspres z Reke ima za 90 dni zakupljene tri sobe s po dvema ležiščema. Anton Kovač pa se z doseženim ne zadovolji. Pred kratkim je poslal ponudbo za letovanja še v Belgijo in Francijo, in sicer skupaj s propagandnim materialom: videokaseta- mi, prospekti in kasetami. Program zanje bo seveda podoben kot za Nizozemce. Pri dveh zasebnikih v bližini je skupno še 10 sob z 20 ležišči, že letos pa bo predvidoma dograjen kajakaški center s 16 ležišči in še en objekt v Osilnici s prav toliko turističnimi ležišči, da možnih ležišč pri raznih zasebnikih niti ne omenjamo. Tako je v Osilnici in okolici že zdaj na razpolago okoli 120 turističnih ležišč, v krateni pa jih bo še nad 30. Bojazni, kje nastaniti turiste, torej ni. J. PRIMC Nikomur na grbo V Gostinstvu Bela krajina se želijo združiti le zaradi __________kadrov____________ ČRNOMELJ — V Gostinstvu Bela krajina, nekdanjem tozdu Golflurista, ki pa je 21. februarja letos postalo samostojna družbena organizacija, so, kljub temu da so izstopili iz sozda Integrala in delovne organizacije, vedeli, da so premajhni za samostojno dejavnost. Razmišljali so o dveh možnostih združitve, in sicer z metliško kmetijsko zadrugo ali črnomaljskim Sapovim tozdom Promet in delavnice. Vendar so v obeh omenjenih kolektivih menili, da je potrebno z združevanjem še počakati zaradi njihove lastne organiziranosti. Pričakovanja, ki so jih imeli v Gostinstvu Bela krajina, sicer zrelem za združevanje, da se bodo lahko združili že letos spomladi, so tako splavali po vodi. To pa pomeni, da tudi njihov razvoj nebo šel v smeri, ki so sijo zamislili, ali pa bo vsaj za nekaj časa zastal. V Gostinstvu namreč poudarjajo, da se ne nameravajo združevati zaradi denarja, ampak zaradi pomanjkanja kadrov v svojem kolektivu. Želijo, da bi z drugo organizacijo združili strokovne moči, ne pa da bi jih imel kdo na grbi. imajo namreč občutek, da se vsi bojijo združevanju. češ. da jim bo Gostinstvo v breme. Lada v Gostinstvu so prepričani, da je ta strah popolnoma odveč, to pa utemeljujejo s lem. da lahko še vedno ostanejo samostojno podjetje v okviru združenega. želijo si le skupne nekatere strokovne kadre. Trav gotovo je bolje imeti strokovno službo, ki bi skrbela za razvoj turizmu in še česa v deželi ob Kolpi, s sedežem i’ Beli krajini, kot nekje v Ljubljani, kjerjimje, to se je že izkazalo, bolj malo mar, kuj se dogaja na oni strani Gorjancev. Žal bodo na takšno službo r Gostinstvu morali očitno še počakali. Upajmo le, da takrat, ko jo bodo morda le dočakali, ne bo že prepozno... M. BEZEK-JAKŠE VOLITVE V RDEČEM KRIŽU TREBNJE — Na letošnji programsko-volilni seji skupščine OO RK Trebnje so delegati izvolili Pavlino Hrovat za predsednico in Štefko Gregorčič za podpredsednico skupščine občinske organizacije RK Trebnje. Med drugim so še piedlagali skupščini RK Slovenije, da podeli Ivici Žnidaršič, dosedanji predsednici skupščine RKS, naziv častne predsednice tega organa. PO TELEFONU DO PRIZNANJ KOČEVJE — Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri P OK SZDL Kočevje je izbrala izmed izredno veliko predlaganih naslednje: Ivana Jermana, Salka vas; dr. Mihaela Petroviča, Kočevje, Albina Sveteta, Kočevje; Rudija Verderberja, Bilpa, in ZŠAM Kočevje. Te predloge so nato člani OK SZDL potrdili na tako imenovani »korespondenčni seji«, se pravi po telefonu, ker je bila seja, sklicana še pred dnevom OF, nesklepčna. KRVODAJALSKE AKCIJE TREBNJE — Občinska organizacija RK Trebnje bo organizirala krvodajalske akcije, in sicer bodo občani lahko oddali kri danes v zdravstvenem domu Trebnje, jutri v osnovni šoli na Mirni in 22. maja, to je v ponedeljek, v kulturnem domu v Mokronogu. Vsakič v navedenih dneh bo akcija od 7. do 13. ure. Za krvodajalce bodo organizirali prevoz iz smeri Rdeči Kal in Dobrnič, kar je objavljeno na plakatih na vidnih mestih po krajevnih skupnostih. Rdeči križ opozarja darovalce krvi, da lahko pred dajanjem krvi uživajo čas, črno kavo, kruh, marmelado in sadje. Odvzem krvi je povsem varen. Sočasno s krvodajalsko bo Rdeči križ vodil še akcijo za darovanje človeških organov. Korenine prek občinskih meja Mirenska proizvodna enota Kolinske se ne bo odrekla uvoženemu krompirju — Cene nastajajo zunaj občinskih meja — Otroška hrana je iz žit MIRNA — V mirenski proizvodni enoti HP Kolinske iz Ljubljane ne hitijo kdove kako s podpisovanjem pogodb s trebanjsko kmetijsko zadrugo, ki bi določile, koliko bo mirenska Kolinska odkupila dolenjskega krompirja. To pomeni, da se bo tovarna zadovoljila s takimi količinami domačega krompirja, kot jih je odkupila v sezoni 1988—1989. Ko govorijo v mirenski Kolinski o razmerah v lanskem letu, navajajo, da so kar dve tretjini krompirja uvozili iz Poljske in Madžarske. Medtem ko je ob prvih nabavah na vzhodnoevropskih trgih kazalo, da gre za taktično potezo v stiski, v katero je pred leti mirensko tovarno pripeljalo neizpolnjevanje pogodb o dobavi trebanjskega krompirja, je zdaj bolj ali manj jasno, da postaja uvoz industrijskega kormpirja strategija te proizvodne enote. Ce hočemo poslovati zanesljivo, moramo krompir uvažati. presoja po svojih preteklih izkušnjah sedanje nabav no-prodajnc razmere vodstvo tovarne. To je kajpak sveža govorica trga, v endar je očitno, da so bile v njej prve besede izrečene že pred leti. Začela seje. ko so pred leti prek zadruge zastopani trebanjski kmetje in Kolinska zmogli voljo za podpis pogodb o oddaji krompirja tovarni in ne tudi za uresničitev pogodbe. Kdo je prej prekršil pravno načelo, daje treba pogodbe spoštovati, bi bilo dognati bržčas veliko težje, kot ugotoviti, da je taktiziranje obeh strani skalilo poslovne odnose. Odnosov, ki krojijo razmere v mirenski predelovalnici krompirja, seveda ne morejo v celoti pojasniti taki ali drugačni dogodki v občinskih mejah. Ce lahko govorimo o politiki predelave krompirja, potem jc ta politika napačna, sodijo v vodstvu mirenske Kolinske. Z razpoložljivim denarjem tovarna ni kos nihanjem ponudbe, kijih povzroči bodisi preslaba, bodisi preobilna letina krompirja. Zato bi taka nihanja lahko ublažila družba z nakupi za potrebe blagovnih rezerv, pri tem nastali presežek pa bi predelala tovarna. Kar zadeva »zunanje« dejavnike, velja omeniti še poslovno skupnost za krompir, ki z določanjem cen prispeva opazen kamenček v mozaik načrtov in možnosti • V prid lažjega dogovarjanja s kmeti bo letos Kolinska pripravila tradicionalni /.bor kmetov v jeseni, ko bo znana količina pridelanega krompirja. Kolinske in pridelovalcev omenjene poljščine. Predelava krompirja pa bržčas ni tisto. na čemer mirenska Kolinska finančno stoji in pade, pač paje celotni izkupiček te proizvodne enote v večji meri odvisen od prodane otroške hrane, ki jo tovarna izdeluje iz žit. M. LUZAR DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN r**wsi IZ NKŠIH OBČIN y Veliki problemi majhne šole V šoli Gorjanskega bataljona s strahom priča-kujejo nov način financiranja šolstva PODBOČJE Manjši je kraj, v katerem je šola, večji je njen pomen za tamkajšnje krajane, hkrati pa imajo take šole tudi največje probleme. Skoraj ne mine teden, da se ne bi ravnateljica te šole Anica Žugič oglasila na občinski izobraževalni skupnosti v Krškem. »Taki obiski so nujno potrebni, kajti ves čas moramo biti na tekočem z vsemi spremembami, ki prihajajo nad nas tako rekoč čez noč. Ravnatelji se na ta način spreminjamo v nekakšne berače, časa za pedagoško delo ostaja zelo malo,« pravi Anica Žugič. Temeljni problem, s katerim se ves čas ubada ravnateljica, je seveda financiranje. Šola ima namreč to smolo, da deluje v kraju, kije bil doslej bolj ali manj pasiven. Več ljudi seje odselilo, mladine je bilo manj in v šoli zaradi tega ni toliko učencev, kot so jih načrtovali pred 11 leti, ko je bila dograjena. »Šola je bila zgrajena za 300 do 350 učencev, poleg nje imamo telovadnico, kije zgrajena po normativih za ligaška tekmovanja, učencev pa je bilo vse manj in manj. Ljudje so se namreč iz okoliškega področja, predvsem hribovitega, se- Anica Žugič lili v kraje, kjer so dobili zaposlitev. Poleg tega v samem Podbočju ni bilo na voljo dovolj gradbenih parcel, ker kraj ni bil urbanistično urejen. Tako smo v naši šoli prišli na 169 učencev v osnovni šoli in na 40 v mali šoli. Zato je v nekaterih oddelkih manj kot 20 učencev. Zdaj še nekako vežemo konec s koncem, bojimo pa se novega načina financiranja, ki bi upošteval tudi število učencev v razredu. Potem bi izgubili zaradi tega po sedanjih računih 900 milijonov dinarjev. Če bo nov način financiranja vendarle uveljavljen, bi to za nas pomenilo, da bi morali šolo tako rekoč zapreti. Rešitev bi bila edino ta, da bi spremenili šolske okoliše. Zdaj se namreč precej otrok iz Vel. Podloga vozi v šolo v Leskovec, čeprav je razdalja do naše šole enaka. Tako rešitev pa bi morali sprejeti že do jeseni, kajti tedaj začenjamo novo šolsko leto z enim oddelkom manj « Sicer pa tudi na tej šoli dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, še več pričakujejo od sodelovanja z bodočim obratom ljubljanske tovarne TKG. Prav ta obrat, ki naj bi ga odprli za krajevni praznik, pa vzbuja nove upe v ponovno oživitev kraja in s tem tudi šole. J. S. Hribovci imajo najslabšo vodo Na Cerkljanskem so štiri oporečna zajetja — Pripravljajo se na postopno obnovo centralnega vodovoda, ki bo napajal vseh 17 vasi______________________ CERKLJE OB KRKI — Na zborih po vaseh se ljudje te dni odločajo, kako bodo zbirali denar za rekonstrukcijo nad pol stoletja starega vodovodnega omrežja in sanacijo dveh vodnih zajetij. Želijo si, da bi obnova stekla še letos, ne le zaradi že zdavnaj premajhnega centralnega cevovoda, ampak tudi zato, da bi prebivalce ogroženih vasi obvarovali vnovične okužbe z zlatenico, kot se je zgodilo pred dvema letoma. Oporečno vodo imajo zajetja vaških vodovodov na Stojanskem Vrhu, v Pošteni vasi, na Vinjem Vrhu in v Gazicah. Vse druge vasi napaja osrednji cerkljanski vodovod iz zajetja Izvir, v katerem je voda zdrava. Centralni vodovod je bil zgrajen 1934 in je po pripovedovanju Stanka Molana, šefa krajevnega odbora in tajnika odbora za rekonstrukcijo omrežja, tedaj napajal samo Cerklje, Dol. Pirošico in Župečo vas. Po osvoboditvi so omrežje razvejali in ga razpeljali še v deset naselij, do Hrastja na severu, do Boršta na vzhodu in do Vrhovske vasi na zahodu. Denar so zbrali iz vodarine in prispevkov krajanov. »Oskrbe z vodo se zdaj lotevamo sistematično,« je dejal Molan. »Za strokovno pomoč smo zaprosili Zavod za socialno medicino in higieno dela v Celju, ki nadzira našo vodo. Ta nam je naredil idejni projekt, izvedbeni projekt pa Vodnogospodarski inštitut v Ljubljani. Najprej bomo poskrbeli za gorjanske vasi in uredili zajetje Novašček, od koder dobiva vodo del Stojanskega Vrha. Voda v njem je neoporečna in jo bomo pripeljali na najvišjo točko v Gadovi Peči, od koder bomo napajali Sto-janski Vrh, Vinji Vrh, Pošteno vas in Bušečo vas ter z enim črpališčem pocenili stroške za energijo.« Molan je dodal, da imajo izdelano tudi študijo za oskrbo celotne krajevne skupnosti z varianto povezave z osrednjim sistemom vodovoda Brežice in JU Stanko Molan ZAPOSLOVANJE V POSAVJU OD 1979 DO 1988 KRŠKO — Občinske skupnosti za zaposlovanje Brežice, Krško in Sevnica bodo v petek v Krškem najprej na ločenih zasedanjih svojih odborov za načrtovanje, zaposlovanje, štipendiranje in socialno politiko obravnavale osnovne značilnosti zaposlovanja v letu 1988 in načrt zaposlovanja za letos, zatem pa bodo na skupni seji člani vseh odborov in gostje razpravljali še o Posavju v luči zaposlovanja in kadrov v obdobju 1979 — 1988 ter o nalogah skupnosti za zaposlovanje v tržnih pogojih gospodarjenja. Mesto v zrcalu pianina je nasedla v toku časa Pohvale vredna poteza * V pritličju Agrariine hiše nasproti hotela Turist v Brežicah sta dolgo samevali tu in tam z neugledno gajbico sadja zapolnjeni izložbeni okni. Potem je prof. Marjan Gregorič prišel na misel, da bi prostor do preureditve lokala v zelenjavno trgovino morebiti odstopili Posavskemu muzeju, ki bi v njem prikazal delček svoje dejavnosti. Zadržkov ni bilo in odkar je tam ličita muzejska izložba, se mimoidoči pogosto ustavljajo pred njo. Vsak leden jo menjajo in prikažejo v njej kaj drugega, od etnologije do slikarstva in arheologije, vendar na način, ki na prvi pogled vzbudi pozornost in zanimanje. Vsaka tema je vezana na Brežice ati vsaj na Posavje. Vaščani Planine pri Raki si želijo samo 1800 m asfaltne prevleke PLANINA — Dr. Matjaž Kmecl je nekoč dejal, da število kanalov in načinov , po katerih odteka denar za federacijo in nerazvite, presega meje normalne fantazije. Medtem ko nam te nerazvite kažejo na televiziji in pišejo o njih v časopisih, v vas Planino pri Raki novinarji še niso zašli. Občina Krško je pač med najbolj razvitimi v Sloveniji in le stežka si kdo predstavlja, da so v njej vasi, ki žive tako, kot seje živelo na začetku tega stoletja. O Planincih m mogoče reči. da so porabili za gradnjo mrliške vežice in av- Zamisel bi kazalo nadaljevali tudi po prvem juliju, ko bo Agraria začela preurejati pritličje zgradbe v prodajalno sadja. Vsaj v jubilejnem muzejskem letu, ob 40-letnici njegove ustanovitve, bi njegovim delavcem lahko mogoč iti, da brezplačno presta vljajo muzej na g la vno mestno ulico. Res je, da so druge izložbe zasedene, toda niso vse vredne pozornosti, čeprav so nekatere zadnje čase prikupno urejene. Za dolgočasna, neizvirna in neprivlačna izložbena okna ne bi bilo za trgovce nobene škode, če bi jih odstopili bogatejšemu vsebinskemu in oblikovnemu sporočilu. J. T. obupam in prizadeti /aradi tega. Pravzaprav bi morali o tem govoriti v pretek-liku waj do časa. ko je v vas prišel živet Vinko Vizler. in to naravnost iz Nemčije. Iedaj v vasi ni bilo vodovoda, elektrika je bila zelo slaba. Pa je skupaj z vaščani nav ihal rokave, tako da so v vasi uredili vodovod, novo napeljavo za elektriko in si priborili celo nekaj telefonskih priključkov. »Življenje je tako krenilo na boljše, vaščani so radi poprijeli za delo.« pripoveduje Vinko Vizler. ki še dandanes vzdržuje vodovod, skrbi za ostarelo ženico in je v vasi nasploh prvi naslov za vse tegobe in težave. Vse to zmore poleg službe vb IGM Sava Krško in poleg popoldanske obrti, ki se je je lotil, da lahko šola svoje otroke. »V Planino so se začeli vračati ljudje, tako da je sedaj zgrajenih pet novih hiš, še ena ali dve pa sta v načrtu. Največja ovira je še cesta, kije zelo slaba. Mi sami nimamo denarja ne moči, da bi se lotili asfaltiranja 1800 m dolgega odseka ceste proti Raki, pomoči od krajevne skupnosti Raka niti ne pričakujemo, ker bomo ves denar iz samoprispevka tobusne postaje. Zdaj iščemo na vse mogoče načine denar za to cesto. Slišimo, naj bi vsaka hiša iz vasi prispevala za cesto po 4 milijone dinarjev. Mi pa Vinko Vizler Za delo bo predla še bolj trda V sevniški občini naj bi letos poraslo število zaposlenih le za 27 oseb — Kar dve tretjini pripravnikov bo sprejetih le za določen čas_________________________ SEVNICA — Načrtovana stopnja rasti zaposlovanja, ki jo za letos predvidevajo v sevniški občini, je še vedno pozitivna, toda precej nižja od dosedanje. Število zaposlenih naj bi se v sevniškem gospodarstvu povečalo za 0,4 odstotka, to je za 18 delavcev, družbene dejavnosti pa načrtujejo 1-odstotni porast zaposlenih. V celoti naj bi tako število zaposlenih v družbenem sektorju poraslo le za pol odstotka oz. za 27 oseb. Med podjetji, ki načrtujejo dodatno zaposlovanje zaradi krepitve nekaterih vse bolj pomembnih poslovnih funkcij: razvojnih, komercialnih služb, tehnične priprave dela in podobnega, kaže omenili predvsem Metalno Krmelj. Jugota-nin. Inplet in Tehnološke sisteme Sevnica Beton in Stilles predv idevata večje zaposlovanje pomožnih in kvalificiranih proizvodnih delavcev zaradi načrtovanega povečanja obsega proizvodnje in storitev. Zaposlovanje iz vrst priliva iz šol pa načrtujejo tudi v Kopitarni. I isti m Jutranjki. Hkrati pri občinski skupnosti za zaposlovanje ugotavljajo prizadevanja za zmanajšan-jc števila zaposlenih tako dela proizvodnih kot tudi režijskih delavcev. Zategadelj je tudi predvidena stopnja zuposlov iri|.i nizk n načrtovanih priprav nikov bo sprejetih v delovno razmerje le za določen čas. Lani je bilo teh le četrtina! Tako velik odstotek načrtovanih zaposlitev pripravnikov za določen čas je nedvomno posledica splošnih družbenoekonomskih razmer v družbi, se pravi odstot-nosti dolgoročnejših razvojnih planov, neperspektivnosti nekaterih proizvodnih programov in tudi postopnega uveljavljanja konkurence za delovna mesta na osnovi preverjanja znanja in sposobnosti kandidatov iz vrst priliva iz šol I uvh število načrtovanih zaposlitev pripravnikov je manjše od načrtovanih potreb po tem kadru v p c!eklih letih, pripravniki pa predstavljaj > skoraj po lovico vseh zaposlitev Dve tretjini • Zgolj številčna primerjava med potrebami po pripravnikih in prilivom iz šol kaže na to, da sc bo v predvidene zaposlitve v občini lahko vključilo okrog 80 odstotkov iskalcev prve zaposlitve z najmanj 2-letno srednjo šolo. To pa pomeni, da se bodo letos težave v zvezi z zagotavljanjem pripravništva mladih iz šol le še stopnjevale. Poudariti kaže še to, da se bodo kot vse večji problem pojavili tudi tisti mladi, ki se po končani osnovnošolski obveznosti ne bodo vključili v nadaljnje izobraževanje, oz. tisti, ki bodo v srednjem usmerjenem izobraževanju neuspešni. Danica Kozamernik, predsednica skupščine občinske skupnosti /a zaposlovanje v Sevnici oziroma nezaposlenih.« meni tudi predsednica skupščine občinske -kupnosti Za zaposlovanje v Sevnic: Danica Kozamernik. • I' I* POSAVSKI VEČER V SEVNICI SEVNICA- Agencija Opus, ki jo vodi Silvo Mavsar, pričenja s ciklusom kulturno-družabnih prireditev pod skupnim naslovom Posavski večeri. V petek, 19. maja, bo qb 20. uri Pesniški večer v pionirski knjižnici v Sevnici, to je v prostorih, kjer je bila poprej občinska matična knjižnica (pri Merxu!). Predstavila se bo pesnica Ana Rostohar z novo pesniško zbirke Requiem. ki je izšla pri agenciji Opus. Zbirko je likovno opremil akademski slikar Alojz Konec, ki bo tudi gost Posavskega večera. Nastopil bo še ansambel Literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega s Stanko Macur. kije nekaj pesmi iz Rcquicma Ane Rostohar tudi uglasbila možnostjo povezave v smeri Brežice—Cerklje in obratno. Zajetje Izvir bi po potrebi lahko napajalo tudi širše območje, saj ima kar 25 litrov pretoka na sekundo. Krajevna skupnost bo zdaj naročila še izvedbeni projekt za ravnin- tega denarja nimamo, večina ljudi tuje starih, mnogi med njimi živijo od socialne podpore in z njimi še hiš ne morejo obnavljati, čeprav je večina med njimi krita s slamo,« pravi Vizler. Sprehod po vasi razkrije, da se je tu čas resnično ustavil. Med vegastimi hišami raste p#divjano sadno drevje, iz hlevov ni slišati mukanja krav, tudi ni tistega značilnega vonja po gnoju in živini. Bežni pomenki z vaščani samo poudarjajo prvotni vtis. Ivan Oblak živi v tej vasi le nekaj let in seje kar nekako vdal v usodo. Dela ne železnici, tu in tam malo kmetuje na 9 ha veliki kmetiji. Malo bolje je pri Cerovškovih. kjer imajo 14 ha zemlje in dve kravi v hlevu, a sta tudi Antonija Cerovšek in njen mož v službi v dolini. Močno si želita, da bi tudi do Planine nekoč pripeljal asfalt.. J. SIMČIČ • Za financiranje sta v javni razpravi dve varianti: samoprispevek ali zbiranje denarja pri delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih. Če se bodo krajani odločili za samoprispevek, bodo razpisali referendum še pred dopusti, najkasneje do druge polovice junija. ske vasi, ki bodo na vrsti za gorjanskimi. Obnova bo trajala več let in se bo v peti fazi končala z razpeljavo 10 kilometrov cevovodov. J. TEPPEY ODVOZ SMETI NA RAKI RAKA Komite za gospodarstvo, Kostak, Surovina in KS Raka organizirajo 25. maja odvoz smeti z območja krajevne skupnosti. V tem času se bodo krajani lahko znebili vseh tistih odpadkov. ki so doslej kazili okolje ali niso vedeli kam z njimi. Poleg tega bodo delavci Kostaka in Surovine čistili divja smetišča in odvažali odslužene gospodinjske stroje. ŠE ZADNJA BESEDA O AMANDMAJIH BREŽICE — Jutri ob 13.30 bo občinska konferenca Socialistične zveze zaokrožila široke javne razprave o ustavnih amandmajih. Na zaključno razpravo, ki bo potekala v trim kabinetu dijaškega doma, so povabili tudi Cirila Baškoviča, člana komisije skupščine SRS za ustavna vprašanja. Baškovič bo v uvodnem delu ponovno predstavil novosti in spremembe, ki jih prinašajo amandmaji, nato pa sodeloval še v razpravi in bo na voljo tudi za razgovore o drugih aktualnih vprašanjih. Razprava bo odprta za vse, ki jih ta tematika zanima. V času od 20. do 29. aprila 1989 so v brežiški porodnišnici rodile: Esma Kara-muja iz Brežic — Sabino, Marjanca Udovič iz Gazic — Ksenijo, Snježana Kukolja iz Orešja pri Samoboru — Andrejo, Nevenka Petaci iz Brežic — Matijo, Marija Preskar iz Boršta — Lucijo, Marija Valen-čak iz Kremena — Katjo, Martina Prelesnik iz Dovškega — Eriko, Anica Lubšina iz Mihalovc — Matejo, Marija Sinkovič iz Prešne Loke — Ksenijo, Gordana Jara-bek iz Brežic — Gregoija, Tatjana Trat-njak iz Piršenbrega — Aleša, Anica Žve-glič s Senovega — Matildo. Alija Našič iz Krškega — Sabino, Ljudmila Švajger iz Vojskega — Matejo in Slavica Bašič iz Noršič sela — deklico. Čestitamo! Konec je nezahtevnega zaposlovanja 10 let zaposlovanja v Posavju — Več brez dela ZAPOSLOVANJE IN TRG KRŠKO Minuli petek je bila v Krškem skupna seja odborov za načrtovanje, zaposlovanje, štipendiranje in socialno politiko občinskih skupnosti za zaposlovanje občine Brežice. Krško in Sevnica. Na seji so obravnavali podatke o zaposlovanju kadrov v obdobju od leta 1979 do 1988 ter naloge skupnosti za zaposlovanje v pogojih tržnega gospodarstva. KRŠKO — V zaposlovanju v Sloveniji so bile razmere kar kakšnih 20 let nezahtevne, in ker trg delovne sile pač ni deloval, smo bili priča ekstenzivnega zaposlovanja. Sodijo, da se bo zaposlovanje letos še zmanjšalo, razen pri zasebnikih, saj v številnih delovnih organizacijah ne nadomeščajo niti naravnega odliva, ne sprejemajo štipendistov in pripravnikov. In ob tem se kaj lahko uresničijo napovedi, da bo število brezposelnih v Sloveniji do konca leta naraslo na 32.000 delavcev. Tole razmišljanje predsednice republiške skupščine skupnosti za zaposlovanje Jožice Puhar na petkovi skupni seji odborov za načrtovanje, zaposlo- • Za prizadevno in uspešno delo v samoupravi posavskih skupnosti za zaposlovanje so podelili priznanja in darila Janezu Ivšiču (Motel Petrol, Čatež), Antonu Pleterskemu (rudnik Senovo) in Alojzu Sinkoviču (SOP Krško). vanje, štipendiranje in socialno politiko občinskih skupnosti za zaposlovanje Brežic, Krškega in Sevnice, s katero so le sklenili poprejšnja delovna zasedanja teh odborov, da bi zaznamovali 10 let bolj organiziranega zaposlovanja v Posavju, je spodbudil tudi uvodni prispevek predsednika medobčinskega sveta SZDL za Posavje Slavka Šribarja. V Posavju je število zaposlenih v družbenem sektorju naraslo v zadnjih 10 letih za 2914 delavcev. K skupnemu Številu zaposlenih 24.314 delavcev je absolutno največ prispevala krška, za tem sevniška in brežiška občina, najhi treje pa je naraščalo zaposlovanje v industriji, kmetijstvu in zdravstvu. Brezposelnih je tudi v Posavju vse več. Od leta 1979 do 1988 je poraslo za 466 oseb, po najnovejših podatkih pa je bilo tako aprila letos v Sevnici 215, v Krškem 360 in v Brečieah kar 440 brezposelnih oseb. P. PI RC Novo v Brežicah ŽELEZNA SRAJCA IMA LUKNJE — Seznam darovalcev denarnih prispe- ' vkov v sklad za medicinsko opremo n3-mesto vencev za pokojnike se daljša, k3r govori za to, da tudi Brežičani delno opuščajo zakoreninjene navade. V Zdrav-stvenem centru so veseli vsakega dinarja, ki kapne v sklad za te namene, precej manj navdušeni pa so cvetličarji, ki si z venci služijo vsakdanji kruh. Njihov strah je oo-več, še dolgo bodo vlekli daljši konec, »e se železna srajca počasi trga. . MORDA VLAK ŠE NI ODPELJAL — Šole v nerazvitih okoljih si lahko ma sikaj privoščijo, če imajo petične in razn mevajoče pokrovitelje. V sosednji Bistno ob Sotli so imeli srečo s tem tudi žara imena Marije Broz, ki ga nosi šola. r°v ^ zava z močnimi delovnimi kolektivi Sloveniji bi tudi Brežičanom v trenu krizi zagotovo koristila, toda saj niso m gli pričakovati, da bo šolstvo tako kma na tleh, kot je na tleh svobodna mepj3 dela z združenim delom domače obči. Ta hip bi se šolniki počutili mnogo boli -če bi imelo Posavje eno samo občino n mesto treh. ,, UDARJENI SO ČEBELARJI - ' Brežicah očitajo Meduxu, ker se m pj* dil, da bi uvozil zdravila proti čebeljim leznim iz tujine, če domačih ni. Devize morejo biti ovira, saj gre njihov med v voz. Tudi zveza čebelarskih društev brez greha, ker zamuja s predstavit J zdravil. Riba vedno smrdi pri S'a'V" g nlnira nn nrKn nirn cIa7HP cm fVVllCul** cc sc iiupc. it ga pi • . pomanjkanja medu ne bodo “V. manjših plač, davek vedno plačuj čebelarji. Krške novice »ZASTAV1N1« PRIJEMI — Yu* * *°£ avto, v katerem se vozimo mi in Amer ni. Tu smo si skoraj enaki. Le da A ričani za avto odštejejo precej manj oo jev kot mi. da se vozijo po boljših ce . nekaj malenkostnih razlik pa je servisu. V Ameriki namreč taavtosej rajo tako rekoč zastonj, dajejo tri jamstvo in podobno. Pri nas pa mora i ^ ti kupec tega avtomobila veiiko sreC'j hoče priti do servisa. V Krškem na čakajo Ijudje na reden servis tudi po m ^ dni. Da pa kupci avtomobilov yug° preveč zanemarili svoje telesne E°no' poskrbijo na ta način, da jih še m sprehodijo. Uporabniki njihovih usvs, morajo namreč kar sami v trgovin oljni filter in ga potem prinesti mena da ga strokovno vgradi. , cl,i STEČAJ POZDA - Krški pozdtie tromontaža je že nekaj časa bolen«. ^ pa je kot strela z jasnega neba treščil* ^ da bo šel ta pozd v stečaj. Seveda so- . delavci izvedeli zadnji. In zdaj, ko je ^ že lik pred potopom, ni na sPreA-e kapitana ne občinske strukture. V n se je oglasil samo predstavnik sindi namesto direktorja zadeve ureja nam nik, delavci pa ne vedo, kam bodo po stečaju. V obupu lahko pokličejo' j( časopis, ker pri nas očitno druge ms y ne delujejo več. „ „r.„F ^ >STOP ZA KMEČKE VPREGE ik nred elitno konieniško prireditvi! ■STOP ZA KMEČKE VPREGE Tik pred elitno konjeniško prireditv U ^ j, novem hipodromu v Drnovem s9 0, v ■ ii\ pivu m iv/ ni/i iji-i ■ j«-- , novem hipodromu v Drnovemso0 _ ^ kmetje izvedeli, da s svojimi konji ne^ smeli nastopati na prireditvi, ker k konji niso cepljeni proti kašlju. Jak J vodo padla še ena obljuba o tem. ka* hipodrom namenjen predvsem oko > ^ kmetom, ki naj bi konje trenirali p| « Sevniški paberki Dobi« DOBRI SOSEDJE , anonimno pismo nekoga, ki očunjjj dobro pozna razmere vsaj na dol - delu Ceste na grad. Pisec se torej podpisati, je pa razvil domnevo, u*J ^ aprila barako pod stanovanjsko n gal nihče drug kot njen dosedanji'3*^ ker da bojda namerava sezidan Preiskava o vzrokih požara je v te ^ sedje prizadetega krajana, ki so bi^^ii Bi takoj pripravljeni pomagati pri g ^ ^ med 2. in 3. uro zjutraj, so že 'jjii razmišljali, češ, to je pa zažgalia) ta' , Dokazov, ki bi potrdili take do ^ preiskovalci doslej niso našli, je Irp bosa« lista iz anonimke, da je t/l VANJA Če bi na Ribfflti zv*2,llv4 " v AiNJrt - i„e Dl na n.iui»y juvova nije odgovorni za pošiljanje od ribniškim družinam tako zasP*1'I ^lik ribe, kakor uspevajo razdeljevat1 <■ ^ n( vanja, ne bi ob vodi ujeli niti žele v d v,inja, uc ui uu vvnji ujcu ko v šele sulca. RD Heroja Maroka t*3^ deljo, navkljub potrpežljivemu lLV:ane|’ Jši nemu čakanju in obljubam, iz El1! L prejela visokih ribiških priznanj^ ^ je RD Boris Mejak je hudomušno1" ^ grenkobno pripomni' da so vetje (.y ^ na letno skupščino RD pozabil'P. ^, občinski politiki, ker so pač slu1, j ^ ^ bo nikogar iz republike. Pa je PrLm,* znanec iz sosednje laške občine iv* pi dlesnik, tajnik RZS. M»noj,?f C| NENAVADNI VLOMI - . * jeni ostajajo zaenkrat tudi vlomi ^ |a rak oz. nedograjenih stanovanjski C( Drožanjski cesti, kjer je neprid[Pr3 ip/ jj, dil le škodo na ključavnicah. odne jt ničesar. p, SEVNICA Brežiški srednjfV tc se ludi letos odločili, da pridejo Vj . novo predstavo. J* i .rek ob 12.30 P> Sevnico Charlie bodo v torek igrali za Srednjo tekstilno šolo v ‘ prt1' "■ zvečer ob 19. uri pa bo predstava ^ie> t tale obiskovalce kulturnih Pr,rcu V| sevniškem gasilskem domu. Tretji vzpon Sevničanov Bodo zastopali slovenski in jugoslovanski g/e-dališki amaterizem na festivalu v Grčiji? Domača gledališka bera na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je bila tudi to sezono količinsko zelo borna, saj je bilo komaj kaj več kot prstov na eni toki tistih skupin, ki so se prebudile in pripra vile premierne predstave. Kar poglejmo po občinah! Cela vrsta nekoč dejavnih in uspešnih skupin je ali v razsulu ali obdana z molkom. V občinskih središčih, posebno v mestih, je, kot bi se kaj zarotilo proti gledališkemu amaterizmu. Ponekod rešujejo čast gledališkega življenja podeželski entuziasti, tu in tam mladinci, šolarji. To pa je v glavnem tudi vse, kar je moč povedati, seveda s pristavkom, da tudi obeti zaprihodnost niso nič kaj rožnati. Kot rečeno, praznina na tem Področju v dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah še kar naprej straši in povečuje tako tmenovano belo liso, namesto da bi se dogajalo obratno, kakor je to, denimo, drugod po Sloveniji ‘ako imamo opraviti bolj ali manj le z izjemami, ki pa niso izjeme samo zato, ker dokazujejo, da se ponekod na gledališkem Področju vendarle nekaj dela, temveč predvsem zaradi svojega kvalitetnega dela. Med temi, že tako redkimi, je zlasti ena izjema, ki zasluži, da jo imenujemo: Oder mladih v Sevnici Še več, skupina, zbrana okrog tega odra, je tako da se že nekaj let edina v dolenjski in posavski regiji lahko Postavi ob bok najboljšim v Sloveniji. Svoje kvalitete je igralski ansambel sevniškega Odra mladih tzpričal tudi v tej sezoni, ko se je s Predstavo Mlierove komedije z>capinove zvijače ponovno oziroma že tretjič uvrstil na zaključno republiško prireditev vsakoletnega srečanja gledaliških sku- pin. Kot pišemo na drugem mestu, je letos ta prireditev, imenovana tudi Linhartovo srečanje, v Grosupljem. Čast otvoritvenega nastopa na tem srečanju je pripadla Sevničanom na oider grosupeljskega kulturnega doma bodo stopili danes, v četrtek, 18. maja, ob 20. uri. Sevniška predstava MoTterovih Scapinovih zvijač sodi med tiste na grosupeljskem srečanju, ki bodo pritegnile tako obiskovalce kot tudi kritike. Že letošnji republiški selektor Zdravko Zupančič jo je ocenil zelo pohvalno, kot primer žlahtne in prvobitne komedije. Po besedah Vlada Podgorška, predstavnika posavskega območnega odbora Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije, je selektor o tej predstavi dejal: »Tako je svojo komedijo, si predstavljam, naredil tudi Mo-tiere!« Sevniški Oder mladih so že vnaprej predlagali, da bi zastopal Slovenijo in, če bodo s tem izborom soglašali v Beogradu, tudi Jugoslavijo na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč septembra v grškem Korintu. Režiserja Petra Žuraja pa so predlagali za zlato Linhartovo značko. Če mu bodo značko tudi podelili, bo to že drugo tako priznanje zanj; prvega je dobil za režijo Smoletovih Zlatih čeveljčkov oz. za predstavo tega dela na republiškem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Celju. Upoštevaje vse to, pa na gledališkem področju v tem delu Slovenije le ni vse tako črno in brezupno, kot je videti na prvi pogled Gledališkega obnebja tu resda ne osvetljuje kdove koliko zvezd, marveč le ena sama, a ta s tako močno svetlobo, da je obnebje videti tudi od zelo daleč. 1. ZORAN Pesem mladih na črnomaljskem odru Na 4. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine nastopilo osem zborov z okoli 400 pevci — Sedež Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine, organizatorice revije, je v Črnomlju, od koder je tudi nova predsednica ČRNOMELJ — Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine je letos dobila novo vodstvo. Predsednica te organizacije, ki povezuje vse otroške, mladinske in odrasle zbore v dolenjski regiji, je postala Lidija Saje, znana zborovodkinja in kulturna delavka iz Črnomlja. Po njeni izvolitvi je Črnomelj postal novi sedež Pevske zveze. Sklenili so, da bosta tu tudi obe regijski prireditvi, kiju vsako leto organizira Zveza: revija otroških in mladinskih ter revija odraslih pevskih zborov. Medtem ko je letošnja revija otroških in mladinskih zborov že za nami,j bodo izbrani odrasli zbori iz vseh štirih občin dolenjske regije nastopili v ( nomlju v prvi polovici junija. Na 4. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine, kije bila 10. maja proti večeru v črnomaljskem kulturnem domu, se je zbralo in po nagovoru nove predsednice Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine, Lidije Saje, nastopilo osem zborov z okoli 400 mladimi pevci, ki so bili izbrani na poprej izvedenih občinskih revijah v Trebnjem, Novem mestu in Čr- nomlju. Iz novomeške občine so nastopili trije, iz črnomaljske in trebanjske pa dva ter iz metliške občine eden, med njimi pa je bilo pet otroških in trije mladinski zbori. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Povejmo še, daje zbore z domiselno povezovalno besedo sicer nepreštevil-nim obiskovalcem predstavil Toni Ga-šperič. V črnomaljskem kulturnem domu so Talija kliče v Grosuplje Danes se tam začenja 32. srečanje gledaliških skupin Slovenije — Med izbranimi sevniski Oder mladih Vrh slovenskega gledališkega amaterizma s prikazom najboljšega, kar so v tej sezoni ustvarili nepoklicni služabniki Talijinega hrama pri nas, bo letos v Grosupljem. To bo že 32. srečanje gledaliških skupin Slovenije oziroma po novem 2. Linhartovo srečanje. Začenja se danes, končano pa bo v soboto, ko bo v Grosupljem tudi XIX. skupščina Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. Zavesa na odru grosupeljskega kulturnega doma se bo v teh treh dneh nenehno dvigovala in spuščala, obiskovalci pa si bodo lahko v tem času ogledali kar enajst predstav: poleg tistih, ki jih je za to srečanje izbral republiški selektor Zdravko Zupančič, še najbol— jšo mladinsko predstavo na Naši besedi 89, najboljšo predstavo z letošnjega republiškega srečanja lutkarjev in predstavo gostujoče gledališke skupine iz Poljske. Kdo bo prvak kviza GMS o godalih? \ P°Pedeljkovem finaju v Cankarjevem domu se bosta pomerili ekipi OŠ Bojana na iz Maribora in OŠ XII. SNOUB (Bršljin) iz Novega mesta kot najboljši med 90 osnovnošolskimi ekipami, ki so se udeležile jubilejnega, že 10. kviza e MES TO — V finalu 10., jubilejnega kviza Glasbene mladine Sloveni- j i bo v ponedeljek, 22. maja, ob 11. uri v srednji dvorani Cankarjevega doma v jubljani, se bosta v znanju o godalih pomerili tričlanski ekipi OŠ Bojana lli-j 3 'z Maribora in OŠ XII. SNOLB (Bršljin) iz Novega mesta. Tekmovali bos-j* pot* budnim očesom tričlanske komisije glasbenih strokovnjakov. Vsako Prašanje bodo glasbeniki ilustrirali z živo glasbo, tako da bo tekmovanje za-nimivo ludi za obiskovalce. Poglejmo, kako sta se mariborska in 'ovomeška ekipa prebili v finale. Naj-*..«• zmagali na območnih tekmo-«Jih ki so bila 22. aprila v osmih slo-9Q „ _ krai'b ln se jih je udeležilo kar v baletne Oč vi,tekrnova'° s Štajerskega. Ekipa bolit ' ^OUB (Bršljin) je bila naj-Dni!3 desetimi ekipami, ki so se j N|0v^ e na območnem tekmovanju v j teW^na®0va'C1 vseb osmih območnih rf nal^Vanj sose Pomerili na dveh polfi-pi Mar'k Prireditvah, ki sta bili 5. maja v \ sS™ t ter rf S tre^ mapborskih osnovnih šol i CirU,L!na,//,.9^ Šentjurje, Gorišnica. J Maih 3 Voličina 'n z80rnja Ščavnica. i B0 ja n .Ji f- lnanJe Je Pokadi« ekipa OŠ 8» Polfinala 'Cp a’ gostiteljice mariborskega ■ Poročajo, da je v odgovorih Pavček podelil -jgajne značke tLt°P|i^em knjižnem viteški dvorani l zdraSNJSKE TOPLICE - V tem P nekai mai\kihkHjU jC tUd' lelos minil° p; ske -1 km dni v znamenju slovenit tarrireč 6 , Prostor'h zdravilišča je d jšnjj tl,rtPOtckal °d torka do petka pre-i knji5n:'Vn lradicionalni, že 7. topliški & Je tudi, (Iern' Pr°dajno razstavo knjig '!' dinskp i°9at Popravila knjigarna Mla-J, ne m nJ'8e iz Novega mesta, ki pa se » Pifkom V30hval'li .s kaj Prida izku-sf 2 Velik; ’ Cprav so bile knjige naprodaj Pravj;,. Kp0Pusl°m. Sploh je bilo letos, tern v č ,°J !"rtvo razen dan pred kon-Popoldne, ko je gost sej-lavec T urednik in javni kulturni de-^tonliju Paviek spregovoril učen-jitti p,'J ,s, iln prevolske osnovne šole, 'n drup« ' ZuPančičeve bralne značke Posebn., prunanja za zvestobo knjigi, torjern Poznanja pa izročil tudi men-vHe§ki"ri a Prireditev je bila v slikoviti leta kultu,fan' zt*rav'li^a' ki je zadnja 'cm pa rno nekoliko opustela, pred-'cči, od°|j^ vsako leto zvrstile zanimive Vedero razstav do literarnih na 36 vprašanj zgrešila eno samo točko. Ljubljanski polfinale je potekal prostorih Srednje glasbene in balet šole, pomerilo pa se je prav tako osem ekip: dve iz Nove Gorice ter po ena iz Tržiča, Radovljice, Celja, Laškega, Titovega Velenja in Novega mesta. Najboljše znanje je pokazala, osvojila naj- Svet brez bogov Razstava fotografij Gregorja Čampe v novomeški _________Fotogaleriji___________ NOVO MESTO — Z otvoritvijo razstave fotografu novomeškega ustvarjalca Gregorja Čampe »Ko pa ostanem brez bogov« v prostorih tukajšnje Fotogaleri-je se tovrstna ustvarjalnost na Dolenjskem nedvomno izpričuje kot dovolj živa in vztrajna, hkrati ko se z njo potrjuje poslanstvo Fotogalerije ne samo kot prostora, kjer se lahko seznanjamo s fotografskim ustvarjalnim iskanjem od drugod, marveč kot tudi generator in iz-pričevalec domačih moči. Za kulturno identiteto tega dela Slovenije je slednje še toliko bolj pomembno. Čampa je v zaokroženem fotografskem ciklusu razstavi! svoje novejše fotografije. Novomeška predstavitev ni prva, saj so si razsta vo žepredtem lahko ogledali ljubljanski ljubitelji fotografije, in sicer v avli Cankarjevega doma, vendar je postavitev e Fotogaleriji nekoliko obsežnejša. Čampo vo zanimanje so pritegnili sakralni spomeniki oziroma natančneje njihovi ostanki, kot so kapelice in kapele, iz katerih so izginile ali pa so zaradi obnovitvenih del umaknjene nabožne podobe in kipi. Čampova kamera z beleženjem takšnih prostorov razgalja praznino sakralnega oziroma postavlja gledalca pred samospraševanje, zakaj doživlja predmetnost sakralnega prostora, ko je brez dela svoje predmetnosti (nabožni liki), kot praznino. Ali so manjkajoči bogovi pogoj, da svet lahko doživljaš v njegovi goli predmetnosti? Nam Čampa sporoča starodavno resnico o prikrivajoči moči idej, hkrati z resnico, da je svet brez njih pust in prazen ? Vsekakor se ta mesec splača stopiti v Fotogalerijo. M. MA RKEIJ več točk in si prislužila pravico do nastopa na odru v Cankarjevem domu — v živem finalu, kot rečeno — novo- • Ekipo OŠ XII. SNOUB (Bršljin), ki seje prebila v finale jubilejnega 10. kviza Glasbene mladine Slovenije, sestavljajo učenci: Uroš Kovačič iz 8. b ter Petra Ostanek in Mateja Bertan iz 7. b. Ekipo je za tekmovanje pripravila mentorica Rada Rebernik, glasbena pedagoginja na bršljinski OŠ. meška ekipa oz. ekipa OŠ XII. SNOUB (Bršljin). Katera od ekip, ki se bosta pomerili v finalu 10. kviza Glasbene Mladine Slovenije. bo letošnji republiški prvak, bo torej znano v petih dneh, 22. maja. Ko si bosta mariborska in novomeška ekipa ta dan gledali iz oči v oči v Cankarjevem domu, bodo Štajerci držali pesti za Mariborčane, Dolenjci in Belokranjci pa za Novomeščane, odločila pa bosta boljše znanje in večja zbranost pred strogo ocenjevalno komisijo. Nagrada za vseh 90 ekip, ki so se udeležile letošnjega jubilejnega kviza Glasbene mladine Slovenije, in njihove mentorje so brezplačne vstopnice za finalno tekmovanje in pisno priznanje. V polfinalu je darilo za člane ekip prispevala Prekmurska založba (knjigo Zgodovina rocka), medtem ko so mentorji dobili knjigo dr. Primoža Kureta Umetnik in družba, darilo Državne založbe Slovenije. p ZORAN TRIO IZ KANADE ČRNOMELJ — Po zelo uspelem gostovanju sibirskih glasbenih umetnikov, ki jih je poslušalo 900 mladih Belokranjcev, se tukajšnjemu kulturnemu občinstvu obeta nov vrhunski glasbeni dogodek. Glasbena mladina Bele krajine je tokrat poskrbela, da v Črnomlju gostuje kanadski instrumentalni trio Abraxas. Ta glasbeni ansambel sestavljajo flavtista Patricia Creighton in Sreten Marilovič ter fagotist Ivor Rothvvell. Njihov repertoar obsega dela baročne, klasične in romantične glasbene literature pa vse do skladb sodobnih avtorjev, kar dopolnjujejo z deli jazzovske in etnične glasbe. Koncert tria Abraxas bo danes, v četrtek, 18. maja, ob 20. uri v črnomaljskem kulturnem domu. Vstopnice so bile v predprodaji po 10.000, v redni prodaji (danes uro pred koncertom) pa so po 13.000 din. Na zaključno prireditev letošnjega srečanja gledaliških skupin v Grosupljem so se uvrstili: KD Sloboda Grosuplje (E. Ionesco: Plešasta pevka), Abadon Ljubljana (Slike zanjo), Oder treh herojev iz Pirnič (D. Čeh: Drobtine smrti), STUK - KUD Študent — oder labirint iz Maribora [B. Martinec: Avantura), Loški oder iz Škofje Loke (Frayn: Hrup za odrom), Gledališče Ana Monro iz Ljubljane (George Dandin), skupina Jutri gremo v napad ali pa ne srednje šole za družboslovje in splošno kulturo Ljubljana (Kronika razsanjane mladosti) in Oder mladih iz Sevnice (Mofiere: Scapinove zvijače). Republiški selektorje navedene predstave izbral iz gledališke ponudbe skupin v Sloveniji in zamejstvu, potem ko si je ogledal rekordno število predstav — 73. V Grosupljem bo vse nastope ocenila posebna žirija, katere član je tudi Vlado Podgoršek, dolgoletni gledališki in kulturni delavec iz Brežic. Žirija bo na koncu določila predstave oziroma skupine, ki bodo slovensko gledališko ljubiteljstvo zastopale na domačih in tujih gledaliških prireditvah in festivalih. Kot rečeno, bo v Grosupljem tudi redna skupščina Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. Na skupščini, ki bo potekala po ustaljeni proceduri in se ukvatjala s podobnimi zadevami kot prejšnja leta, pa bo letos prvič razprava o temi za izziv. Naslov te teme je Alternativa — kaj je to? Ves čas srečanja se bodo vrstili tudi pogovori z uglednimi strokovnjaki s področja gledališke umetnosti. I. Z. torej nastopili: otroški zbori Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod vodstvom Cvetke Hribar in ob klavirski spremljavi Tatjane Hadl, OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja z zborovodkinjo Vlasto Hutar, pri klavirju pa je bil Andrej Kunič, OŠ Dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pod vodstvom Suzane Tratnik in ob klavirski spremljavi Igorja Teršatja, OŠ 15. divizije Grm iz Novega mesta, ki ga vodi Slavko Rauch in na klavirju spremlja Cvetka Hribar, ter OŠ XV. SNOUB iz Metlike pod vodstvom Ibrahima Čoraliča in ob klavirski spremljavi Andreja Kuniča; mlajši mladinski zbor OŠ Zapadnodolenjskega odreda z Mirne pod vodstvom Duške Peček, mladinski zbor OŠ Loka iz Črnomlja z zborovodkinjo Majdo Veselič in mešani mladinski zbor glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod vodstvom Jožice Bradač. Slednji je tudi najbolj izstopal in tako še enkrat potrdil, da se razvija v zbor, ki bo lahko kmalu v čast in ponos dolenjski regiji. 1. ZORAN PTUJSKI KURENTI NA MIHELIČEVIH SLIKAH LJUBLJANA — V Galeriji ZDSLU so 9. maja, na dan zmage, odprli razstavo risb in pastelov akademskega slikarja in grafika Franceta Miheliča. 82-letni umetnik se predstavlja z deli, za katera je navdih, kot sam pravi, dobil na Ptujskem polju — v svetu kurentov. Izbor tovrstnih slik v risbi in pastelu, upodobitve simbolično in fantastično preoblikovanih kurentov, in drugih del bo na ogled do 30. maja. Večer poezije v metliškem gradu V Ganglovem razstavišču nastop desetih ______pesnikov_______ METLIKA — Večer poezije, ki sta ga občinska konferenca ZSMS Metlika in pesnik Jani Bevk pripravljala že za 24. decembra lani, pa ga že po najavi preklicala zaradi objektivnih razlogov, zdaj zanesljivo bo. Organizatorja obveščata belokranjsko in ostalo slovensko javnost, da bo ta večer v petek, 26. maja, ob 20. uri v Ganglovem razstavišču v Metliki. Nastopilo bo deset pesnikov iz Ljubljane^ Kranja, Novega mesta, Krškega, Črnomlja in Metlike, in sicer bodo svoja dela brali: Jože Dular, Marjanca Kočevar, Gordana Kunaver, Milan Markelj, Silvo Mavsar, Tomaž Skrbinšek, Egist Zagoričnik, Franci Zagoričnik, Ivan Zoran in Jani Bevk. Nastopajoče bo s kitaro spremljal Zdravko Kunič, prireditev pa povezoval Andrej Bartelj. Hram kulture prenovljen V brežiškem Prosvetnem domu spet prireditve BREŽICE — V prenovljenem Prosvetnem domu po načrtih dipl. inž. arh. Karla Filipčiča se občinstvo in nastopajoči spet prijetno počutijo. Prireditve se vrstijo skozi ves maj. Za otvoritveno slovesnostjo so dijaki srednje šole — člani KUD Franjo Stiplovšek podarili občinstvu predstavo »Zbogom, Char-lie!«. Komedijo Georga Axelroda so naštudirali pod vodstvom prof. Marije Lelič, ki že dolga leta vzgaja ljubitelje gledališča, med katerimi se je že precej dijakov odločilo za igralski poklic. Ta teden bosta v domu dve pevski prireditvi, revija osnovnošolskih in revija odraslih pevskih zborov, 20. maja pa občinska proslava dneva letalstva. Pri obnovi dvorane je s prispevki sodelovalo 30 delovnih organizacij iz občine in deset iz drugih središč od Krškega do Maribora in Novega mesta. 20. tabor z 9.000 pevci Slavnostni govornik na zaključni prireditvi bo dr. Janez Drnovšek — Izšla pesmarica z venčki narodnih ŠENTVID PRI STIČNI — Še mesec dni je do jubilejnega, 20. tabora slovenskih pevskih zborov v tem prijaznem dolenjskem kraju. Udeležilo se ga bo 300 zborov z okoli 9.000 pevci, na zaključni pritrditvi te mogočne, največje pevske manifestacije pri nas, ki bo letos posvečena 100-letnici taborskega gibanja na Slovenskem, bo slavnostni govornik dr. Janez Drnovšek, takrat že predsednik predsedstva SFRJ. Priprave gredo h koncu, saj se 17. in 18. junij, ko bo potekalo to najbolj množično pevsko zborovanje, hitro približujeta. Na nedavnem strokovnem posvetu zborovodij prijavljenih zborov so že drugič pretresali program tabora. Dogovorili so se tudi, kdo bodo dirigenti. Tako bo mešane zbore vodil Matjaž Šček iz Kopra, moške zbore Igor Švara iz Ljubljane, ženske zbore Bernarda Kogovšek iz Ribnice, mladinske zbore, ki bodo prvič nastopili na taboru, pa Tatjana Mihelčič iz Trebnjega. Jubilej šentviškega pevskega tabora bodo obeležili tudi z razstavo in publikacijo. Razstavo, ki bo obiskovalcu v besedi in sliki govorila o razvoju te prireditve od začetka do današnjih dni, bodo pripravili v šentviški osnovni šoli. Sprehod skozi vseh dvajset taborov pa bo tudi brošura, ki bo izšla ob letošnji prireditvi. Naprodaj (za 20.000 din) pa je že pesmarica Delaj, delaj, dekle, pušeljc, ki DVAKRAT NOVA ŠTIFTA NOVA ŠTIFTA — V cerkvi v Novi Štifti sta bila v teh dneh dva koncerta: 10. maja so nastopili solisti Tomaž Lorenz (violina), Dunja Spruk (sopran) in Maks Strmčnik (orgle); 13. maja pa je bil vokalni koncert učenk Zlate Ognjanovič. Nastopile so: Aleksandra Pertot, Irena Svoljšak, Marjana Benčina in Mirjam Kalin. Na klavirju jih je spremljala Barbara Kordaš. jo je te dni izdala Dolenjska založba pri Tiskarni Novo mesto v 5.000 izvodih. Pesmarico sestavljajo trije venčki narodnih pesmi, ki jih je spletel in smiselno povezal v celoto neutrudni kulturni delavec in zborovodja Stane Peček z Mirne. I. Z. Z delom in denarjem je podprlo urejanje dvorane 20 obrtnikov, z večjim deležem pa so se odzvale pri financiranju še občinska kulturna skupnost, sis za varstvo pred požarom, SKIS Brežice in vse tri primestne krajevne skupnosti. Občani so sodelovali v akciji brežiškega Radia »Naredimo si lepši in udobnejši Za zdaj je poleg dvorane in odrske konstrukcije obnovljena še avla, s sanitarijami in aperitiv barom, ki gaje uredil zasebnik. »Vrednost prenove ocenjujemo na 3 milijarde,« je izjavil direktor Zavoda Miran Kaudek, »vendar delo še ni končano. Manjka še odrska razsvetljava in ozvočevalna tehnika, za kar bi potrebovali 500 do 600 milijonov dinarjev. Jeseni bomo začeli novo akcijo in prepričan sem, da bodo občani pripravljeni sodelovati, saj smo si z dosedanjim delom prt vseh, ki so kaj prispevali, ustvarili zaupanje.« J. T. NAPREDEK PRI PETJU ČRNOMELJ — Na nedavni, že 3. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine je nastopilo osem zborov z okoli 370 pevci iz štirih osnovnih šol. Na posvetu z zborovodji, ki ga je vodil znani skladatelj in dirigent Radovan Gobec, so ugotovili, da se kakovost zborovskega prepevanja mladih v Beli krajini izboljšuje. Izšel je 2. letnik Sige Avtorji novih knjig, ki jih je izdala Dolenjska založba, _ so: Asta Malavašič, Ladislav Lesar, Franc Šali in Milan Markelj — Predstavitev jutri NOVO MESTO — V Sigi, literarni knjižni zbirki Dolenjske založbe, kije od letos v sestavi Tiskarne Novo mesto, so izšle štiri nove izvirne leposlovne knjige domačih (dolenjskih in posavskih) avtorjev. V paketu so pesniške zbirke Šelestenje nemira Aste Malavašič, Nekaj podobnega pesmi Ladislava Lesarja in Svinčeni rez Franca Šalija ter zbirka novel Podobice Milana Marklja. Knjige so natisnjene v nakladi po 400 izvodov in so ohranile opravo, v kakšni seje Siga prvič predstavila bralcem pred dvema letoma. Zunanjo podobo knjigam je dal oblikovalec Peter Simič, fotografije avtorjev na naslovnicah pa je prispeval Branko Babič. Vse knjige imajo spremne besede, pesniška zbirka Aste Malavašič pa je obogatena z ilustracijami akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. Izid novega letnika Sige je sofinancirala novomeška kulturna skupnost. Jutri popoldne bodo novi letnik zbirke Siga predstavili in ob tem spregovorili tudi o ostali dejavnosti Dolenjske založbe na novinarski konferenci, ki bo v zbornici glasbe- ne šole. Še prej pa se bo v istih pros-trih zbral na redni seji osrednji uredniški odbor Dolenjske založbe. Beseda bo tekla o izvajanju letošnjega založniškega programa in programskih usmeritvah založbe za Ob izidu drugega letnika Sige pripravlja Dolenjska založba predstavitveni literarni večer. Prireditev bo jutri, v petek, 19. maja, ob 19.30 v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole. Slavnostni nagovor bo imel Jure Perko, predsednik založniškega sveta Dolenjske založbe, avtoiji pa se bodo predstavili z odlomki iz svojih knjižnih del. Literarni nastopi se bodo prepletali s klavirsko glasbo. Skladbe L. M. Škeijanca in J. Ravnika bo izvajala pianistka Tatjana Hadl. obdobje 1990 —■ 1991, nekaj časa pa bodo posvetili tudi Sigi ob izidu novega, drugega letnika. Imenovali bodo še uredniški odbor za monografijo Novo mesto, ki jo namerava Dolenjska založba izdati v naslednjih letih. I. ZORAN pisma in odmevi ZADOSTOVALO BI TUDI MANJ ODVOZOV Po občinskem odloku so tudi v Se- miču pred nekaj meseci začeli pobirati smeti, in to dvakrattedensko. Odvažan- je smeti v podeželskem kraju, kakor je Semič, je neracionalno, saj komunalni smetarski tovornjak z delavci ropota po Semiču dvakrat na teden, a nima kaj pobirati. Organske reči ljudje porabijo za gnojilo, papir za kurjenje, drugih odpadkov pa je tako malo, da bi zadostovalo pobiranje smeti enkrat na mesec. Delavce in tovornjak pa bi preostale dni porabili kje drugje, kjer bi bilo za družbo koristneje. Krajani smo na to že opozorili KS Semič, toda pravijo, da se pred spremembo odloka ne da nič ukreniti. To diši preveč birokratsko. Če bi odvažali smeti redkeje, bi bili s tem manjši stroški, pa tudi občani bi plačevali manjši prispevek za odvoz. F. D. SEVNIŠKI VRTEC SE ZAHVALJUJE SEVNICA — Vzgojno-varstvena organizacija Ciciban je pred časom zaprosila delovne organizacije in zasebne obrtnike za finančno ali kakšno drugo pomoč, da bi lahko vsaj delno posodabljali vzgojno delo z otroki. S finančnimi sredstvi za nakup didaktičnega materiala in avdiovizualnih sredstev so jim pomagali: Kmetijski kombinat Mercator, Stilles, Konfekcija Jutranjka, avtoprevoznik Janko Božič in lastnik bifeja Niko Fric. Akciji seje odzvala tudi delovna organizacija Inplet, ki je vrtcu pomagala z za vzgojno delo nepogrešljivim materialom. Vsem, ki so se odzvali klicu za pomoč, se iskreno zahvaljujejo. ŠENTJERNEJSKI ŠTUDENTJE VABIJO Študentski klub Šentjernej vabi zlasti dijake 4. letnikov srednjih šol in ostale srednješolce, ki se zanimajo za Študij na univerzi, na informa- tivni dan. Klub ga bo pripravil Šentjerneju, v pe- gostilni Majzelj v tek, 26. maja, ob 20. uri. Posredovali bomo informacije o študiju na posameznih fakultetah, o bivanju v študentskih domovih, o štipendijah, o delu preko študentskega servisa in o Ljubljani. Po tem pa bo sledilo predavanje o ekologiji. Omenjeni informativni dan je seveda le ena odv dejavnosti Študentskega kluba Šentjernej. Člani so pripravili že nekaj pogovorov o različnih temah, na zadnjem sestanku pa je bilo potopisno predavanje z diapozitivi. Ob razmeroma bogati dejavnosti ima klub še nekaj zagonskih problemov, predvsem finančnih. Vendar je klub naletel na precejšnje razumevanje pri OK ZSMS NM, v Iskri Šentjernej, gostilni Majzelj in na pošti Šentjernej. Tako študentje pričakujejo, da bodo lahko pripravili načrtovana predavanja o ekologiji in drugem, izvedli raziskave krajevnih običajev, organizirali glasbene prireditve, naročili nekatere časopise in revije, organizirali športne aktivnosti in na oglasni deski predstavili svoje delo in novice iz različnih področij. Vsi, ki se zanimate za naše delo in imate kakšne predloge, nam to lahko sporočite tudi na naslov: Študentski klub Šentjernej, poštni predal 54, 68310 Šentjernej, ali pa se oglasite na naših sestankih. sestankih. Študentski klub Šentjernej Saj res, kaj je bilo prej: kokoš ali jajce? Brežiške zagate BREŽICE — Prosvetni dom smo dobili nazaj. Prenovljen sicer s precejšnjimi težavami, vendar zopet urejen. Na Zavodu za kulturo so si oddahnili, a že takoj spet zavihali rokave. Kulture lačno brežiško prebivalstvo je namreč treba nasititi s prireditvami. Toda kaj izbrati v času, ko je treba pri vsaki stvari imeti poleg ostalega tudi pozitiven račun? Da se bodo blagajne polnile na račun kino predstav, ne kaže. Obiskovalcev je namreč malo, a tisti, ki bi si večkrat želeli pogledati umetnost s platna, pogrešajo kakovostne filme. Za nastope zabavnoglasbenih skupin ali posameznikovje dvorana premajhna, da bi prinesla zaslužek, sicer pa te prireditve bolj zabavajo, kot pa kulturne prosvetljujejo občinstvo. Gostovanja gledališč ali glasbenih umemikov so tvegana. Prvič, ker v občini ni močnih podjetij, ki bi prevzela sponzorstvo ali vsaj zanesljivo pokupila večji delež vstopnic, in drugič, ker brežiško gledalstvo v preteklosti ni pokazalo ravno bleščečega zanimanja za taka kulturna dogajanja in mu je zato težko zaupati In zdaj smo tu, namreč pri zgodbi o kokoši in jajcu. Ali v brežiških dvoranah ni obiska, ker občinstvo ni navajeno rednih kulturnih dogodkov, ali pa ni predstav zato, ker ni gledalcev? Splačalo bi se tudi v Brežicah poskusiti z malo barvitejšo kulturno ponudbo! B. DUŠIČ Se: Otroka umorila malomarnost? Obvestilo javnosti, ki ga je poslal republiški komite za zdravstvo in socialno ____ skrbstvo in ki strokovno pojasnjuje smrt Mitje Krojsa z Mirne Decembra lani je bil v Dolenjskem listu objavljen članek z naslovom Otroka umorila malomarnost?, v katerem je novinar navajal hude, vendar nepreverjene obtožbe proti zdravstvenim delavcem zdravstvenega doma Trebnje in bolnišnice Novo mesto, ki naj bi bili krivi smrti 15-letnega Mitja Krojsa z Mirne. Odgovoru direktorja zdravstvenega doma je sledilo še pismo prizadete matere, ponovno s hudimi očitki zdravstvenim delavcem, in kazenska ovadba. Da bi ugotovili resnični potek dogajanja, okoliščine in razloge smrti Mitje Krojsa in strokovno ocenili njegovo zdravljenje, je republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo odredil izredni strokovni pregled zdravstvenega doma Trebnje in bolnišnice Novo mesto. Iz obsežnega poročila komisije, ki je opravila izredni strokovni pregled in proučila svo razpoložljivo dokumentacijo, povzemamo glavne ugotovitve in ocene: 1. Šlo je za nenadno, nepričakovano smrt 15-letnega fanta, na videz zdravega športnika, kije imel od srede drugega leta starosti bronhialno astmo s pore-dkimi in blagimi napadi, ki so prej vedno popustili po vdihovanju ventolina, brez zdravniške pomoči. 2. Možno je, daje videz varal, ker je fant svojo bolezen zelo prikrival. K zdravnikom je hodil zelo poredko, navadno sam. Stalnega zdravnika ni imel, ker so se ti v ambulanti zelo menjavali. Pri pediatru je bil v vsem življenju le trikrat. Na svetovane kontrole k specialistu ga starši niso vodili. Da je šlo za hujšo obliko astme, govorijo patoanatomsko ugotovljene spremembe na pljučih in srcu. 3. Tokrat je šlo za hud astmatični napad, ki ni popustil kljub ustreznemu zdravljenju (astmatični status). Napad Se enkrat Školč ne vleče Pripombe k poročanju — Zakaj ne k pobratenim Oglašam se v imenu predsedstva OK ZSMS Novo mesto, da bi neobveščeni imel priložnost spoznati tudi drugi- pol vsebine, ki ga poskuša zajeti pisanje T. J. »Školč ne vleče« (DL, št. 19 — 11. maj 1989). Celoten kontekst pisnega izdelka je moč razdeliti na dva dela, oba pa še na posamezne (pod)dele. Meni, neposrednemu udeležencu v dogodkih, je kaj lahko prepoznati osnovno intenco vsebine, ki ni zgolj slučajen produkt enega obiska na eni izmed aktivnosti novomeške mladinske organizacije. Malce neresno (s strokovnega vidika) je videti avtorjevo generaliziranje. Iz posameznih sekvenc skuša skonstruirati neko »objektivno sodbo«, ki je morda na videz podobna resnici. Tu ne bi govoril o relativnosti in drugih atributih, ki določajo možnost in meje spoznanja, in iz tega, jasno^ v tem primeru, oblikovanje nekega simbolno sporočilnega teksta. Gre preprosto za dejstvo, da ena lastovka še ne naredi pomladi, kot bi dejal pregovor. Po svoje je lepo videti, da se nekdo zanima za tvoje delo, da skrbi da bo leto nemoteno teklo. Pozdravljam gesto T. J., ki je del «rdeče niti« (nesklepčnost) izrazil numerično in s tem slikovito predočil nianse mladinskega interesa. Ker so tovrstna sporočila v medijih redka, bi ga pozval, da s tem početjem nadaljuje tudi v prihodnje. Morda bo lahko iz takih sporočil videti tudi »umetno« sklepčnost nekaterih organov ali institucij, tako pa lahko vidimo tudi del razpoloženja državljanov. Dogajanja na seji, glede na nesklepčnost, niso bila namenjena nikakršnemu sklepanju. Pač pa informiranju, ker so že bili delegati prisotni in so (po predhodnem soglasju) sodelovali v razpravi. In ne nazadnje, v prvem delu, nikogar ne bi rad učil, da ima, vsaj mislim tako, i red. Če bi človek vsaka seja svoj dnevni red. pozorneje opazoval dogajanje na seji, bi morda uvidel, da so trije člani pred- sedstva RK ZSMS prišli med sejo, ker so se pripravljali na točno določeno točko dnevnega reda. O tem, da se posamezne družbene institucije morda razlikujejo tudi po principih organiziranja, ravneh razmišljanja in rezoniran-ja ipd., tu ne bi pisal. V drugem deiu pa na kratko o obiskih novomeške delegacije v pobratenih občinah. Stališče predsedstva OK ZSMS Novo mesto je bilo, da se naš predstavnik te »misije dobre volje« ne udeleži, ker jo je moč razumeti na različne načine. Da se novomeška politika, kot del slovenske politike, gre neko opravičevanje slovenskih dogajanj — čemur odločno nasprotujemo. Drugič, ne verjamemo v neke gospodarske rezultate teh stikov, še posebej ne, ker kljub dosedanjim »uspešnim« stikom in pogovorom ni bilo nekih konkretnih sadov. O demagoški pozi, češ, da bi mladi spoznali razmišljanja mladine drugod, pa le to: tudi v teh občinah mladi verjetno razmišljajo o podobnih problemih (saj nismo v različnih svetovih). Vprašanje je, kako, kje in kaj lahko izrazijo. Del tega mi je uspelo spoznati na obisku v občini Leskovec pred dvema letoma kot članu občinske delegacije na njihovi »fešti« ob občinskem prazniku. Po drugi strani pa T. J. ne zapiše, da nekateri niso bili tako paternalistični, ko so delegacije potovale v (tudi) pobrateni Langenhagen. Naj na koncu dodam. Predsedstvo OK ZSMS ni proti sodelovanju in komuniciranju. Vendar pa zahtevamo, da se do tega sami in svobodno opredeljujemo. Po drugi strani pa ne pristajamo na psihozo »izrednih« obiskov, saj so lahko svojevrstna anticipacija takega stanja. Upam. da nam vsaj pravice do takega razmišljanja ne bo nihče odvzel! MARJAN RISTIČ, predsednik OK ZSMS Novo mesto Tudi za drevesa v parkih V skrbi za okolje pozornost drevju — Kaj, če izgine iz parka košata krošnja? — V ustavo! Kot eden glavnih problemov človeštva se danes postavlja varovanje življenjskega in delovnega okolja in pri tem je pomemben dejavnik zaščita gozdov. Kljub predpisom in pravilom o tem, koliko debel se iahko poseka v nekej časovnem obdobju, smo priče vrsti kršitev in neupoštevanju priznanih pravil za vzdrževanje in reprodukcijo gozdov. Lahko ugotovimo, da so naši gozdovi ogroženi zaradi nekontrolirane sečnje kot tudi zaradi atmosferskih dejavnikov (kislega dežja). Pri nas bi morali uvesti strožje predpise za zaščito gozdov oziroma proti nekontrolirani sečnji, ne glede na to. ali gre za drevje znotraj ali dov. Predpisi bi podrobneje določili takse /a sečnjo v gozdu, kjer že sekajo po pred piših o izkoriščanju gozdov, a tudi takse za rušenje dreves v parkih in naseljih. Mislim, da glede slednjega danes obstajajo zlorabe. Manjkajo namreč predpisi o lak-zunaj naseljenih področij. Kajti očitno plačujemo velik davek industrializaciji, a tudi svojemu neznanju in zaostalosti. V ustavi bi moral biti paragraf o sečnji dreves. Nihče nikjer ne bi smel brez dovoljenja in ustreznega nadomestila sekati zdrava mlada drevesa. Ta paragraf bi določal, da mora tisti, ki seka, plačati občinsko takso za žaščito in reprodukcijo goz- sah za primere, če posekajo v naselju veliko drevo z veliko krošnjo, na katero so se navadili ljudje in ptice. Tak posek je motnja v življenjskem okolju, vendar za podobne primere ni predpisov. Veljala naj bi zakonska določba o obvezni zasaditvi nadomestnih dreves na kakem drugem mestu. Spomnimo se na hercegovskega vezirja Alipašo Rizvanbegoviča v 19. stol. Predpisal je, da so morali mladoporočenci zasadili oljko. Na Dolenjskem bi ženin lahko zasadil npr hrast, bor ipd. V skrbi za okolje in ob navedenem primeru iz preteklosti dajmo prav pregovoru »Historia magistra \itae est« (zgodovina je učiteljica življenja). Inž Salko Dozič Zagreb VABILO NA PARTIZANSKI ROG Odbor za urejanje partizanskega Roga vabi tovarišice in tovariše, ki so med NOB delovali na območju partizanskega Roga in se zdravili v partizanskih bolnišnicah na Rogu na otvoritev centralnega objekta Baze 20, ki bo v soboto, 20. maja, ob 11. uri. Slavnostni govornik na otvoritvi bo predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. Po otvoritvi je predviden ogled novozgrajenega objekta, objektov na Bazi 20, bolnišnic Jelendol in Hrastnik ter družabno srečanje. Prevoz bo organiziran z avtobusom iz smeri Ljublajna—Baza 20. Odhod avtobusa bo iz Ljubljane s Trga osvoboditve (izpred Univerze) ob 9. uri zjutraj, povratek bo v popoldanskih urah. Vabljeni! se ni začel 2. decembra okrog 16.30, kot trdi mati in ko naj bi takoj iskala zdravniško pomoč. Fantje težko dihal že prejšnjo noč in zjutraj v šoli. Tudi obsežne in hude spremembe na pljučih, ugotovljene pri obdukciji, so take in tolikšne, da niso mogle nastati v dveh urah in pol, to je do okrog 19. ure, ko je umrl. Bolnik in svojci niso iskali zdravniške pomoči takoj, ko bi bilo treba, ampak zelo pozno, kar je pri zdravljenju astmatičnega napada bistvenega in lahko usodnega pomena. 4. Obisk zdravnika na domu ni bil odklonjen, ampak je dežurna sestra svetovala, naj pripeljejo fanta v zdravstveni dom, ker je bil dežurni zdravnik na obiskih na terenu. V takih primerih sestra poišče drugega zdravnika. 5. Prvo medicinsko pomoč je nudil takoj, ko je bil klican, zdravnik, ki stanuje v soseščini. Pravilno je svetoval, naj fanta nato odpeljejo v bolnišnico v Novo mesto. Ta ukrep bi bil nujen. Mogoče bi tedaj v bolnišnici fanta še lahko rešili. 6. Medicinska pomoč v zdravstvenemu domu Trebnje s strani dežurne sestre Vidmar, dežurnega zdravnika dr. Humerja in od doma poklicanega dr. Žnidaršiča je bila nudena takoj, čim je bilo mogoče, in povsem pravilna. Kar je bilo čakanja, je bilo objektivno pogojeno, ker je bil dežurni zdravnik še na terenu in dežurni voznik rešilnega avtomobila na vožnji. Trditev, daje bolnik »moral« čakati v avtu, pred zdravstvenim domom, je sporna, saj je vstop v zdravstveni dom prost. 7. Obtožbe glede injekcije dexame-tazona, tako glede ponovne indikacije, načina dajanja in možnih škodljivih učinkov, so povsem neutemeljene. 8. Majhna tehnična motnja v maski za kisik ni ovirala ustreznega dajanja kisika. Očitek, da kisikova bomba ni delovala, ne drži, ne glede na to, da imajo v zdravstvenem domu tudi rezervne. 9. Res je, da dežurni zdravnik ni spremljal bolnika v bolnico. Ocenil je, da to ni nujno, ker se je ob dajanju kisika in injekciji adrenalina stanje zboljšalo, fantje sam šel v rešilca, prevoz je bil kratek, in ker bi mu med prevozom razen kisika, ki gaje ves čas dobival, ne bi mogel dati še kakšnih injekcij, ker jih je že vse dobil. Vsekakor ni mislil, daje fantovo življenje neposredno ogroženo. V takih primerih seveda bolnika vedno spremlja. Zato menimo, da ni utemeljene očitek, da fant med vožnjo ni prejemal KRVODAJALSKE AKCIJE LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije bo pripravil v maju več krvodajalskih akcij. 15., 16. in 17. maja bo taka akcija v Kočevju, 18. v Trebnjem, 19. na Mirni, 22. v Mokronogu, 29. in 30. maja v Sevnici in 31. maja v Brežicah. Krvodajalci se lahko za akcijo prijavijo občinskim organizacijam RK in v delovnih organizacijah aktivistom Rdečega križa. Pomoč tepenim otrokom in materam Akcijo pripravila Naša žena in RK ZSMS LJUBLJANA — Nasilje med štirimi stenami vse bolj narašča. To dokazuje tudi podatek, da je bilo lani v Ljubljani 134 primerov takšnega nasilja, samo v letošnjih štirih mesecih pa je to število že močno preseženo. Zato so se v Sloveniji ne nazadnje tudi na pobudo znanega dobrotnika Ivana Krambergerja odločili, da začnejo z akcijo zbirati denar za trpinčene otroke in matere. Pokrovitelja akcije sta revija Naša žena in republiška konferenca ZSMS. Pri RK ZSMS so že ustanovili odbor, katerega član je tudi Kramberger, ki je za začetek prispeval 20 milijonov dinarjev, v sklad pa bo namenil tudi ves izkupiček od svojih štirih knjig: Trnova pot, Srce Ivana Krambergerja iz Negove, Misli Ivana in Marjete Kramberger ter zadnjo, Pesmi moje matere, v kateri opisuje tudi, kako so mu ugrabili in pohabili otroka, zaradi česar se je tudi odločil za akcijo. • Denar, ki ga bodo zbrali z akcijo, bodo namenili za najem doma za pretepence. Zato pokrovitelja prosita posameznike, predvsem pa podjetja in obrtnike, da nakažejo svoje denarne prispevke na žiro račun: 50100-743-51061, Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, Miklošičeva 24, I .jubljana, s pripisom: za trpinčene otroke in matere. Vsem dobrotnikom že vnaprej hvala! ustreznega zdravljenja (vdihovanje kisika), zaradi česar naj bi se mu tako poslabšalo zdravje, da je zaradi tega umrl. 10. Tudi kar zadeva očitke in obtožbe dežurnih zdravnikov v splošni bolnišnici Novo mesto, menimo, da niso utemeljene. Bolnik je nenadoma umrl, ko so ga nesli iz rešilca v dežurno ambulanto. Dve dežurni ekipi (vsega 7 ljudi) je prihitelo v 2-3 minutah, to je takoj, čim je prišlo sporočilo, daje bolnik pripeljan v bolnišnico. Bolnika niso čakali pred vhodom, ker niso bili obveščeni, daje tako slab. Kljub vsem reanimacij-skim naporom bolnika niso mogli oživiti. Komisija seje tudi prepričala, da tako v rešilnem avtomobilu kot v bolnišnici ni bilo nobene okvare na pripravah za dajanje kisika. 11. Kar zadeva mnenje matere, da se zaradi astme ne more tako kmalu umreti, je treba priznati, da je tako mnenje precej razširjeno ne le med ljudstvom, ampak tudi med zdravstvenimi delavci. Žal je resnica drugačna. Smrtnost zaradi astme sicer ni zelo velika, vendar povsod po svetu obstaja in celo narašča; tudi v veliko bolj razvitih deželah, z bolje opremljeno zdravstveno službo in celo v vrhunskih ustanovah bolnik v astmatičnem napadu lahko umre. Treba se je torej zavedati, da vsak astmatični napad lahko ogroža življenje in morajo zato temu ustrezno ravnati vsi, najprej bolnik sam in svojci, ter seveda vsi zdravstveni delavci. 12. V ravnanju zdravnikov, dežurne medicinske sestre in drugih zdravstvenih delavcev nismo odkrili nepravilnosti, zlasti ne takih, ki bi bile v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in ki bi imele za posledico občutno poslabšanje zdravja ali celo smrt. 13. V dveh urah in polje nesrečnemu Mitji šest zdravnikov nudilo v danih pogojih vso možno medicinsko pomoč. Zaradi zelo hudih in obsežnih bolezenskih sprememb, ugotovljenih pri obdukciji, ta pomoč žal ni bila uspešna. Netočno in neprevetjeno prikazovanje dogajanja, neutemeljeni očitki, hude obtožbe in vnaprejšnje obsodbe so za prizadete zdravstvene delavce krivične in žaljive ter kažejo na nizko raven zdravstvene izobrazbe in vzgoje in tudi novinarske etike. 14. Kar zadeva organizacijo in vodenje zdravstvenega doma Trebnje strokovna komisija v celoti podpira prizadevanja direktorja dr. Franca Žnidaršiča, da se zdravstveni dom kadrovsko okrepi in bolje opremi. Predsednik republiškega komiteja dr. DINKO LESKOVŠEK Še: Pcljaki konkurirajo trgovcem Ugovor na naše pisanje o gostinskem lokalu V Dolenjskem listu št. 7 dne 16. 2. 1989 je bila na 16. strani v članku »Poljaki konkurirajo trgovcem« objavljena informacija, ki neposredno zadeva tudi mene. Avtor članka B. B. (predvidevam, daje to Bojan Budja) tu navaja, da je »pregled gostinskih lokalov v minulem letu prinesel veliko kršitev, od tega, da bife posluje kot gostilna ali obratno, do pomanjkljivo označenih cen, poslovnega časa in še česa. Na srečo pri večini gostincev izrečeni ukrepi zaležejo, so pa tudi taki — primer Darinke Rakar iz Gradca je najočitnejši — ki se za delo in odločbe inšpektoijev požvižgajo.« Objavljena informacija bralce Dolenjskega lista zavaja, saj nakazuje, da se v mojem lokalu vršijo tudi primeroma navedene nezakonitosti. Vaš novinar Bojan Budja pa me je v časopisu »KAJ« z dne 4. 4. 1989 v članku »Najbolj odprt zapor« uvrstil kar med kriminalce in rekorderje med kršitelji. S tem mi je povzročil veliko moralno škodo. Izjavljam, da sem od tržne inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto prejela le odločbo z dne 23. 3. 1988 (opr. št. 334-278/85), s katero mi je bilo naloženo, da moram svoj gostinski obrat vidno označiti z napisom. To sem kasneje tudi storila, saj je bila stara tabla obledela. Tako je bila tudi edina nepravilnost, na katero sem bila od UIS opozorjena, odpravljena. V skladu z določili zakona o javnem obveščanju zahtevam objavo tega popravka v naslednji številki Dolenjskega lista in vam sporočam, da sem zoper novinarja Bojana Budjo pri Društvu novinarjev Slovenije vložila predlog za ugotovitev kršenja kodeksa novinarske etike. DARINKA RAKAR Gradac ZAHVALA Predlog za preureditev prostora Promet v Krškem v središču mesta ie.tudi moteč — Kod bi bilo možno Obiskovalci središča Krškega so na- vdušeni nad lepo urejenim trgom pred pošto, kulturnim domom, banko. Po- sebno lep videz daje okolici spomenik Matije Gubca. Toda tu gre po sredini tudi prometna cesta, po kateri potujejo vsa,vozila od avtobusov do tovornjakov. Če hočemo obvarovati okolje in nasploh zaščititi življenjski in delovni pro; štor v središču Krškega, mislim, da bi bilo najbolje odpraviti ves promet skozi mestno središče. Pešci bi dobili prosto območje in to bi bilo dobro za hotelske goste in druge obiskovlce. Zdaj se pogosto dogaja, da mora človek precej časa čakati, če hoče prečkati cesto z gosti® prometom. Navsezadnje pa bi imeli hotelski gostje in prebivalci okoliških nis več miru, trg pa bi pridobil površine, primerne za zelenice. Če bi bil promet skozi mesto prepovedan, bi tisti, ki prihajajo iz smeri Sevnice ali Brestanice, krenili pri prye® križišču v levo, medtem ko bi tisti, k' prihajajo iz Brežic ali zagrebške smeri, zavili na prvem križišču v desno pro-železniški in novi avtobusni postaji- N ta način bi bila oblikovana cona M Pff ce in cona tišine. Za dosego boljših urhitrejših prometnih povezav pa bi bn primemo razmišljati o novem most čez Savo nad skladišč tovarne celin? in potniško železniško postajo. Jo bi ® nekatera podjetja pomenilo bližnjico i bi hkrati razbremenilo sedanji most. je zelo pomembno za dostavo blaga1 surovin in podjetja, kot je tovarna co lože. Za nuklearko bi bil to hitrejši n čin transporta, krški Agrokombinat p» bi imel hitrejšo povezavo z avto ces Ljubljana Zagreb. § Zagreb Namesto cvetja na grob pokojne Elze Picek iz Novega mesta podarja I ranči Smolič i/ Novega mesta 100.000 din Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto. Za poklonjeni znesek se iskreno zahvaljujemo. Beli svet in prijazna Dolenjska Po 28 letih tretji dalj*1 dopust — Razglednice zmeraj lepe _ MIRNA — Herbert Najkus je letos podlegel klicu daljnega sveta in take je v teh dneh z ženo Lino in s hčerko Emilly v rodni Sloveniji. Šoštanjčan, kar je po zaznamkih v rojstni knjigi m po koreninah, je obiskal kraj, kjer mu je tekla zibelka, pripotoval pa je tu® . na Mimo, kjer živi sestra Truda. Me bourne, kjer si Herbert služi kruh, mu nekoliko pozna na besedah, a posamenih, kajti štajerščina tak rekoč vsak tenutek sili iz njega. Posel, ki ga Najkus opravlja danes, ni tisto, s čimer je v Avstraliji zace^ lil UOIU, 3 Vsliui/l v -j _ , . pred skoraj 35 leti. Zaposlitev, kij°J^ imel kar prvo uro po tistem, ko ga J na avstralskem letališču pričakal zna nec, je bila sicer kar solidna p°vPr*~ na služba. vendar dela Herbert Najkus zdaj kot menedžer v neki livarni. Ta i je že 28 let, čeprav je v začetku P®??.! sal pogodbo le za 2 leti. V letih, ki J* je prebil v tej firmi, sije pridobil, k lahko poslušalec izlušči iz njeg0'’ pripovedi, precejšnjo naklonjen ^ tmjnjvcui, yicecjaiijv, -v , zdaj 63-letnega delodajalca.JMof^ tolikšno, da bi se livarna nekoč' , hodnosti lahko imenovala »Henhe i & comp.« Vsekakor na delavnici Avstraliji ne bo take table, ker se NASMEH ZA DOKAZ po fotografiji, so gostje iz lije na Dolenjskem kar zadov ni. (Foto: M. Luzar) družina Herberta Najkusa skoraj^ ,^/ nesljivo vrnila v Evropo. Lin i Italijanka. - ... .r. Odkar je Herbert v omenjen' ^ ni, ima letos šele tretji malo dalj * v ireiji -ujl v , pust, tak, kot ga bo tokrat Pre • rodni deželi. Prikupna Lina se tovanja sprva menda skorajda .fl češ, kam me vlečeš, mož. Zdaj Jc 1 dobivala £ vse drugače. »Ko sem ouw-glednicc iz Slovenije, so bile 'cP?joVe-1' da razglednice so zmeraj lepe •> ^ nija pa je lepa tudi v resnici, da « ne more skrili veselja nad P°'-rafale« zaničevalnih šovinističnih besed, ki so daleč odmevali in kot neme priče stoje v mojem in v arhivu kočevskega sodišča. Spomnil bi ga na takrat začeti postopek, za katerega se danes hvali, da ni uspel, in na besede, s katerimi meje takrat hudo žalil. Alije resnično pozabil, da sem mu vse to oprostil in daje pred sodnikom Volfom v Kočevju obljubil, da me ne bo nikoli več žalil in ne delal kaj takega. Odstopil sem od kazenskega pregona, ker sem menil, daje človek besede in da se ne bo več ukvarjal s tako nevarnim in umazanim poslom. Vendar je bila njegova obljuba prazna črka na papirju. Hozjan brez kakršnegakoli razloga ob našem prihodu iz Ljubljane začenja provocirati in delati izpade, posebej, ko je »ogret«, preti z orožjem in dviga temperaturo. Po njegovih lovskih zgodbah dobi nepoznavalec vtis, da organi milice in sodnik za prekrške niso nikoli nič ukrepali. To so samo njegove predpostavke, medtem ko uradni odgovori, kijih posedujem, govore nekaj čisto drugega. Jasno je, da zaradi neučinkovitih in nepopolno izpeljanih ukrepov glede prijav o konkretnih izpadih ter o motnjah reda in miru vedo za zadevo Kdo se skriva za farso Jožeta Hozjana? Nisem na nobeni strani, vendar ob tem, kar mi je znano, in po tistem, kar sem prebral v Dolenjskem listu 13. aprila v sestavku s podpisom Jožeta Hozjana, trdim, da avtor zapisa ni Hozjan, marveč so pisci drugi, ki se v resnici dalj časa v našem okolju skrivajo za Hozjano-vo farso. Tisto, kar je poskusil pokazati, je lažnivo, to ni njegovo pisanje, ker vsak ve, da ni sposoben napisati kaj takega. Zaradi tega se v Ribnici in širšem okolju veliko ljudi sprašuje, kdo se skriva za takimi šovinističnimi dejanji in kdo v bistvu ščiti in podpira take elemente. Če se Hozjan v Dolenjskem listu tako baha, da so vse ovadbe zoper njega propadle, je iz tega razvidno, kot daje kdo v ozadju, ki ni sprožil zakonskih ukrepov, čeprav naj bi jih po dolžnosti. Posebej je zanimivo, zakaj pristojni molčijo. Ta molk namreč daje podlago govoricam, da v Ribnici obstaja veriga podpore nacionalizmu. V našem okolju več let živi in dela veliko družin drugih narodnosti, v mestu pa je tudi garnizija JLA. Takšne izjave, kot jih daje Hozjan, so precej vznemirjale krajane. Iz njegovega prispevka v časopisu pa bi ga imel prej za mirnega krajana, a v resnici ta človek še zdaleč ni takšen. Menim, da gnila ribniška »veriga« dobro premisli, zakaj in s kakšnimi nameni se skriva za Hoz-janovo farso in se igra z razpihovanjem ognja nacionalizma v naši občini. ANTON ŠOBAR Podgorska 3 Ribnica Pripomba uredništva DL: V zvezi z omenjenim primerom je še nekaj občanov posredovalo pripombe uredništvu našega časopisa. »Krajani Novega brega (Grič-Rib-nica)« so telegramsko sporočili svoje distanciranje od vsakih izjav J. Hozjana, objavljenih v DL 13. aprila 1989, ker so lažnive in neresnične. Skupina gasilcev obžaluje, daje v gasilskih vrstah tak človek. Krajani Brega in Dolenjih Lazov menijo, da je omenjeno Hozjanovo pisanje laž. tudi drugi občinski organi in DPO te občine in celo republike, ker je življenje s tako osebo neznosno in nenormalno. Zal zamerimo nekaterim teh organov, da, čeprav smo večkrat v Ribnici in čeprav dobro poznajo celotno situacijo, se jim do danes ni zdelo smotrno pogovoriti se osebno z nami ter se poglobiti v tako kočljivo in težko zadevo. Poudarjam, da so veliko razumevanja glede razpleta te žalostne in nemile situacije pokazali tovariši v CK ZK Slovenije in na sodišču v Kočevju, razumevajoč resnost in zapletenost problematike in njenih posledic. Pred njimi in pred drugimi sem razgrnil dejstva: kdo bi prenesel soseda, ki neprestano grozi, da bo »mahnil soseda«? Kako bi se počutil pripadnik JLA, ko mu sosed žali armado ter diskreditira in grobo napada oficirje in druge naše narode in narodnosti, ki žive v Sloveniji, v tako zapletenih političnih razmerah? Vprašam vse pristojne in nepristojne, kako bi se počutili, ko bi jim v poznih nočnih urah pošiljali anonimne telefonske klice, češ daje UJV, kadar bi jim metali v hišo kamenje in kosti, zapirali vhode v zgradbe, ruvali mejnike, kradli in prodajali drva s skupnih parcel, kurili okrog zgradb ipd.? Vprašujemo se, kdo in zakaj je streljal pred staro hišo 1. januarja okrog polnoči. Javno in odprto vprašujem Hozjana, s kakšno namero in pravico je imel nedovoljeno orožje, ki mu je bilo (po informacijah milice) odvzeto. Alije odgovarjal za tako kaznivo dejanje? Upoštevajoč vse te okoliščine, sem pred kolegi izjavil isto, kot je Franc Šetinc izjavil v Beogradu, da se ne počutim varnega živeti v tukajšnjem okolju, ker lahko vsak trenutek pride do tragedije. To trdim z vso odgovornostjo in imam za vse, kar sem izjavil, argumentirana dejstva. Hozjan naj ne misli, da so se vse prijave razpršile kot mehurčki. Tokrat mu ne bo oproščeno, ker se je pokazal v pravi luči; kazenski postopek je v teku. Mnogi me sprašujejo, zakaj so se njegovi nacionalistično-šovinistični izpadi in žalitve stopnjevali v fazi splošne agonije nekaterih sil, ki napadajo JLA ter druge narode in narodnosti, ki žive v Sloveniji. Tiste, ki sprašujejo, bi napotil po odgovor k njemu. In naj jim pojasnijo, ali si lahko nacionalizem »izmisliš«, ali se rojeva v glavah posameznikov in oplaja kot zlo v besedah in dejanjih v vsakdanjem življenju. Hozjan nima nikakršne pravice grobo žaliti in obregovati se ob nekoga poštenje, raje naj gleda sebe. Ne vem, kdo je od koga izoliran. V družbi njegovih somišljenikov nisem bil in nočem biti nikoli. Svoje nasvete, lekcije in soljenje pameti ob kozarcu za šankom lahko naslavlja na svoje pajadaše, name ne. Priporočam tistim. ki mu pišejo tekst, naj se ne spuščajo v take avanture in naj ne nasedajo neresnicam in ne širijo dezinformacij izpostavljene osebe. Kot pravi pregovor, ima laž kratke noge. Ob koncu bi rad vedel, kdo so njegovi ognjeni privrženci, ki so njegovega mišljenja. Če je tako »priljubljen« in »cenjen« kot poštenjak in dobrotnik, naj se pobliže pozanima za svoje sosede in naj ne skrbi za naše bivanje v lastni hiši in na lastni zemlji. P. S.: S tem končujem vsakršno polemiko in zadevo prepuščam sodnim orga- n0m SVETISLAV NIKOLIČ podpolkovnik JLA v pokoju, novinar-publicisl Sektaštvo v pravilniku in srcih _Še en prispevek k polemiki o pogrebih (DL 23. marca, 13. in 20. aprila) D li ^anek’ °bjavljen v Dolenjskem .. u ™. marca 1989 pod tem naslovom, 'gaje napisal novinar Dolenjskega lista arjan Bauer, sem napisal svoj prispevek, ar sem menil, daje vsebina članka preveč adenciozna in potencira »probleme« le Nnv°8rebnih svečanostih članov ZZB v , V v c,hčini Novo mesto in na ta način _ "ja vtis, da hoče očrniti organizacijo rer nekatere njene tovariše, ki so veza-na sodelovanje pri pogrebih, in celo de-'gare občinske skupščine, češ da je bil r ,ok ° Pogrebnih svečanostih sprejet zabil ' “mrle ženice... Moj članek je objavljen v DL pod enakim naslovom zla a*,ri'a 'n sklepam, da so ga bralci DL, sti pa člani ZB ocenili realno, saj mi je nuPn r uradno spo-1 kjer so napisane besede, da odlok »j. P°zna več civiinih, mešanih in cerkve-(j0. Pogrebov. To poročilo sem v celoti j. .r.° Pro"čil in v svojem članku nisem le h t'a 10 ne P'k v poročilu, rekel sem v'fla °dlok ne uporablja teh besed, tem-SVe.en°ren, načelni izraz »javna pogrebna l^^anost«. Zame in za vsakogar, ki se ma-to r|fZun7e na predpise, pa je pomembno j ' ar Piše v odloku, ne pa v poročilu, saj 'AiiOk za oh^nnp nrpfink Lr i on ip u fr,0"' m občane predpis, ki gaje spreje-sltiičj nska skupščina in je bil objavljen v finskem DL 10. februarja 1983, po-v J 0 Pa ni predpis niti ni bilo objavljeno 1 SkuPščinskem listu. Zato menim, da : praJe navedbe o vsebini odloka tudi s čne8a vidika jasne in nesporne. auer meni, da tovarišev, kijih omenja lov e°kusne izgovore, ker so odrekli sode-(,lha"Jes Priporom ali govorom na pogrc-„i ’ * Je prisoten duhovnik, ni očrnil, ker 3vedel njihovih imen Po njegovem bi jih očrnil, če bi navedel njihova imena in izjave. Po mojem mnenju je tak zagovor jalov, saj so mišljeni tovariši splošno znani vsem članom ZB in drugim krajanom v KS in tudi velikemu številu v Novem mestu, pa če so navedena njihova imena ali ne. Torej gre za splošno znane osebe v tej stvari, ki že vrsto let sodelujejo s praporom oz. govorom na pogrebnih svečanostih članov ZB. Da je moja ocena, kot sem jo napisal, točna, se lahko Bauer prepriča pri prizadetih in mu bodo v lastni KS povedali svoje občutke ob njegovem pisanju. Bauer prepušča, naj jaz in tovariši presodimo, kako se počutijo svojci pokojnega borca, ko jim po telefonu sporočajo, da ta in ta ne bo hotel govoriti, oni pa ne nositi prapora, vendar da bodo kljub temu poskrbeli, da bo vse v redu. Če so take besede odgovora točne, soglašam, da niso v redu, in jih tudi nisem zagovarjal v prejšnjem članku, zato ne vem, zakaj Bauer dvomi o mojih čustvih ob takih nepravilnostih. No, upam, da so taki primeri osamljeni, in iskreno želim — verjetno tudi moji tovariši — da bi tisti, ki dajejo taka neprimerna pojasnila svojcem, opustili besede »Ta in la ne bo hotel govoriti, mi pa ne nositi prapora«. S tem bo odpadlo slabo počutje prizadetih svojcev. Kar se tiče razlik pri pogrebnih svečanostih članov ZB v Trebnjem in pri Belokranjcih še trdim, da obstajajo razlike ne glede na vrsto pogreba. Konkretna pozornost udeležencev ZB na pogrebnih svečanostih in plačila godbe ali pevcev, venca itd. do aktivnega borca NOV je večja v primerjavi s tistim, ki je le sodeloval z NOB in je sicer tudi član ZB. Te navedbe navajam samo zaradi Bauerja, ki trdi, da ni nobenih razlik, in se sklicuje na osebe, ki so mu dale lake informacije, te pa trdijo, da so le smiselno odgovarjale tako, kot je bilo zastavljeno telefonsko vprašanje. Pravila so pravila Prodal sem trinajst let starega ficka, skoraj zastonj. Prodajno pogodbo sem poskušal overiti pri upra vi za družbene prihodke. Srečal sem Nina Petriča, uslužbenca uprave. — Še prej boš moral na vložišču SOB o veriti svoj podpis na pogodbi. — Kako »overiti«? — Moraš dobiti potrdilo, da je podpis res tvoj. — Pa saj vem, da je moj. Sam sem podpisal in nikogar iz vložišča SOb ni bilo zraven. — Pravila so pravila. Odhitet sem na vložišče SOb, da mi grafologi potrdijo, da je podpis resnično moj. Še nisem dobro vstopil v pisarno, že sem dobil i1 roke položnico. — Kaj mi bo to? — To moraš plačati na banki, pa ti bomo overili podpis, — mi je reklo prijazno bitje. — Tega ne razumem. Plačati moram na banki, da mi boste vi na SOb potrdili, da sem jaz podpisal to pogodbo, za katero jaz že brez vaše potrditve vem, da sem jo podpisal, in mi tega vi nikakor ne morete potrditi, saj niste bili zraven. Potrdi mi lahko le Slane Tonček, saj sem podpisal v njegovem lokalu. — Pravila so pravila! — Toda zakaj naj plačam na banki? Mar ne bi mogel preprosto plačati kar tukaj pri vas? — Banka bo potem plačala nam. Odhitel sem na banko. Ko sem plačeval položnico v višini 12.200 din, sem resnično že začel dvomiti, da sem tisto pogodbo podpisal jaz. Kaj pa, če jo je nekdo drug? Mogoče pa bodo strokovnjaki v SOB podvomili v moj podpis. Mar naj to pomeni, da fička ne bom mogel prodali? Pa saj ne more biti res. Tako kot sem sedaj tukaj, vem, da sem tisto pogodbo podpisal jaz. Še oblike svinčnika se spominjam. Ali pa so bile mogoče to le sanje? Država bo že vedela. S strahom sem se vrnil v vložišče. Oddal sem potrdilo, da sem banki izročil 12.200 din. Vkopan sem čakal, kaj bo. Ali me lahko tudi zaprejo, če ugotovijo, da podpis ni moj? Mogoče sem bil pri podpisovanju površen in bodo ugotovili, da tistega »pildka« nisem jaz podpisal.? — V redu je, — je dejala z nasmehom prijazna tovarišica in mi izročila nekakšen listek. Kamen mi je padel od srca. Torej je pravica spet zmagala. Ves vesel, da sem prodajno pogodbo resnično podpisal jaz, in tudi ponosen, da oblast tako lepo skrbi za svoje državljane, sem oahitel na upravo za družbene prihodke. Tudi tam so bili zelo zelo veseli, da sem pogodbo resnično podpisal jaz, in so mi jo tudi hitro in širokosrčno overili. Hvala jim! Ob silni prijaznosti vseh uslužbencev in spričo veselja ob spoznanju, da sem tisto zadevo resnično podpisal jaz, sem povsem pozabil, da so me raziskave mojega podpisa stale 12.200 din. Kasneje sem se malo ohladil od silnega navdušenja in se zamislil Zadnjič sem bil na nekem sestanku, ki ga je sklicala, recimo, oblast Vsi prisotni smo se podpisovali na neki listek, ki je krožil po sejni sobi Kako to, da ni tistih podpisov nihče overil? Je že tako. Ko te administracija (birokracija) potrebuje, določena preverjanja niso potrebna. Kadar pa jo potrebuješ tl je še kako natančna in nezaupljiva! Nekdaj sem zbiral avtograme. Naj jih overim pri SOb? MATJAŽ RUS P. S. Res sem se podpisal pod ta članek. Podpisa pa nisem overil. Če želi, lahko to stori uredništvo. To so rezultati nacionalizacije V 30 letih mi ni uspelo izzvati javnega dialoga o tem, pričakujem, da se mi bo to posrečilo zdaj, ko prihaja obdobje tržnega gospodarstva Somrak pa mi osebno zatrjuje, daje Bauer njegove besede i/ daljšega prostega razgovora spremenil v svoj prid. Neverjetno, kako Bauer spreminja vsebino tega, kar je prvotno napisal (da je nastal v Novem mestu odlok zaradi zgodbe ženice...) in to, kar sem mu jaz odgovoril: da delegati občinske skupščine niso sprejeli odlok o pogrebnih svečanostih zaradi zgodbe ženice, temveč zaradi celotne organizacijske in vsebinske problematike v zvezi s pogrebnimi svečanostmi. Sedaj želi te moje jasne navedbe spremeniti, kot da bi jaz zanikal dogodek z ženico. Tega nisem napisal niti se zanj nisem zanimal. Moja trditev je jasna, in če ni take, mi lahko oporekajo še vsi živeči člani občinske skupščine, ki so glasovali za odlok in ki so dobili tudi obrazložitev kot razloge za sprejem odloka, brez zgodbe o ženici. Morda bo za Bauerja tudi kaj prepričljivega navedba o obrazložitvi odloka, ki govori, daje trajala javna razprava leto in pol, predenje bil odlok sprejet. Torej tudi to potrjuje potrebo po odloku. Prav bi bilo, da s svojo zgodbo o ženici ne odpira ran izpred ne vem koliko let, saj je tudi to v nasprotju s tistim, kar navaja Bauer o tem, kako se počutijo svojci, če slišijo neprijetne informacije. Bauer pravi, da jnu posredno podtikam, da je hotel stroške za godbo ali pevce ob smrti očeta prevaliti na pleča ZB. Ob tem lahko le ugotovim, da Bauerja občutki varajo. Če bi tako mislil, bi direktno tudi povedal, ker nisem vajen igrati zakulisne vloge. Vsak bralec lega dela besedila prejšnjega članka lahko ugotovi vsebino in namen mojega prispevka, kije bil izključno prikazati v celoti (ne samo članov ZB) vse različnosti pogrebnih svečanosti ne glede na to, ali so pogrebi civilni ali mešani, »lepi« ali »skromni«, kot pač nastajajo, in so zgodovinsko ter razvojno prilagojeni vsakdanjemu življenju. Konferenca delegacij s področja trgovine je na seji obeh_ pristojnih zborov občinske skupščine Črnomelj 14. maja 1975 postavila naslednja pismena delegatska vprašanja: - Koliko najemnine so podjetja najemniki plačali od nacionaliziranih poslovnih prostorov od leta 1958 do konca leta 1974? — Koliko teh sredstev je bilo v istem času porabljenih za tekoče vzdrževanje in modernizacijo teh prostorov in koliko za gradnjo novih poslovnih prostorov? V kakšnem razmerju je bila od leta 1958 do konca 1974 upravna režija dosedanjega Stanovanjskega podjetja do bru- DOMACE TRNJE • Pri nas je vse izredno — izredni kongresi, izredna neodgovornost, izredna draginja, izredna inflacija. • Bela ovca se lahko hitro spremeni v črno — pod vplivom volkove ideologije. • Življenje preneha biti borba, ko si trajno zagotoviš mesto pri koritu. M. BRADAČ • Pri nas je kot v pra vem gledališču. Vsak dan drama. • Ogradimo se od tistih, ki so zase ogradili družbeno svojino. • Pred ljudstvom so sicer pokazali zajčje srce, toda za fotelje so se Morili po levje. • Ritem držimo samo še pri dviganju cen. d. STARČEVIČ Zato zame. m lahko trdim tudi za člane ZB. m sprejemljiva etiketa sektaštva v pravilniku in srcih, kot jo Bauer opredeljuje samo elanom ZB. Tukega mišljenja sem tudi zaradi lega. ker je organizacija ZB po legitimni poli spiejcla svoja pravila, po katerih se ravna, dokler niso spremenjena, pa če so za koga izven organizacije sprejemljiva ali ne. Tu še povem, da po ugotovitvah organizacije ZB njeni člani do sedaj niso ugovarjali zoper obstoječa pravila, in praktično ni čutiti nobenih problemov. Če pa bodo od članstva ZB prišle pobude za spremembo pravil, sem prepričan, da jih bo v javni razpravi celotna organizacija proučila in lahko v svoji pristojnosti sprejela spremembe ali jih ovrgla. Bauer pravi, daje pisal o tem, in če bo potrebno, da bo še. samo zato, da se borcem. ki bodo umrli, ne bi pri pogrebih še naprej dogajala krivica. Tudi jaz sem na isti liniji, s to razliko, da bom pisal, čeprav ne poklicno, in branil ne samo umrle borce, temveč tudi žive, če bom menil, da se komu dela krivica ali da kdo po krivici napada posameznika ali organizacijo ZB. No. velika moja želja je, da bi tudi Bauer v tem smislu razširil svojo skrb na živeče borce in celotno problematiko na tem področju. Borci mu bodo za to zelo hvaležni. lzgleda, da Bauerja strašno moti. ker si ne more razložiti, zakaj sem omenil v svojem uvodnem članku tudi »Kristusovo podobo na križu«, ker je to uporabil za ilustracijo k svojemu članku. Pri tem pravi: »Mar ni Kristus na križu tudi dva tisoč let star simbol človekovega odhoda?« in dostavlja v tej zvezi, kako majhni smo. ker lega ne vemo. Bauerju naj povem če bo to zanj kaj pomenilo - da me prav nič ne moti niti me duhovno ne obremenjuje samo Kristusovo znamenje, kar lahko potrdijo evidentirani podatki (nad 700 nastopov ) mojega sodelovanja v pevskem zboru na pogrebnih svečanostih ne glede na to, ali je bil zdraven križ ali ne. Prav tako sem imel 32 poslovilnih govorov od pokojnikov ne glede na to, ali je bil zdraven duhovnik ali ne. Ne soglašam pa, da kdorkoli, še zlasti pa poklicni novinar, izrablja kulturnozgodovinski simbol (trpljenje Kristusovo) za osebni prestiž. RUDI HRVATIN toprodukta (vnovčenih najemnin) podjetja? Ker konferenca delegacij na ta vprašanja ni dobila nobenega odgovora, jih je na seji istih zborov dne 24. marca 1976 ponovno postavila ter ponovno zahtevala odgovor. Toda odgovora tudi to pot ni bilo in tako ta vprašanja po trinajstih letih še vedno čakajo na odgovor! Na vprašanja je bilo (in je očitno še danes) težko odgovoriti, ker so bila sredstva najemnin porabljena za stroške (tudi plače) pisarniškega »upravljanja« nacionaliziranih poslovnih prostorov, konkretno takratnega Stanovanjskega podjetja. Da se stvari tudi do danes bistveno niso spremenile, dokazujem z naslednjim: Streho moje hiše, v kateri sta tudi meni nacionalizirana poslovna prostora, bo v kratkem treba ponovno zamenjati. Zaradi pomanjkanja družbenih sredstev iz prej omenjenega razloga sem jo bil v 1969. letu (poleg ostalih skupnih del) prisiljen prekriti izključno na svoje stroške, brez vsake soudeležbe »solastnika«. Ker bi bil za kritje stroškov ponovnega prekritja strehe sedaj na vrsti on, sem pred nekaj dnevi vztrajal na tem. da se seznanim z višino sredstev, ki so po tridesetih letih v ta namen na razpolago Pri tem sem prišel do presenetljivih podatkov, med njimi tudi do naslednjih: a i Emona-Dolenjka je kot uporabnik-naicmnik teh prostorov plačala Samoupravni stanovanjski skupnosti za 1988. leto 1.278.030 novih ali povprečno mesečno nekaj več kot deset in pol milijona starih dinarjev. Javnosti prepuščam v presojo, ali je to simbolično najemnino za 68.40 m: poslovnih prostorov smatrati kot socialno podporo uporabniku prostorov. Uporabnik pa naj javnost seznani, kakšnih koristi so bili zaradi tega deležni potrošniki v obliki nižjih cen. b) Po tridesetih letih, v katerih se za vzdrževanje skupne stavbe ni porabil niti en družbeni stari dinarje na razpolago natanko 492.010 novih ali nekaj več kot 49 starih milijonov dinarjev amortizacije ali sredstev zn enostavno in razširjeno reprodukcijo, kot temu pravijo ekonomisti. Tudi oceno o tem, kaj se lahko s temi sredstvi obnovi ali celo zgradi, prepuščam javnosti. c) lz letne najemnine 1,278.030 novih dinarjev za 1988. leto so kriti tudi stroški knjigovodskih storitev v znesku 105.410 novih dinarjev in stroški strokovne službe v znesku 90.100 novih dinarjev. Knjigovodske stroške si zaračunava Knjigovodski center, ni pa mi znano, na kaj se nanašajo stroški strokovne službe Znano mi je le, da se v vseh tridesetih letih noben organ občine, bivšega stanovanjskega podjetja, sedanje samoupravne stanovanjske skupnosti ali najemnika-uporabnika prostorov niti enkrat ni potrudil na ogled »skupnega« podstrešja in strehe. Nikomur od teh ni mar, če bo hiša ob taki brezskrbnosti prej ko slej v podobnem stanju, kot je že danes hiša z ,avno tako nacionaliziranimi prostori (Skubic) na Kolodvorski cesti št. 8. Časopisni prostor me omejuje, da ne morem podrobneje razčlenjevati vsega nesmisla in družbene škode nacionalizacije. Naj navedem le, da so bili od konca vojne do nacionalizacije, to je v trinajstih letih, v Črnomlju zgrajeni trije najemni poslovni prostori (in vsi trije po zgrešeni občinski prosti presoji seveda nacionalizirani), v naslednjih tridesetih letih pa nobeden. Protivrednost katerega od nezgrajenih prostorov pa morda leži varno naložena v tujih bankah. JANKO VRANEŠ1Č Črnomelj Kolodvorska cesta 49 Sreča Maraščeve mame Kako malo je treba, da je svet lepši! Krasinec. Na robu te vasice ob Kolpi se s prijateljico Vladko ustaviva. Namenjeni sva k njeni teti. Pričaka naju nasmejani obraz 76-letne Starašiničeve mame, po domače Maraščeve, in kup hlebcev sveže pečenega kruha. »Le poskusita!« nama ponuja prijazna žena, »ravnokar sem ga vzela iz peči.« Kaj tako dobrega že dolgo nisem jedla. »Kako morete speči tako dober kruh?« pravim. »O, ta kruh je zrasel doma! Žito pridelam sama, le orje mi sosed. Vse ostalo naredim sama. Tudi krompir sama pridelam in vso zelenjavo, vse, kar potrebujem, vse‘ je domače.« Stojimo ob hiši in gledamo na dve njivi poleg hleva. Iz te zemlje raste življenje za prebivalce Starašiničeve hiše. »Med vojno nas je bilo osem,« pripoveduje Vladkina teta. »Požgali so nam hišo in hlev. Ostali smo brez vsega. Nisem imela več kaj nositi . partizanom v hosto. Bratje in sestra so pred leti pomrli. Sedaj sem sama.« ..Kako zmorete sami vse delo?« »O, srečo imam, da lahko hodim!« veselo odgovori žena, se opre na palico in oddrsa proti hiši. Pred desetimi leti jo je zadela kap, zato težko hodi in težko govori. »V trgovino sploh ne hodim,« nadaljuje, »je predaleč. Pa saj trgovine sploh ne potrebujem. Saj še semena sama pridelam. Žito imam še od predlani. Vsega imam dovolj. Kislo zelje sem naribala, kisle repe imam kar precej, jabolk je tudi dosti, ničesar mi ne manjka! govori z nasmehom. Mnogo je na svetu ljudi, ki imajo veliko, a le malo je takih, da kljub temu z zadovoljstvom in nasmehom zrejo v svet tako kot Marašče-va mama. »Naj bo dobro ali slabo, meni je vse lepo,« pravi. Koliko trdega mora človek v življenju doživeti, da se dokoplje do tako preproste modrosti! »Škoda, da niste prišli teden dni kasneje. Bi videli mojega novega prašička!« poslušam navdušene besede kmetovalke, ki vsako leto od pomladi do jeseni redi prašička, nato pa je mesa pri hiši dovolj do naslednje jeseni. »Poglejte, kako lepe kokoši imam! Tudi dva petelina imam, enega bom morala zaklati!« »Kar sama?« »Kajpak! Pa bo spet pečenka pri hiši! Hiša še vedno ni ometana,« govori žena dalje, »a to ni mogoče. Tudi tako je dobra! Lepo je tu pri nas, kaj ne?« Da, zelo lepo je v vasici ob tihi Kolpi, poleg starega mlina, ki še vedno vrti svoja stara kolesa, si mislim. Skromna domačija, dve njivi, kos travnika — pa vendar neodvisno kraljestvo, ki seje pod vodstvom osamele stare žene sposobno samo preživljati. DUŠICA KUNAVER Ljubljana MESTO, KI SE DUŠI V ZELENJU V mestu mimoz, kakor tudi pravimo Hercegno-vemu, so mimoze že zdavnaj odcvetele. To pa ne pomeni, da je zaradi tega mesto pusto. Nikakor ne. Hercegnovčani so ponosni na svoje vedno zeleno mesto m pravijo: »Druga mesta se dušijo v izpušnih linih, slabem zraku, naše pa se duši v zelenju!« rav imajo, kajti tako zelenega mesta in s tako različnim zelenjem, zbranim z vseh koncev sveta, bi verjetno ne našli daleč naokoli. Ali veste, kako so pravzaprav prišle mimoze, to visoko grmovje ali že skoraj drevje, v Hercegovi? Njihova domovina je namreč Avstralija, ne pa ta najtoplejši del črnogorske obale, kjer so se tako bohotno razrasle. Pripovedujejo, da je bil včasih običaj, da so morali pomorščaki, in Hercegnovi z okolico jih je v svoji bogati zgodovini dal morju kar precej, ko so šli na svojo prvo daljšo pot po svetovnih morjih, prinesti domov in posaditi eno rastlino, ki prej v tej okolici še ni rasla. Rastlina, ki se je v domačem kraju prijela, je postala neke vrste mornarjeva maskota in gaje varovala, daje iz širnih svetovnih prostranstev zopet našel pot v domače pristanišče. Za marsikatero od eksotičnih rastlin, ki rastejo na pobočjih Hercegnovega, se tudi ve, kdo in kdaj jo je prinesel. Za mimozo, to najbolj značilno rastlino mesta, ki je postala tudi njegova maskota, pa se tega ne ve. No, vedno zeleno je mesto Hercegnovi in še vedno zeleno pa je tudi prijateljstvo med pobratenima občinama Hercegnovi in Novo mesto. To so lahko ugotovili člani novomeške delegacije, ki so se prejšnji teden napotili tja na krajši obisk. Zeleno da, ni pa se še prav razcvetelo in ni rodilo zaželenih cvetov. In če nadaljujemo s prispodobami, lahko rečemo, da mu je grozila tudi pomladna slana, ki bi lahko zamorila nadaljnje sodelovanje. Slana v obliki nerazumevanj, napačnih interpretacij in pomanjkanja pravega dialoga, ki smo ji bili priča na jugoslovanski politični sceni zlasti zadnje mesece. Prav zato, da bi preprečili učinke take slane, so se No-vomeščani napotili v bratske jugoslovanske občine. Ne da bi se klanjali ali prosili, temveč da bi poslušali in povedali svoje, če že živimo v skupni državi, se moramo pogovarjati in poskušati razumeti drug drugega, brez posrednikov, moramo se bolje spoznati, pri tem pa pobratimstvo še posebej obvezuje. SLOVENCE TUKAJ DOBRO POZNAJO Ob prihodu v hotel Igalo, kjer smo imeli rezervirane sobe, nas je prijazna receptorka ogovorila v čisti sloveščini. Ko se je poleglo prvo presenečenje, je povedala, da je sicer doma iz Žalca, iz doline zelenega zlata, da pa si ie vedno želela živeti ob morju. Tukajšnja klima ji zelo ugaja in ne verjame, da se bo kdaj preselila od tod. »Moj mož je Hercegovec,« je pripovedovala. »Nekaj časa sva živela v Švici in prihranila toliko denarja, da sva si tukaj postavila hišo. Stanujeva v naselju, kije dobilo ime po Novem mestu. Torej sem tudi jaz Novomeščanka,« se je pošalila in nadaljevala: »Seveda me včasih spreleti tudi domotožje |do domačem kraju. Doma imam še brata in ostarelo mater. Obiščem ju nekajkrat na leto, več pa zaradi velike oddaljenosti ne morem. Zato pa si ob melanholičnih trenutkih zavrtim slovensko glasbo, najraje poslušam narodne pesmi, in se tako potolažim.« Vesna Šiak, tako je prijazni receptorki ime, nam je tudi povedala, da je v Hercegnovem še več Slovenk, vendar se zaradi službenih in družinskih obveznosti ne videvajo kaj dosti. Največ jih je poročenih z oficirji, zaposlene pa so v turistični dejavnosti. »Z zaposlitvijo je tukaj težko, saj je konkurenca zlasti za delo v turizmu velika,« nam je še povedala Vesna, »pa tudi osebni dohodki so nizki. Lahko vam v Sloveniji. Slišala sem, da pri vas ni osebnih dohodkov nižjih od 300 starih milijonov.« Ker smo videli, da je tako splošno prepričanje v črni gori, smo jo potolažili, pač slaba tolažba zanjo in za nas, da to vendarle ne drži, saj je pri nas še veliko osebnih dohodkov, ki komaj presegajo milijon dinarjev. Pozneje, ko smo bili na obisku v ladjedelnici in si ogledovali ladje na remontu v ogromnih dokih, delavci pa so imeli ravno dopoldansko malico in so mežikaje v toplo sonce postajali naokoli, me je ustavil starejši možakar in me tudi ogovoril v lepi slovenščini: »Hej, tovariš, od kod pa ste?« Bil je to strojni ključavničar Tomislav Bankovič, doma iz bližnje vasi Denoviči. Začudil sem se, od kod mu slovenščina, pa je povedal: »Moj stric je bil oficir v Ljubljani, pa me je kot fantiča vzel k sebi v Ljubljano, da sem se pri obrtniku Hribarju na Viču izučil za strojnega ključavničarja. Tam in v Celju sem obiskoval tudi vajeniško šolo. V Sloveniji sem živel od leta 1955 od 1958, zadnje leto pa sem delal tudi v mladinski delovni brigadi, ki je gradila avto cesto bratstva in enotnosti pri Brežicah. Na Slovenijo imam lepe spomine in slovenščine ne bom nikoli pozabil.« Predno je Tomislav zopet odšel na svoje delovno mesto v skladišču orodja, kamor je bil invalidsko premeščen, je še povedal, da zasluži približno milijon in pol dinarjev mesečno, da pa imajo delavci, ki delajo na zahtevnih in težavnih strokovnih delih pri remontu tudi po nekajkrat večji osebni dohodek od njegovega. ZAPISANA V ZGODOVINO HERCEGNOVEGA Nedaleč od mesta v vasi Baošiči stoji nenavadna stavba s še bolj nenavadno notranjostjo. Danes je spremenjena v muzej, ki ga Hercegnovčani ponosno razkazujejo obiskovalcem. Do leta 1983 pa je tu še živel lastnik te stavbe, mornariški kapitan Miroslav Stumberger, po rodu Slovenec, doma iz Šmarja pri Celju. Življenje tega znamenitega človeka je prav tako nenavadno, kot je nenavadno okolje, ki ga je spremenil v svoj življenjski prostor. Rodil se je leta 1892 kot Friderik, vendar je moral kot mornariški oficir v starojugoslovanski vojski, ker je njegovo ime zvenelo preveč nemško, prevzeti ime Miroslav. Postal je priznan strokovnjak za podmornice, vendar se njegova nemirna in ustvarjalna narava ni posebno dobro sklada z ostalim poveljniškim kadrom v vojski, zato je bil upokojen, star komaj sedeminštirideset let. Kupil si je nekaj zemlje v tedaj še sila majhnih in zaostalih Baošičih, vendar s prelepim pogledom na morje, in si sam pričel iz kamenja zidati hišo. Stavba je, zgrajena v več etapah, že na zunaj precej nenavadna, notranjost pa bolj kot na stanovanje spominja na podpalubje starodavne ladje. Temu primerna je tudi oprema s skromnim ležiščem vred, ki jo je povečini izdelal upokojeni kapitan sam, posebno občudovanje pa obiskovalcem zbuja bogata zbirka stare ladijske opreme, orožja, strelnega in hladnega, z vseh koncev sveta in iz vseh dob, zlasti pa še številne slike, kipci, modeli ladij in drugi predmeti, ki jih je ustvaril v svoji osamljenosti in z obilico umetniške nadarjenosti. Miroslav Stumberger je v okolici veljal za posebneža, vendar so ga zaradi njegove razgledanosti ljudje vedno spoštovali in ga radi obiskovali, zlasti pa mu je zrasel ugled med drugo svetovno vojno, ko gaje okupator zaradi njegovih sposobnosti večkrat vabil na svojo stran, on pa je vsako sodelovanje vzvišeno zavrnil in raje pomagal domačinom v njihovi borbi proti sovražniku. Zato je občina tudi lepo poskrbela zanj, ko si v visoki starosti ni mogel več pomagati, izpolnila pa je tudi njegovo zadnjo željo, naj bi ga po smrti v Beogradu upepelili, žaro z njegovim pepelom pa vzidali v zid pri vhodu v njegovo bivališče. Vrednost zbirk, ki jih je Stumberger volil mestu, bližnjih sorodnikov ni imel, je neprecenljiva. Na njegovo poreklo pa spominja slovenska krušna peč, ki je tudi dobila prostor v tej nenavadni domačiji. Nedaleč od tega kraja je preminil še en Slovenec, ki bo za vedno zapisan v zgodovino jugoslovanskega pomorstva. To je ladijski poročnik Sergej Mašera, ki je skupaj s kolegom Milanom Spasičem pognal v zrak rušilec Zagreb, namesto da bi ga predal italijanskim okupacijskim silam. Truplo Milana Spasiča so pozneje našli in so ga Italijani z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču v Hercegnovem, leta 1973 pa je bil proglašen za narodnega heroja. Glavo Sergeja Mašere pa je eksplozija na rušilcu vrgla na obalo, kjer jo je našla neka ženska in jo zakopala, šele pred nekaj leti je za to povedala. Glavo so našli in jo izročili njegovi družini. POMLAD RAZLIČNIH CVETOV Toliko o dogodkih in o ljudeh, ki so najbolj živa vez med Slovenci in tem pobratimskim mestom v Črni gori. Seveda pa današnje vezi in stike pišejo današnji dogodki in današnji stiki. Tako je v razgovorih z Novomeščani dejal tudi predsednik skupščine občine Hercegnovi in član CK ZKJ Tomo Čeprnič: »To srečanje smo imeli za potrebno, saj so zaradi zapletene politične in ekonomske situacije v Jugoslaviji in različnega razumevanja stvari komuniciranja še toliko bolj potrebna. Vidimo, da bi se lahko spremenilo v kvaliteto in tako na osnovnih principih naše revolucije, avnojske politike in drugega mi imujv ■> vaviv « i iv tiiiVj uuj jw u viviv imiV) iiiiiuiiviiV) wnwwuw ni v *.VIv j < > opraviti. Kvalificirani delavci tukaj dobro zaslužijo, vendar, kot priznavajo Hercegnovčani, to m pravi posel za domačine, ki se raje zaposlujejo v turizmu, trgovini in pomorstvu. privedlo na dimenzije skupnega mišljenja in medsebojnega razumevanja.« Spregovoril pa je tudi o aktualnih dogajanjih v Črni gori: »Verjetno poznate dogodke, ki so se pričeli pofeti, potem dobili poseben razvoj jeseni in pozimi ter marca letos. Glede na različne interpretacije teh dogajanj v različnih okoljih naj povem, da so spremembe med seboj povezane in so na splošno v Črni gori pozitivno ocenjene. Spremembe v celoti smatramo za demokratske, tako v odnosu na kadrovske spremembe kot tudi v odnosu do novega socializma in socialistično politično in ekonomsko reformo. Zato ugibanja o tem, ali je imel narod Črne gore do sprememb demokratski pristop, za nas ni sporno. Smatramo, daje bilo to, absolutno demokratično in da je bilo treba s temi prijemi vzpostaviti temelje za spremembe, ki so potrebne za prehod v demokracijo. Razlike v ocenah v nekaterih okoljih temelje na nerazumevanju dejstva, da smo v Črni gori bolj potrebni teh demokratičnih procesov in da smo se na ta način razbremenili in osvobodili nekega dogmatskega kadrovskega pristopa, ki je temeljil na birokraciji.« Novomeščani so se strinjali, da so pač Črnogorci popolnoma upravičeni poiskati svoje poti in bližnjice v demokracijo, če menijo, da je to zanje bolje, hkrati pa poudarili, da obstajajo tudi v nekaterih okoljih zunaj Slovenije različna tolmačenja in mnenja o dogajanjih v Sloveniji, ki prav tako temeljijo na pomanjkanju pravih informacij in pripravljenosti razumevanja različnih izhodišč in zgodovinskih in kulturnih posebnosti. Ker so se želeli hercegnovski funkcionarji posebej pogovoriti tudi o Cankarjevem domu, so jim razložili, kako različne interpretacije je dogajanje v njem doživelo v posameznih medijih javnega obveščanja, kjer so poudarjali le odlomke iz posameznih govorov, ne pa sporočila skupne izjave, ki pa je bila oblikovana že pred skupnim zborovanjem in je edini pristojni dokument, za katerim stoji večina Šlovencev. To je bilo za marsikaterega sobesednika dokaj novo. Ko so se pogovarjali o možnostih za skupno sodelovanje, so Hercegnovčani predstavili svoje osnove, ki jih nudi njihova, po potresu dokaj dobro obnovljena občina z lepo urejenimi infrastrukturami, za skupna vlaganja v turistične objekte pa tudi nekatere odvečne kapacitete, zlasti v gradbeništvu. Dokaj rožnate predstave o položaju slovenskega gospodarstva in njegovi investicijski zmožnosti, ki jih imajo ponekod, je postavil na realna tla predsednik novomeškega izvršnega sveta Adolf Zupan, ko je povedal o težavah, s katerimi se trenutno ubada naša industrija, in o težavah v novomeški infrastrukturi, ki se nam trenutno zdijo skoraj nerešljive. Po obisku v delovni organizaciji Brodogradilište Veljko Vlahovič in v Institutu Dr. Šimo Miloševič je sklepno besedo povzel predsednik novomeške ZB Ivan Somrak in poudaril, da je bil sestanek zelo konstruktiven, še posebej, kar se tiče razgovorov s hercegnovskimi borci, na katerih so razčistili marsikatera nejasna vprašanja, ter izrazil upanje, da se bodo srečanja, seveda na drugih področjih, kjer bo prišlo do pravega sodelovanja in medsebojne menjave, naprej bolj intenzivno nadaljevala. Pomladanska slana na medsebojne odnose pobratenih občin torej le ni vplivala, potrebni pa so vrtnarji, ki bodo sproti skrbeli za vrt medsebojnega razumevanja, odstranjevali plevel in skrbeli za to, da bo lahko nemoteno cvetelo čimveč različnih cvetov. TONE JAKŠE ne do vec aoigo na lej lunKciji. v Kramo" vsej Črni gori volitve, v katerih bodo skoraj politična vodstva zamenjali z novimi. Novem vetru se podrejajo vsi. Prijazna receptorka v hotelu Igalo Vesna le ena od Slovencev, ki jih je življenjsl združila s tem mestom ob vhodu v Boko sko. Precej slovenskih imen smo videli nagrobnikih ob sprehodu po hercegnovs* pokopališču. Generalni direktor Brodogradilišta »Veljko Vlahovič«, magister Vaško Ilič, ob sliki, ki prikazuje obisk predsednika Tita v ladjedelnici takoj po katastrofalnem potresu, ki je skoraj popolnoma uničil vse objekte te delovne organizacije. Kulturno izročilo Hercegnovega, ki ie ie nekaj desetletij mlajše od Novega mesta, je bogato. Prota Marič, kakor tukaj popularno imenujejo pravoslavnega popa, kaže obiskovalcem kristalni križ svetega Save, ki je spremljal Srbe na begu pred Turki. DOLENJSKI Samo milijon nas bo Neki karikaturist je naš planet narisal kot revno žensko z nabreklim trebuhom, nosečo torej, okoli nje pa množino shujašnih, na pol golih otrok. Pretresljiva in v mnogočem resnična podoba sveta, v katerem danes živimo. Le da tako prikazana demografska in socialna slika sicer res velja za veliko večino človeštva, ne velja pa za vse predele Zemlje. Medtem ko se človeštvo, gledano v celoti, silovito hitro množi, saj bo v prihodnje tisočletje stopilo s 7 milijardami ljudi m seveda z vsemi problemi, ki tako hitro naraščanje prebivalstva spremljajo, pa se del človeštva otepa prav z nasprotnimi težavami. Nekateri narodi ugašajo, njihova rodnost pada, prebivalstvo se stara. Kje je v tej podobi Jugi vija? Pogled v jugoslovai demografska gibanja ras va staro resnico, da so j slovanski narodi in naroi sti ustanovili svojo dri na pravi tektonski preloi C1’ ki se preko Jugosle vleče ne samo kot zgode ska, kulturna, ekonom sociološka, zadnje čase kot politična, marveč Kot izrazita demogra j'- ucicimiu stranovit p valstveni bum, na drugi ni prelomnice pa se ž stavljajo vprašanja o p vetju nekaterih skupi veda nas ne bodo obš nič nas ni, pa če se pred vprašanji še tako noje obnašamo in resničnos tno s parolami, namesto jo pogledali z odprtimi >n dogajanja, kolikor je r ee, uravnavali. 'n kje smo Slovenci? Nekaj odgovorov je dala okrogla miza o demografskih gibanjih v Sloveniji, ki jo je Pred kratkim pripravila Slovenska matica. Strokovnjaki, k> se pri nas ukvarjajo s temi vprašanji, direktor Zavoda SRS za statistiko dipl. inž. ‘ omaž Banovec, profesor na ekonomski fakulteti ar. Janez Malačič in znanstveni svetnik na Inštitutu za sociologijo in filozofijo dr. Veljko Rus, so v sodelovanju z drugimi razpravljalci s statističnimi številkami, izsledki analiz in drugimi spoznanj i razgrnili demografsko sliko, značilno za našo republiko. PRESEGLI 2 MILIJONA Prebivalstvo Slovenije je v drugi polovici lanskega leta številčno preseglo 2 milijona in stopilo, če se sme tako reči, v tretji milijon. Vendar pa to strahu, ki ga čutimo Slovenci v globini svojih duš in ga izražajo pesnikove besede »samo milijon nas je«, nikakor ne zanika. In tudi ne pomeni, da je stanje v demografskem pogledu dobro. V prebivalstvenih gibanjih v Sloveniji se vse jasneje kažejo nekatere negativnosti. V naši republiki se je pred približno dvema desetletjema dokončal proces demografskega prehoda iz tradicionalnega tipa obnavljanja rebivalstva v sodoben tip. e je bil za pretekla obdobja, od začetka 19. stoletja pa do konca petdesetih let tega stoletja, za prebivalstvo na Slovenskem značilen tradicionalen način obnavljanja, ki ga opredeljuje visoka rodnost in visoka smrtnost, pa je za sedanje obdobje značilen sodoben tip z nizko rodnostjo in nizko smrtnostjo. Prehod se je najprej nakazal z upadanjem smrtnosti, sledilo pa mu je žal tudi zmanjševanje rodnosti. Naravni priprast je sicer še vedno pozitiven, kar pomeni, da se rodi več živih otrok, kot ljudi umre, Čeprav je opaziti, da prirast upada. Natančnejši kazalec, kakšni so celovitejši tokovi v obnovitveni moči prebivalstva, kot naravni prirast je rodnost, ki jo strokovnjaki merijo s povprečnim številom otrok, ki jih ženska rodi v svojem življenju. Za obnavljanje prebivalstva Slovenije pri dveh milijonih je potrebna stopnja rodnosti 2,1. To pomeni, da bi morala vsaka ženska roditi najmanj dva otroka. A ker nekaj žensk nikoli ne rodi, bi družina na Slovenskem morala šteti pravzaprav vsaj tri otroke, da bi se prebivalstvo obnavljalo pri sedanjem številu. A če v ta model vnesemo nova tveganja in z njimi povečanje smrtnosti (nekaj takega bi bil lahko aids], potem seveda tudi družine s tremi otroki ne bi zagotavljale naravnega obnavljanja prebivalstva Slovenije. Stopnja rodnosti v Sloveniji pa je samo 1,8! POGLED V PRIHODNOST NI RAZVESELJIV To seveda sliko, ki jo daje povečanje števila prebivalstva Slovenije, popravlja in spreminja na slabše. Rodnost se je dejansko že spustila pod raven, ki zagotavlja naravno obnavljanje. Pogled v prihodnost ni razveseljiv. Z uveljavljanjem sedanjih smeri razvoja prebivalstvenega gibanja bo prišlo do pojava depopulacije, kot pravijo demografi. Gre za zmanjševanje števila in staranje prebivalstva, kar vse prinaša celo kopico problemov gospodarske, politične, kulturne in še druge narave. Podobno črne projekcije ugotavljajo demografi v razvitem svetu. Naša soseda Italija je morda še posebno izrazita. Rodnost je padla tako nizko, da zagotavlja le 50-odstotno obnavljanje prebivalstva. V ZR Nemčiji pa se rodnost giblje okrog 60 odstotkov. To pa vse te dežele potencialno ustvarja v prebivalstveno izpraznjen prostor, kamor bo po sili razmer začel dotekati demografski presežek od drugod. S tem se dotikamo vprašanj priseljenstva, ki je značilno tudi za našo republiko. Statistiki ves čas operirajo s podatki, ki govore o prebivalstvu SR Slovenije. To pa seveda ne pomeni, da so podatki enostavno prenosljivi na slovenski narod. Sestava prebivalstva Slovenije, ki je bila precej časa nacionalno zelo homogena, se spreminja z migracijskimi tokovi, ki v ta del Jugoslavije prinašajo delovno silo iz nerazvitih predelov. Slovenija je že od začetka šestdesetih let imigracijsko območje, kar pomeni, da se vanjo več ljudi priseli, kot se jih odseli. Sevniška inovatorja hmeljarstva V temeljni organizaciji Proizvodnja sevniškega Merca-tor-Kmetijskega kombinata so v tehnologijo proizvodnje hmelja vnesli že veliko tehničnih izbljšav, ki so jih čez čas prevzeli še drugi pridelovalci hmelja v Sloveniji. Kot. pravi direktorica tozda Proizvodnja inž. Martina Koritnik je večino teh izboljšav predlagal delovodja hmeljarskega obrata v Loki pri Zidanem mostu Ivan Možic. Lani je popoldanski obrtnik Franc Gep iz Račiče pri Loki s pomočjo kmetijskega tehnika Ivana Možica skonstruiral nov stroj za spomladansko obdelavo hmeljišča. Zaradi bolj šega razumevanj a novosti moramo na kratko opisati tehnologijo pridelave hmelja. Hmelj je trajnica, ki ima v zemlji koreniko. Ta vsako leto odžene poganjke; ti se napeljejo na vrvico, in ko avgusta obrodijo, jih porežejo. Do zime preostali nadzemni del dozori in odmre. Da zadržijo koreniko v zemlji na enaki globini in da imajo hmeljarji vsako leto nove rodne poganjke, ki rastejo iz dveletnih poganjkov, morajo to koreniko obrezati. Da pa jo sploh lahko obrežejo, jo morajo najprej s plugom odkriti oziroma odorati. Včasih so odkrivanje in rez opravljali ročno. Zdaj pa hmelj odorjejo s posebnim plugom, imenovanim »ČEH«. Ta je priključen na traktor. Za delo sta potrebna dva delavca. Po končanem odoravanju hmeljske korenike porežejo z rezalnikom (tega izdeluje Strojna Žalec), ki je priključen na traktor in ga žene traktorska pogonska gred. V tretjem hodu čez njivo pa odorane korenike poškropijo s fungicidom. Diskovni agregatni plug (DAP), stroj, ki sta ga zasnovala Čep in Možic — za to inovacijo ju je občinska raziskovalna skupnost v Sevnici razglasila za inovatorja le- Vendar številke o priseljenem presežku ne smejo prikriti dogajanja, ki govori, da Slovenija v nečem le je emigracijsko območje. Opazen je namreč beg možganov. Demografi celo govore o tihem odlivu prebivalstva. Predvsem so to ljudje, ki začasno delajo na tujem, med njimi pa je veliko tehnične in druge inteligence ter seveda tudi precej drugih delavcev. Začasnost je samo papirnata, dejansko tiljudje žive drugje, vendar jih statistika ne beleži kot izseljence. PRISELJENCI ALI VEČJA RODNOST Selitveni prirast se v obdobju od 1983 do' lani giblje približno okrog dveh promilov. Največji priliv priseljencev v Slovenijo je bil v drugi polovici sedemdesetih let. Gre povečanje števila prebivalcev Slovenije pripisati priseljencem in ali je njihova rodnost večja od rodnosti žensk slovenske narodnosti? Odgovori na ta vprašanja bi pravzaprav pokazali dejansko prebivalstveno sliko slovenskega naroda. Vprašanja so razumljiva, saj so priseljenci v Slovenijo iz krajev, za katere je značilna visoka rodnost in bi potemtakem bila rodnost Slovencev dejansko celo še nižja, kot že sicer je, narod pa v svojih bioloških temeljih še bolj ogrožen. Demografi pravijo, da je vpliv priseljencev na osnovna prebivalstvena gibanja v Sloveniji majhen. Še več. Opažajo, da priseljenci prevzemajo slovenske navade tudi pri načrtovanju družine. Prebivalstveno stanje in negativne smeri razvoja kličejo po ukrepanju. Kaj storiti? Države z negativnimi prebivalstvenimi tokovi imajo pred seboj predvsem dva izhoda: priseljevanje ali tako prebivalstveno politiko, ki bi spodbudila povečanje rodnosti. Za velike narode je politika priseljevanja svežih prebivalstvenih moči s predelov, kjer je prebivalstveni presežek, morda sprejemljiva, saj narod svojih osnovnih opredelitev ne izgublja, le biološko se osveži. Pri malih narodih pa močno priseljeva- nje prav lahko pomeni izgubo nacionalne identitete. Najbrž je za Slovence in podobne manjše narode sprejemljivejše iskanje rešitev v ustrezni prebivalstveni politiki, ki spodbuja večje družine poseljevanje nacionalnega prostora. Vendar je to izredno težak problem, kar dobro vedo Francozi, če jih vzamemo za primer. Že nekaj desetletij se trudijo spodbuditi rodnost, vendar jim to ne gre in ne gre od rok. Silnice, ki moderno razvito družbo nagibljejo k negativnemu prebivalstvenemu gibanju, so premočne, morda pa jih celo ne poznamo dovolj, da bi jim lahko zoperstavili ustrezne ukrepe. Slovenci bi morali oblikovati prebivalstveno politiko, ne glede na to, da bo ta nujno odstopala od jugoslovanske, saj je prav na tem področju različnost toliko bolj občutna. Vendar bo mogoče o takih usmeritvah govoriti le, ko bomo oblikovali celoter slovenski nacionalni program, katerega del je lahko prebivalstvena politika. Zakaj se tega nismo lotili pravi čas, zakaj demografske raziskave in ugotovitve niso rojevale ustreznih ukrepov, oblikovanja poselitvene, migracijske, ekonomske politike, zakaj vsako razglabljanje o narodnostnih vprašanjih naleteva na zid političnega zavračanja pod težo predsodkov o nacionalizmu? Na ta vprašanja bi morali odgovoriti najbrž politiki. Predvsem seveda slovenski: Če se stanje ne bo spremenilo, če nam ne bo uspelo kakorkoli spodbuditi povečanja rodnosti slovenskega naroda, potem bomo morali pristati na priseljevanje z vsemi posledicami. Razmere v državi so take, da bi morda bila takšna rešitev sprejemljiva za Jugoslavijo v celoti. Ali pa je sprejemljiva za Slovence, je drugo vprašanje. Razveseljivo je vsaj to, da je bila pred nekaj tedni ustanovljena delovna skupina, ki bo do konca tega leta pripravila za poskus nekaj elementov demografske politike v SR Sloveniji, če le ne bo ostalo pri poskusu. M. MARKELJ ta — združuje hkrati vse omenjene tri faze dela: odor-je hmelj, ga obreže in poškropi. DAP je sestavljen iz diskovnega pluga, ki ga je skonstruiral Franc Gep, in rezalnika Strojne Žalec. Na sprednjem delu traktorja je pripeta še škropilnica za raz-kužitev korenik po rezi. »Zelo pomemben je prihranek na času obdelave zato, ker je treba spomladi vsa dela opraviti v čim krajšem času, sicer nas rast prehiti. Namesto 5 do 7 delavcev zdaj isto delo bolje opravi en traktorist. Povedati pa je treba, da je bilo za delavca, ki je moral pri starem načinu obdelave sedeti zadaj na plugu, to pravo trpinčenje. Traktorist mora biti res dobro izurjen in zbran. Naš glavni strojnik in traktorist Franc Zgonec pa je prav tak delavec, ki mu lahko zaupamo nemški traktor Fendt s 64 konjskimi močmi in vso to mehanizacijo! Prednost odoravanja hem-lja z diskovnim plugom v primerjavi s klasičnim je tudi v tem, ker zdaj ni nevarnosti, da bi ob zanašanju traktorja priključek izoral celo koreniko, kar se je prej dostikrat pripetilo. Diskovni plug koreniko kvečjemu delno odreže, kar pa ne vpliva bistveno na rodnost sadik. Diskovni plug gladko odreže stranske poganjke, ki niso rodni in bi jih morali ob napeljavi vodil odstraniti ročno. Zaradi zmanjšanja števila hodov mehanizacije po njivi je manj tlačenja zemlje, ohranja pa se ugodna struk- tura in plodnost tal,« pojasnjuje Možic. Omenimo naj, da smo se na hmeljišču v Loki lahko sami prepričali, kako gladek greben oblikuje diskovni plug z rezalnikom. Odrezani poganjki niso bili zasuti z zemljo, kar pa je bistvenega pomena pri škropljenju — razkužitvi korenike, saj pride fungicid neposredno na svežo odrezano koreniko. Zavoljo dobro vidne korenike je tudi olajšano, pospešeno zatikanje vodil. Sevniški hmeljarji so ugotovili, da je bil hmelj v času vegetacije na parcelah, obdelanih z DAP, bolj enakomerne rasti in je tudi enakomerno dozorel, kar vpliva na kakovost obiranja. Ekonomski učinek inovacije Cepa in Možica se kaže zlasti v zmanjšanju porabe delovnih ur na hektar. Glede na klasično metodo se pri uporabi DAP zmanjša poraba delovnih ur od 5,49 na 2,80 ure na hektar, delovnih ur strojnika in pomožnih delavcev pa od 87,49 na 2,80 ur na hektar. Posredne ekonomske učinke inovacije je težko finančno ovrednotiti, se pa, kot rečeno, kažejo v ohranjanju sestave in plodnosti tal, v manjših poškodbah korenik, s tem pa tudi v ohranjanju strnjenega nasada in konstantnega pridelka, v kakovostnejši obdelavi same korenike in lažjem delu pri zatikanju vodil. Možic pravi, da novi stroj lahko s pridom uporabijo tudi pri osipava-nju hmelja. P. PERC V neobvezen premislek Kakšna je ta suverenost Po javni in razširjeni seji vodstva slovenske mladinske organizacije v Ljubljani, ki je pretekli ponedeljek dostojno nadomestila prepovedano zborovanje v podporo četverici in na kateri je bilo slovenskemu vodstvu naslovljenih veliko kritik zaradi njihove premajhne odločnosti, se je takoj oglasilo s svojim sporočilom predsedstvo SRS. V njem zavrača očitke o premajhni odločnosti in taktiziranju. »Trditve, da je predsedstvo SRS in slovensko politično vodstvo pasivno sprejelo škandalozno sodno, so neresnične... Predsedstvo si je od vsega začetka postopka prizadevalo, da bi se spoštoval zakon in varovale pravice obtožencev. Zavzemalo se je za javno obravnavo, za pravico do izbire obrambe, da se postopek vodi v slovenskem jeziku... Vendar so pri zveznih organih naleteli n;i nerazumevanje... Tudi vse njegove pobude za pomilostitev obsojenih je Predsedstvo SFRJ zavrnilo... Predsedstvo SRS je storilo vse, da bi skupini delegatov priskrbelo sporni vojaški dokument, vendar ga od predsedstva SFRJ m dobilo...«, smo la* hko brali v omenjenem sporočilu, ki prehaja v drugi del z mislijo, da neuspeh teh prizadevanj doslej res kaže, kako je vsebino in smisel uveljavljanja ustavnih pravic slovenskega naroda in ljudstva Slovenije v pristojnih organih mogoče tolmačiti formalistično m uresničevali v nasprotju z ustavo SFRJ. V drugem delu sporočila je po že znani navadi v Sloveniji na tapeti ml* • imenovana zloraba demokratičnih procesov v Sloveniji s tezami, ki da krepijo separatistične težnje, zavračajo socialistično ureditev, spodbujajo negativno razpoloženje do JI .A, zanikajo legitimnost državnih in političnih organov SRS in tako na-prej. po stari navadi. Istega dne, ko je bilo spi iročiloobjavljeno v časnikih, je na televiziji nastopil prvi mož našega predsedstva Janez Stanovnik in z. nekaterimi izjavami, ki so šle mnogo bolj v slovenska ušesa (npr s tisto, katero sodišče na svetu bi obsodilo človeka, ker je nekaj po dčrtovall. nekako omilil m zasenčil sporočilo spolne da. ki pa ga je tudi \ lem I V nastopu le še podkrepil m s ponovnim našlev an|em svopli pis mh m ustnih urgenc oz pi osen j \ Reograd glede že naštetih spornih za ih ' samem sodnem postopku m potem glede pi muli islitv i .lire za \ pra šaii|e slovenske suvere m i-.! i /nul ra| |ug< »sli nan ski • federaciji*, k i se v na^ lem pl i k I O|i \ all|u a\ UO| ske Juuoslav l|e \ se bol) lopi O k,ikšlii ->i;. en nos ’■ I I l ll oll.i I! | | llellll*. i I 11 Ža '. it*, .pl. I 11 / f I \ ’ - SI* Ul .mirni n.n i.ili lahko go \ oi niio či lahk* / • . i, i otilasi ponr.k:. luko • .*' tlijo Ml * /M I t« ••• : . I - ' , j. *1 * e i | ■ :: . I . ;. i . i. : .o n i ■ itak. p • ■ i , i- **. 11 ■ t • i.. - , .i-* < l.tiik.. it. . • :l .id • !*i j' I , ■ 1* i m - • k i 1 . . ■ • ||: 1' e 1 - Sli■ •: ut! • padih na JLA in potem ne reagirajo na široko slovensko ogorčenje zaradi takšnih ocen? Kakšna je suverenost, ko nam ni dano od ločati, koliko svo-icga narodnega dohodka bomo dali za svoje zdravic znanje, otroke, pa zato slovenska pamet beži na tuje ali pa se doma malo-flušno staplja z vse nižjim povprečjem? Kakšna je suverenost, ko vedno znova pristajamo na vse zahteve po odvajanju za takšne in drugačne jugoslovanske potrebe tudi za ceno lastnega nazado-vauia? Primerov, ki bi jih lahko postavili k vprašanim kakšna je ta suverenost. pa je še in še. In\ takih razmerah, ko naglo prodira »nigoslove-narsivo«; ko so zvezni organi, uradna politika očitno \ službi agresivne Im zase uspešne) politiki* politikov večinskega naroda; ko celo srbski pisa-tein. ki nat bi vendar bili razumniki, razglašati) kot vrhunski dosežek tili čili demokracije načelo ena glava en glas. ki v fede-i at i\ m uredit vi ne more zagotoviti narodne ena-k* 'prav nosti. ki pa |c pogoj marsičesa — v takih ' a/m. i ah slo\ ensko vod-stvo spet zavrača svojo ••• »p«;/1* ijo- kili!sploh ni, A. mani pa Ih bila. če bi to m! a , malo hi>11 m hol| stali., prisluhnilo svo|e n. . .a odo m i negi >v mi /. ' .lil;, In kili |e že č ... e t..l il.. pa ne le •tisi < 11 m piili-' e. p..k I *. uh delegat i ;• i,/ iv. n .p poskus leja p'./ i. i t do te . le i ,: .je kal p.1 (le i*'! lil .... : 11 11 i e s i o 11 e sii.v.lt sk. ; narodu ne ii|cgo\ i * •' ,..!'o Ka| hi po , m*ii; * .u *.(iesi.a mol e'i!i,. *e .111 ,li n ; ; i. e ; . i luspri a i ledei aeiti |e . •■.!.. . pi aš.iipi k* .*' |. ; : i •• i: 11 v k. i k . tl,/., . . t s- >:. ž i . * 11 po * • Ili. . i.,h ; •! • '! ••sd* 'd /I i! \l* ' ' ! ll* Direktorjev pogled .nazaj Tovariš Jože Košir, vse življenje ste bili v vrtincu naših gospodarskih dogajanj. Med drugim ste opravljali dolžnosti prvega direktorja Gospodarskega vestnika, bili ste podpredsednik republiške planske komisije, nato ste bili podpredsednik okraja Kočevje in ste odgovarjali za njegov gospodarski razvoj, nadalje ste kot direktor vodili kemično tovarno Melamin v Kočevju, zatem pa še Lesno industrijo prav tako v tem kraju. Tudi danes, ko ste upokojeni, živite z nihanji in tokovi v našem gospodarstvu. Tudi danes, ko ste upokojeni, živite z nihanji in tokovi v našem gospodarstvu. Pišete knjigo o družbenopolitičnem in gospodarskem življenju pri nas. Ali bi nam lahko povedali, kako je potekalo na Kočevskem gospodarsko in politično življenje prva leta po vojni? Odgovor: Po vojni je bila najhujši sovražnik vodilnih kadrov v gospodarstvu politična birokracija, ki je bila vsemogočna, vedno je imela vse prav in ni trpela ugovora. Kdor ji ni bil po volji, ga je odvrgla iz življenja. Jeseni leta 1951 je Boris Kidrič uvajal nov sistem obdavčitve delovnih organizacij. Kot svoboden državljan, ki je pomagal pri osvobajanju naše domovine, sem kritiziral ta sistem. Na mojo kritiko je odgovoril Kidrič v Komu ni-stu na začetku leta 1952 Od tistega dne dalje se je moja pot spremenila. Pod pretvezo, da je treba razviti enega najbolj zaostalih okrajev Slovenije, sem bil poslan v Ko čevje za podpredsednika okraja Odgovoren naj bi bil za dvig gospodarstva. To je bila izredno težka naloga. V okraju sploh ni bilo strokovnih kadrov. Tisi ih nekaj strokovnjakov, ki so prišli na Kočevsko po vojni, so primitivni politiki razgnali, češ da nimajo moral no-poli učni h kvalifikacij. Kosem prišel na svo|c določeno mosu>, sem videl, da živijo tamkajšnii prebivalci v težkem položa)u. Prva misel mi je bila, da je treba koncentrirati kapital in potem s tem denarjem storiti kaj pametnega, kar bo koristilo tamkajšnjim ljudem Ustanovili smo investicijski sklad, čeprav se to ni skladalo s takratno zakonodajo. Po nekaj letih se je nabralo že lolif udenaria,da smo z njim lahko ustanovili in financirali polindustnjskn proizvodnjo kemične tovarne Melamin v Kočevju. V tem objektu smo zaposlili mlado delovno silo. Bili smo zelo aktivni. Ker smo res uspešno poslovali, so imeli naši strokovnjaki enkrat boljše osebne dohodke, kot bi jih imeli v Ljubljani Vsi smo bili na tihem ponosni, kaj vse smo ustvarili, saj smo se v štirih letih iz popolne zaostalosti dvignili na republiško povprečje. Potem pa so prišle težave. Začela se je samouprava po jugoslovansko. Nastalo je polno nesoglasij, nevoščljivosti in problemov, od katerih naj omenim le dva: očitki, da ima strokovni kader previsoke plače in da se naj inovacije ne nagrajujejo. Takšen način samoupravljanja je pričel zavirati razvoj tehnologije in domače znanosti nasploh. Tako je samoupravljamo na Kočevskem, ki je temeljilo na odločanju nešolanih ljudi in posameznih politikov karieristov, tudi onemogočilo združevanje lesne in kemične industrije. Poleg Melamina je namreč v tem kraju delovala tudi tovarna lesne industrije. Združevanje sem utemeljeval z visoko dinar-skoakumulativnostjo kemič- ne industnic in / rentabilnim izvozom lesne industrije. kar nam bi omogočilo nesluten razvoj. Razpisali smo referendum, ki pa ga je nekaj odgovornih s sekretarjem partije načelu miniralo. Referendum ni uspel. To je povzročilo ra/, vojno krizo v kočevskem gospodarstvu. • Vprašanje: Kakšne so značilnosti planskega sistema, ki smo ga uvajali pri nas po letu 1945? Odgovor: Po vojni smo razvijali stalinistični planski sistem. Lahko bi rekel, da je bilo to v marsičem smešno. Slovenci smo morali npr. pošiljati gojzariee v Bosno, Bosanci pa so nam dostavljali opanke, in tako smo bili tako prvi kot drugi brez obutve. Za povojne politike pri nas ji* pomenila industrializacija le gradnjo strojnih tovarn, saj ti politiki česa drugega, km so zobata kolesa, jerme-niee in še nekaj vrtečega se pri »mašim«, sploh niso poznali Toda takrat je v svetu že doživljala razcvet petrokemija. Ko so politiki počasi doumeli, da v razvoju zaostanimo, se je po svetu že raz vinila višja tehnologija — elektronika. O vsem tem pa naši politiki sploh niso imeli pojma. Vsaka njihova odločitev n* bila napačna. Ko so drugod po svetu začeli varčevati /. energijo, so pri nas začeli graditi tovarne, ki so naj večji porabniki energije. Posledica tega je, da smo v primerjavi /. naprednim svetom v nekaj desetletnem zaostanku. • Vprašanje: Kaj bi svetovali ustvarjalcem našega novega gospodarskega sistema? Odgovor: Tvorcem našega novega gospodarskega sistema In v prvi vrsti povedal,da niso nikakršni ustvarjalci temveč zelo slabi posnemo valet ekonomskih sistemov v svetu. Ni dovolj samo govo rili o tržnem sistemu, več lastninskih odnosih in |)o dolino, pri tem pa ohranjat i ži desetletja start* in neuspešne institucije administrativnega sistema. Poudarjam. da nas listi kadri, ki so nas pripeljali v kri/o niso sposobni '/vleči iz ii|e MILOŠ LIKAR Stoletnica na Štreklievcu »Podružnična šola je bila in je še vedno svetla kultur-no-prosvetna lučka slovenskega podeželja,« so med drugim zapisali v brošuro, ki so jo izdali ob stoletnici šole na Štrekljevem učenci in njihova učitelja. Ce se to danes sliši že bolj kot pregovor, pa so bile nekdaj te lučke, ki jih je bilo na slovenskem podeželju še obilo, prava središča vsega dogajanja po vaseh, zlasti še, ker so bili učitelji marsikje edina inteligenca v kraju. Tako niso vlivali le znanja otrokom, ampak s številnimi nasveti pomagati tudi njihovim staršem, bili nosilci kulturnega, društvenega življenja, marsikdaj pa so kol poslanci ali delegati morali prepričevati ljudi o nečem, o čemer še sami niso bili povsem prepričani. Kakšno je bilo nekdai življenje na vaški šoli, je dodobra okusil Tone Zako-šek, učitelj, ki je vztrajal na štrekljevski šoli, ki prav te dni praznuje stoletnico, kar petino njenega obstoja, tl krati je bilo to najdaljše službovanje katerega koli učitelja na tej šoli, ki je vsa leta veljala za prehodno, sai ni bilo malo učiteljev, ki so jo zapustili že po letu učiteljevanja. V stoletju se I' v njej zvrstilo 2.500 učencev in kar 87 učiteljev, prav zasluga Zakoška pa je, tla m število slednjih še znatno večje. Kaj je bilo tisto, kar ji* privezalo Toneta Zakoška na takrat revno, blatno vasico. nekaj kilometrov oddaljeno od Semiča? C'*e bi kot mlad fant leta 1947 la hko sam izbiral, kje se bo zaposlil. In najbrž izbral I« .deželic, ki ga ji* vedno I i 111 >i I bolj kot mesto, malo \ el letno pa |<* (la bi se odločil /a Štrekljeveh Ker pa *.n takrat službovanj' ičiteljev odrejali še /. dek reli m imel izbire I/. šole Obramboslovec ni nujno vojak Kar se je zlasti v zadnjem času znašlo v žarišču javne- naš državni obrambni sistem. Med ustanovami, ki slednjega skušajo osvetliti skozi znanstveno optiko, ie fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana. Njena katedra za obramboslovje je vsaj v Sloveniji razmeroma nova visokošolska stolica, vendar je v 15 letih obstoja že usposobila nekaj znanstvenega kadra, brez katerega se ne more vkoreniniti nobena visokošolska disciplina. Eden od bivših študentov obramboslovja na ljubljanski FSPN je Marjan Malešič iz Gradca v Beli krajini. Zdaj je asistent na obramboslovni katedri na omenjeni fakulteti. • Pred časom ste uspešno zagovarjali magistrsko delo z naslovom Obrambno razvojno planiranje in v začetku letošnjega marca so vam podelili magistrski naziv. Česa ste se lotili v omenjeni nalogi? »Z magistrskim delom sem skušal razčleniti problem planiranja vznotraj procesa uravnavanja družbenih odnosov v praksi sodobnih na teorijo in prakso obrambnega (razvojnega) planiranja v Jugoslaviji. Obdelal sem še druga vprašanja, ki se nanašajo na omenjeni temeljni predmet preučevanja. V mislih imam predvsem strokovnost pristopa k (obrambnemu) planiranju, predvidevanje razvoja ter vlogo znanja in znanosti na eni in usposabljanja za opravljanje obramb-nosainozaščitnih nalog, prostorske in strukturne viaike obrambe in zaščite pa po-družhljanja obrambnega planiranja na drugi strani Naloga je zasnovana teoretično, vendar je v poglavitnih vsebinskih točkah tudi podkrepljena z raziskovalnimi rezultati. Tak pristop je po mojem pravilen, saj z njim teorija prek raziskav prihaja v stik z 'obrambno prakso. Temeljni problem pisanja naloge je bil na Suhorju pri Metliki je tako prišel v osemletno šolo na Štrekljevcu, če bi ji tako sploh lahko rekli. Šolska stavba je bila med vojno namreč požgana in porušena, in ko je pričel poučevati Zakošek, so imeli še vedno pouk v zasebnih hišah na Štrekljevcu, Sodjem Vrhu in Malinah. »Ko sem prišel na Štrekl-jevec, je bilo 150 do 160 šolarjev, učili pa smo po trije, včasih pa celo samo dva učitelja. Danes si je težko predstavljati, kako je potekal pouk po vaških hišah. V izbi, veliki približno 20 mč, smo imeli učilnico za učence od 5. do 8. razreda. Kako izpeljati pouk, ki je potekal po treh programih, ie bilo največ odvisno od učiteljeve iznajdljivosti. Da je bila to velika muka za učitelja, ni potrebno posebej poudarjati. Pri zgodovini, matematiki in morda Še katerem predmetu so učenci 7. in 8. razreda jemali isto snov hkrati. Tako so se eno leto učili vsi snov 7. prihodnje leto pa 8. razreda. Učbenikov ali podobnih pripomočkov nismo imeli. Srečen je bil, kdor je imel tablico, na katero jc pisal. Nemalokrat se je zgodilo, da so otroci v šoli zaspali. Kako tudi ne, ko pa so morali nekateri vstajati že ob 4. uri, da so pred poukom napasli še krave, potem pa odšli na nekaj kilometrov dolgo pot do hrama učenosti!« se spominja svo-jili začetkov na Štrekljev-eti Zakošek. Ni se vedelo, kdo si bolj želi obnovljeno šolo, ueen- teoretične narave, saj je obramboslovna teorija, posebej na področju obrambnega planiranja, slabo razčlenjena in notranje ne zadostno strukturirana. To se kaže predvsem v dejstvu, da je omenjena teorija slabo obdelanagle-de na temeljne ideološke, doktrinarne in normativne predpostavke obrambnega sistema. • Ali je »slaba obdelanost«, ki jo omenjate, drugo ime za preveč vojaško in premalo družboslovno znanost? Ce bi bilo tako, bi bila obramboslovna katedra na FSPN samo ekspozitura katere od vojaških akademij. Najbrž je dejansko stanje d rugačno ali pa si vsaj vi »vašo« katedro in vlogo obramboslovja zamišljate drugače. »Obramboslovje, veda o obrambi, se kot zaokrožena celota uveljavlja v Slovenijiv zadnjih nekaj letih. Ob tem doživlja ugovore z različnih strani. Na eni strani so mnenja, da je obramboslovje nekakšen nadomestekali dodatek vojaški znanosti, na drugi pa se poudarja veščina obrambnih priprav, ki naj bi bila temeljna naloga obramboslovja. Nesoglasja pa obstajajo tudi v obramboslovju samem, saj se predstavniki te vede različno opredeljujemo do njenih konstitutivnih prvin, torej do predmeta in metod preučevanja, do znanstvenih načel, po katerih naj bi delovala, in ao njene družbene koristnosti. Sam sem mnenja — in pri tem nisem edini — da bi moralo obramboslovje do idej, stališč in institucij obrambnega sistema vzdrževati kritično distanco, ki bi mu omogočala objektiven pogled v stvarnost. V svoji drži do taiste stvarnosti bi morala imeti obramboslovna disciplina avtonomen položaj, s ci učitelji ali starši. Zato so vsi pomagali, da bi bila čimprej adaptirana. »Z otroki smo imeli vsak dan udarniško delo in čistili razvaline. Tako smo se hitro navezali drug na drugega. Zelo hitro sem se vživel v novo okolje, se spoprijateljil s prijaznimi Belokranjci. In ce sem v začetku še zgrešil pot na Brezovo Reber, kamor so me poslali na obvezen odkup, sem kmalu poznal vsako stezo v šolskem okolišu, ki obsega 9 vasi. Takrat je bilo še v navadi, da je učitelj obiskoval starše na domu, ni bilo še roditeljskih sestankov na šoli. In tako sem tudi dodobra poznal razmere na takratnih belokranjskih domovih« Leta 1953 je Tone postal ravnatelj štrekljevske šole, ko pa je leta 1956 postala podružnica semiške šole, je postal upravitelj. Želeli so sicer, da bi odšel za ravnatelja v Semič, a ni hotel. »Prav tistega leta smo uredili v šoli učiteljsko stanovanje in želel sem, da bi vsaj nekaj dni prespal v njem. Prej sem namreč stanoval po zasebnih hišah v vasi in zgodilo se je celo, da sem ostal brez strehe nad glavo, ko se je vnela stara hiša, v kateri sem prebival. Sicer pa so me požari spremljali tudi v soli. Tleti je začel nosilni tram, ki so ga vrli zidarji zazidali kar v dimnik. Drugič spet je požar povzročil kratek stik, ki je nastal ob neurju, ki je razkril polovico šole, voda pa je drla v prostore, po pohištvu, stenah. Takrat smo imeli vode zares več kot preveč, drugače pa nam je je vedno primanjkovalo, najraje pa v času trgatve, ko so imeli kmetje polne sode in kadi, tako da smo s težavo dobili posodo, s katero smo pripeljal' vodo v šolski vodnjak. Vodnjak smo sicer vsako leto obnavljali, a je kar naprej puščal. Ko pa je sosed posekal oreh v bližini, smo imeli vode vedno dovolj* Očitno so nam ponagajale orehove korenine.« se nasmehne Zakošek. M BLZF.k-.l AKŠF. katerim se upira zagovorniški logiki vsakdanjih političnih potreb injehkrati dovzetna za praktične probleme obrambnovarnostne dejavnosti. S tem bi tudi obramboslov-je prispevalo k razvoju obrambne funkcije družbe. 0 rezultatu ’boia’ med obema pristopoma lanko ugotovimo, da tako dejanske družbene (nedržavno-politične) potre; be kot tudi zavest večine, ki na tem področju delamo, narekujejo uveljavljanje kritičnega pristopa.« • Vase razmišljanje o družbeni koristnosti obramboslovja spominja na študentska razglabljanja o koristnosti predmeta temelji SLO in DS. Kaj menite o tem? »Predmet temelji SLO in DS, ki se izvaja na univerzah po vsej Jugoslaviji, sodi v kontekst obramboslovja. Bolje rečeno, predmet naj bi se iz obramboslovja napajal. v Sloveniji se je ta predmet v preteklih, posebej intenzivno pa v lanskem letu znašel na udaru tako študentov kot > 1 , . I * .1 ! | \ * I / I ' t ’ ||l .IlllllllliSt l'd :ije. Študentje so postavili :elo zahteve zaukimtev tega medmeta, reakcija predava-eljev tega predmeta pa je šla / smeri ohranitve predmeta, akšnega, kot je. Med obe skrajnosti se je s svojo vizijo *eforme predmeta umestila tatedra za obramboslovje, leforma predmeta naj bi spremenila njegov naziv, tmanjšala število ur preda-/anj in seminarskih vaj in ga /sebinsko temeljito predrugačila. Predmet temelji ob- »1 sestavljen Iplošni bi bil za vse fakultete :nak, posebni pa prilagojen )otrebam in poudarkom po-;ameznih strok. To pomeni, la bi študentje ekonomije v Irugem delu obravnaval' tpr. obrambne priprave go-ipodarstva in družbenih de-avnosti, obrambno planira; tie ipd. Študentje prava b' tbravnavali normativno ure-iitev obrambnovarnostnega jodročja, kazensko pravo, ki se nanaša na to problematiko* pd. Mnenja smo, da bi s tem! n še nekaterimi popravk' medmet naredili zanimive : Si za študente in ga približal' različnim strokam Takšna vizija je sprejeta, tako da se trenutno ukvarjamo zgolj z vsebinskimi vprašanji.« M. LUZAR GRADITE HIŠO, OBNAVLJATE STANOVANJE, SE ZANIMATE ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA? želit£ nasvet, prvo kakovost, morda še kaj? Q>km\ prepričani smo, da bomo lahko ustregli vaši želji, saj že desetletja opremljamo objekte s stavbnim pohištvom doma in v tujini. I'ZDELUJEMO: - OKNA, balkonska in panoramska vrata - VHODNA IN GARAŽNA VRATA - OKNA PO NAROČILU - OKNA IN VRATA OPREMLJAMO Z ROLETAMI, POLKNI ALI ŽALUZIJAMI NUDIMO: - 20% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU - 5-MESEČNI BREZOBRESTNI KREDIT - BREZPLAČNO DOSTAVO do 100 km PRI NAKUPU NAD 20.000.000 din ZA PLAČILO V MESECU MAJU IN JUNIJU - BREZPLAČNO MONTAŽO INFORMACIJE IN PRODAJA: KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, TELEFON: (061) 741-711 h.C. TELEKS 31656 YU KLI r f= | 1 gradbeno industrijsko podjetje novo mesto prodaja ■lllllti«. poslovno-trgovski center v Metliki •ociran na križišču cest Metlika—Karlovac in Metlika—Črnomelj POSLOVNI DEL (449,45 m ) uradi in pisarne 2. TRGOVSKI DEL samopostrežna trgovina, moška, ženska, otroška konfekcija in tekstil, obutev usnjena galanterija, kristal, porcelan, bela tehnika in akustika, ^•on pohištva, športna oprema, avtomobilski deli, barve in laki, kovinska galanterija... (velikost: od 135—807 nrr 3- GOSTINSKI DEL (218 m ) V (bife, restavracija) *■ lokali za storitveno in MANJŠO TRGOVSKO DEJAVNOST Prodajalna spominkov, j frizerstvo, tobak in urobna galanterjja Naprodaj so tudi stanovanja v stanovanjskem bloku v izberi 27,50 in 80 m . V^ Informacije o poslovno-trgovskem centru v Metliki dobite v G.P PIONIR, pred-^vniitvo v Metliki, Cesta XV. brigade 2, Metlika, telefon (068) 58-353. INDIJANSKA ZIMA Rožanc je pisateljsko obseden z ljubeznijo. V vse daljši vrsti njegovih romanov je ta tema zdaj že zelo pestro in bogato definirana in obdelana, a je kljub temu uspel začrtati nove obrise svoji večni temi, in sicer z najnovejšim romanom Indijanska zima, ki je pred kratkim izšel pri Slovenski matici. Roman je napisal na osnovi življenjepisnih podatkov o našem slovitem misijonarju Frideriku Baragi, ki se je podal med ameriške Indijance in jim med drugim poleg nebeških vrat odpiral tudi vsakdanjejša, a nedvomno prav tako potrebna vrata v pismenost, saj slovi kot pisec prve indijanske slovnice. Ro-zančeve pozornosti pa ni pritegnila ta plast Baragovega delovanja, v njegovem življenju je našel primerno pisateljsko snov, da je izpovedal in čutno nazorno, kot bi lahko v duhu romana dejali, razgrnil ter odprl problem ljubezni. To je seveda slišati nekoliko čudno, saj je Baraga v naši zavesti zapisan kot svet mož, človek, za katerega beatifikacijo in morda nekega dne tudi svetništvo se slovenski verniki prav zavzeto trudijo, torej naj bi ne bil najbolj primeren za ljubezenski roman. Seveda ne za ljubezenski roman v običajnem pomenu besedu, a za Rožančev vsekakor. ponočno SK tura je sploh najmočnejši nacionalnoobrambni mehanizem v boju za samoohranitev, preživetje in nadaljnji razvoj slovenstva v koroški deželi. Razumljivo je, da je bila in je še izraz tega boja tudi literatura, ki tam nastaja. Vsaj za večji del te literature bi lahko rekli, da nastaja po nekem idejnem modelu, v katerem je močno poudarjen narodnoobrambni čut. Toda ob takem modelu se je že pred leti pojavila literatura na drugačnih osnovah, ki narodnoobrambni element razkraja oziroma ga presega v tem smislu, da se bolj ukvarja s človekom kot posameznikom, kot delom narave. Najvidnejša predstavnika smeri, ki je pretrgala intimno navezanost na »sta- Pisatelju je prav Baragov lik omogočil, da je razprl problem ljubezni v njeni nadčutni in čutni sestavljenosti, njeno bivanjsko resnico, da je hotenje po doseganju nadzemeljskega v zemeljskem, svetega v nesve-tem, duše v telesnem. Goreči misijonar, ki že doma na Kranjskem pokaže plameneče hotenje po ljubezni, a zapusti ljubljeno dekle, da bi dosegel bistvo ljubezni, ki ga vidi v bogu, mora nato med Indijanci, ki so kot primitivno ljudstvo še »brezgrešni« in stopljeni z naravo kot manifestacijo božjega, nazadnje le priznati, da je bog in bistvo ljubezni le tu, na tem svetu in v tem telesu. Roman je, kot vsaka dobra stvar v literaturi, odprt za nadaljnja razglabljanja in omogoča odkrivanje še mnogih drugih sporočil. Zapisano je najbrž v tem okviru dovolj za priporočilo k branju. M. MARKELJ O OBLASTI IN VLADANJU Miloš Mikeln, novinar, urednik.(Iramaiik m satirik, le nedolgo lega v samozaložbi i/.dal dokaj nenavadno knjigo z dolgim naslovom »Poročilo delovne skupine /a miniranje države in kratki kurz Vladanje za srednjo (usmerjeno) stopnjo«. Pod letu prav samcu pravnost >cia-lisiično zapletenim in raz vlečenim naslovom ie zbral satirične prozne zapise o naši stvarnosti. ne polpretekli ali kitko drugače odmaknit m. marveč o točasni stvarnosti. v katere vrtincu nas neusmilieno premetava in ki |o določajo mitingi, ljubi jaltski proces, borba z.a demokracijo m proli me), prodiranje in umikanje poprosile, inflacija, kriza na vseh ravnelt. Zapletene razmere, m kaj Vsakdo pit po svoje v ;di m razume, temu so glo- binske silnice bolj, onemu manj očitne, mnogi jih sploh ne vidijo, in tako vse skupaj kar kliče k ostremu satiričnemu peresu, ki bi vse skupaj naslikalo s tisto kritično prepričljivostjo in jasnostjo, ki jo je sposobna satira, nemara bolj kot kaj drugega. Mikeln se je lotil te težavne naloge. Povedati je želel veliko. Od tod nemara izvira tudi dvojnost v zasnovi njegove knjige: napisana je kot poročilo in kot kurz, kot literarna pripoved in kot teoretično esejističen tekst, oboje pa seveda prežeto s humorjem, satiro in ironijo. Na ta način je podobo naše družbe zajel v njeni nemara najbolj usodni dvojnosti: v nesrečni razklanosti med na vso moč razglašano teorijo in nji pogosto povsem nasprotno resničnostjo. Toliko pikrih resnic o oblasti in vladanju, kot se je nabralo v tej knjigi, zlepa ni najti. Zato se bo bralec ob nji kislo nasmejal in večkrat moral prikimati trpki resnici v nji. Njena nedvomna kvaliteta je aktualnost. Napisana je iz. lega in za ta trenutek M MARKELJ BREZ KOROŠKEGA PRIZVOKA Cvetka Lipuš je novo pesniško ime skupnega slovenskega kulturnega prostora oziroma tistega dela na severu domovine slovenstva, ki ga je državna meja odrezala od matice Slovenije. Ta del slovenstva —seveda govorimo o Koroški onkraj Karavank — je kulturno zelo dejaven in ustvarjalno plo-donosen, saj lahko le na ta način ohranja svojo samobitnost in avtohtonost. Kul- _ Zabeleženo______ PRAGOVI ONl-VA -4 ri« model, sta pisatelj Florjan Lipuš in pesnica Majda Haderlap. Najmlajša predstavnika nove smeri, ki je vse še bolj radikalizirala in pretrgala še zadnjo nit z narod-noobrambnostjo, sta Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner. Svojo drugačno, k človeku kot bitju narave obrnjeno intimo je Cvetka Lipuš izpričala v pesniški zbirki Pragovi dneva, knjižnem prvencu, ki ji ga je izdala Založba VVieser v Celovcu. Ta zbirka pa tudi pove, da ime njene avtorice v sodobni koroški oziroma slovenski literaturi ni le novo, temveč je zaradi odlik, ki jih imajo Pragovi dneva, tudi na moč obetavno. Osrednji motiv teh kratkih motivno jasnih, prečiščenih in redkobesednih lirskih pesmi je ljubezen, vendar ne običajna, temveč spletena in napojena iz tistega, kar je najgloblje skrito v človeku in čemur pravimo intima, na eni in doživljanju — občutenju narave (morja), na drugi strani, pri čemer je povezovalni element spomin. »Med mano / in spominom / nastaja / pesem«, pravi avtorica Pragovov dneva. In spet drugje: »Po glasnih večerih / živim v preteklih besedah«. Ko zbirko odložite, vas zajame neka topla razpoloženjskost, prebrane besede še dolgo odzvanjajo v vas. I. ZORAN *«**• .»MOHtftM'. >■». STOUW s v IVTNSMM H1STORIZEM V KIPARSTVU Umetnostna zgodovina se doslej s historičnim kiparstvom 19. stoletja na Slovenskem in sploh s pojavom his-torizma pri nas ni kaj dosti ukvarjala, zato je bila ustvarjalnost tega obdobja in usmeritve zapostavljena, čeprav nedvomno le predstavlja del naše kulturne dediščine, ki ga ne gre prezreti. S knjigo Histori-zem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, ki je nedolgo tega izšla pri Slovenski matici (naj omenimo, da je izdajo poleg nekaterih ustanov podprl tudi ribniški Riko), dobivamo torej že dlje časa potrebni prikaz in hkrati poskus opredelitve našega kiparstva v času historizma. Avtorica Sonja Žitko je knjigo zasnovala na svoji doktorski disertaciji. Vsebinsko jc razdeljena na uvod in prikaz značilnosti historičnega kiparstva na Slovenskem ter nato na predstavitev spomenikov, profane arhitekuirne in nagrobne plastike ter sakralnega kiparstva. Dodani so seznam izbrane literature, generacijska preglednica umetnikov, osebno in krajevno kazalo ter tujejezični izvlečki. biti Človek Obsežni seznam knjig, ki so že prišle izpod peresa našega priznanega strokovnjaka in plodovitega pisca dr. Antona Trstenjaka, se je v zadnjem mesecu dni še povečal. Prejšnji meseč sta izšli dve novi njegovi knjigi: ena pri Slovenski matici (o nji nekaj besed prihodnjič), druga, z naslovom Biti človek, pa je izšla pri Cankarjevi založbi. Avtor sam je v kratkem predgovoru h knjigi Biti človek jedrnato opredelil svoje novo delo, ki se je po petnajstletnem dozorevanju in stalnem postavljanju v stran zaradi drugih znanstvenih nalog končno ie porodilo, kot fenomenologijo človekovih čustev, kreposti in slabosti. Urednik Tone Pavček, ki ima precej zaslug, da je Trstenjak knjigo končno napisal, pa jo je označil kot »praktično psihologijo o hoji za človekom in k človeku, o sožitju človeka s samim seboj, z ljudmi in stvarstvom v sebi in okrog sebe«. Ker je napisana za širok krog ljudi, avtor pa prijubljen, bralcev gotovo ne. bo manjkalo. Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni. Ustrelil priležnico Branko jc bil Rom in vojna sirota. Starša sta mu umrla med vojno v taborišču v Nemčiji, sam pa je nekaj časa preživel najprej v taborišču v Italiji, nato pa je stopil med partizane. V šolo ni nikoli hodil, zato ni znal pisati. Nič čudnega, če so.bile z njegovo zaposlitvijo težave: nekaj časa je delal v gozdu, nato pri Komunali, skupaj je vendarle nabral IS let delovne dobe. Zadnje čase je bil brezposeln, živela ga je, kot je sam izjavil, »baba, ki je fehtala okoli«. Z njo je tudi živel v ciganskem naselju v baraki iz pločevine. Prva žena, s katero je imel Branko 5 otrok, mu je že pred leti umrla, z drugo ni bil poročen. Med ostalimi Romi Branko ni bil priljubljen. Zaradi agresivnega in nepredvidljivega značaja so se ga bali, v nenehnem strahu pa je bila tudi Ana, s katero je živel V dvanajstih letih druženja z njim je preživela le malo lepega: večkrat je bila tepena, Branko ji je grozil tudi z nožem. Nekajkrat je morala zaradi poškodb celo iskati pomoč pri zdravnikih. Tistega aprila ji je očitno prekipelo, pobrala je cunje in zbežala k znancem v Kočevsk o Reko. Še bolj pa je bil ob tej njeni odločitvi razjarjen Branko. Odšel je po Ano in jo privlekel nazaj, življenje pa sc jc zanjo po vsem tem še poslabšalo: udarcev in groženj je bilo vse več. Tretjega maja popoldne jc bilo, ko se je v romskem naselju zbrala četverica, ob Branku in Ani še njuna znanca, bde n med njima je tega dne dobil pokojnino. Odšel jc na pošto po denar in vmes kupil za domov še tri litre žganja, s katerim so se potem v njegovi baraki pridno nacejali. Ani je bilo pijančevanja očitno dovolj, zalo jc odšla na zrak in pred barako sedla na star akumulator. Prav nikakršnega prepira ni bilo med praznjenjem kozarcev, zato.sc tudi nikomur ni zdelo prav nič sumljivega, ko je Branko po Aninem odhodu nekje izpod postelje privlekel predelano italijansko vojaško puško in vanjo dal naboj. Z orožjem v roki je stopil iz barake, prislonil uško Ani na prsi in brez esed pritisnil na petelina. Šele strel je zdramil navzoče, toda bili so prepozni. Ana je mrtva ležala na tleh v mlaki krvi. Strel ji je, kot je kasneje pokazala obdukcija, prebil tretje rebro, raztrgal gornji reženj pljuč, prebil srce, trebuh in prepono ter raztrgal črevesje. Branko je po dejanju ostal v naselju, kjer ga je prijela miličniška patrulja. Dejanja ni zanikal, povedal je, da je bil besen zavoljo tega, ker je Ana pred tedni zbežala od njega. Kesal se ni kaj prida, le barvo obraza je očitno spreminjal, nekaj časa je bil mrtvaško bled, nato spet čdeč kot kuhan rak. Tudi pretirane vinjenosti ni kazal, čeprav je kasnejši odvzem krvi pokazal, da jc imel v sebi vsaj 1,31 promila alkohola. Prvotnega priznanja se Branko kasneje na glavni obravnavi pred senatom novomeškega okrožnega sodišča ni spomnil. Čeprav je od dogodka do sojenja minilo le pet mesecev, je sodnikom zatrjeval: »Menim, da Ane nisem ubil, bil sem sicer močno vinjen, toda za kaj takega nisem imel vzroka. Če bi ji že hotel vzeti življenje, bi to storil kje na samem, navsezadnje sva dolga leta živela skupaj sama v baraki.« Toda dokazov o Brankovi krivdi jc bilo več kot dovolj, vse bolj pa je postajalo jasno tudi, da je dejanje zakrivila njegova duševna motenost. Takšno je bilo tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatra, ki je obdolženca označil kot osebnostno nedozorelo, mentalno in inteligentno podpo-prečno osebnost z znaki psihoorganskega sindroma. Prav tako gre za človeka z večkratnimi poškodbami glave in srčnega bolnika. Ob upoštevanju dejstva, da je bil Branko usodnega dne še vinjen, je izvedenec menil, da ob zločinu ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, prav tako pa se ni mogel zavedati pomena svoje odločitve. Ob takšnih ugotovitvah je že javni tožilec namesto kazni predlagal varnostni ukrep oddaje odolženca v zavod za varstvo in zdravljenje, kar je sodišče sprejelo. Branko se je v času zdravljenja lepo vedel, vključil se je v terapijo in bil lahko vodljiv, zato sta dva psihiatra že po kratkem času predlagala ukinitev varnostnega ukrepa. No, sodišče takšni dobrodušnosti ni ugodilo. Navsezadnje je imelo pred seboj novo izvedensko mnenie, ki je kazalo, da se Branko rad opija, zaradi česar je »verjetnost ponovnega, družbi nevarnega reagiranja precejšnja, po drugi strani pa inteligenčne podpoprečnosti, psihoorganskega sindroma in slabše osebnostne dtfe-renciiranosti pri Brankovi starosti ni moč spreminjati. Brez prevzgoje je moč pričakovati še slabše obnašanje,« sta v svoje mnenje zapisala izvedenca psihiatra, ki sta tako odločilne prispevala k odločitvi sodišča, da za Brankovo izpustitev še ni pogojev. Odisejada Franca Zemliaka Pišečki rojak Franc Zemliak [prej Zemljak) iz Halifaxa se sprehaja med Kanado in Evropo kot tukajšnji domačini med Brežicami in Ljubljano. Že nekaj let zapored prebije po dva meseca v letu na starem kontinentu. Najdlje se zadržuje pri prijateljih v Brežicah. Medtem redno obiskuje čateške Toplice, da si nabere zdravja do naslednjega potovanja v domovino. Veliko razmišlja o vrnitvi, vendar okleva, ker Jugoslavija ni več tista mirna oaza, kakršno je poznal. Toda kraji njegove mladosti ga čedalje močneje vežejo nanjo, čeprav je zelo zgodaj izgubil varno zavetje doma in je moral s trebuhom za kruhom. Domovina je še vedno gostoljubnejša kot mrzla Kanada, kjer sosed zlepa ne pride k sosedu na prijateljski klepet. Po tem, kar je izkusil, ve, da Evropejcev tam nimajo radi, čeprav svoje sodbe ne posplošuje. Vrnitev ga mika tudi zaradi prijaznejšega podnebja. Zemljak se je rodil v Pavlovi vasi na Pišečkem. V družini so biii trije otroci. Starejša sestra Marija živi na Bizeljskem, mlajša, Rozika, v Sromljah. On sam je bil že z dvanajstimi leti pri tujih ljudeh. Jeseni 1940 so ga kot dvajsetletnega mladeniča vpoklicali k vojakom. Pri vojakih je dočakal vojno in ob nemškem vdoru v Jugoslavijo se je pri Dravogradu še branil z artilerijci. V Sevnici so jih okupatorji zajeli in poslali v ujetništvo blizu Chemnitza, ki je zdaj na ozemlju Vzhodne Nemčije. Zadnjega junija istega leta je Franc pobegnil in se peš odpravil proti domu skozi Nemčijo, Češko in Avstrijo. Blizu Gradca se mu je sreča izneverila. Tam so ga ujeli in ga poslali v taborišče kot Miha Pre-skarja, za katerega se je izdajal. Ko so odkrili, kdo je v resnici, so ga obsodili na smrt. Štiri ure pred izvršitvijo smrtne kazni se mu je posrečilo pobegniti. Usmrtitev je bila napovedana ob enajstih dopoldne. Bilo je sredi avgusta. Rešil ga je soujetnik, francoski oficir. Posodil mu je uniformo, ko so šli zjutraj na delo. Franc jo je naskrivaj oblekel in ušel, v bližnjem gozdu pa si je nataknil kratke hlače in srajco ter jo peš mahnil proti domu. Spotoma je tu in tam ukradel kako motiko ali drugo delovno orodje, da ni bil videti sumljiv. Tokrat se je srečno izmaknil vsem nevarnostim. Živ in zdrav je prišel v Brežice, vendar tam ni mogel ostati, ker so ga že iskali gestapovci. Vzel je pot pod noge in jo ubral v smeri proti Bučki. Tam je naskrivaj prestopil mejo in nadaljeval pot po italijanskem zasedbenem ozemlju do Ljubljane. V mesto je prispel 4. septembra. Bil je brez dela in brez denarja. Rdeči križ je poslal vse prišleke delat na kmete v Dobrepolje. Franc je takoj vzpostavil zvezo s partizani in vsak tretji dan prenašal pošto v Ljubljano. Sam se je pridružil borcem za svobodo 1942. leta. Imel je smolo, da so ga ravno pri Do-brepoljah septembra istega leta ujeli belogardisti. Štiri ure so ga strahotno mučili, da je bil ves v krvi, in še njihov kaplan je držal pištolo nad njim, rekoč: »Zdaj se spovej, rdeča svinja!« Rešili so ga italijanski karabinjerji. Eden od njih ga je poznal, in ko je rekel, »ta je naš«, so Franca odpeljali in ga izročili vojaškemu sodišču. To-krat so ga Italijani obsodili na dosmrtno ječo in dodatnih pet let zapora. Take obsodbe za tiste čase niso bile nič izjemnega. Zemljak je bil najprej zaprt v Ljubljani, od koder so ga decembra odpeljali v Mas-tio di Voltera blizu Livorna. Kazen je prestajal v grajskih zaporih vrh hriba nad mestecem. Januarja 1944 so izpustili na svobodo vse politične zapornike. Zemljak je tako spet prišel v Ljubljano, varen pa ni bil, ker so mu bili beli stalno za petami. V Šiški je delal kot vojni referent za mladino in takrat je spoznal Mirka Birso, ki mu je pozneje v taborišču rešil življenje. Maja 1944 je Franc znova padel v roke beli gardi. Izdal ga je njihov pristaš, s katerim sta bila v Italiji skupaj zaprta. Za Zemljaka se je spet odprl pekel. Mučili so ga od petih popoldne do enajstih zvečer. Raje bi bil mrtev, kot da bi moral vnovič prestajatai te grozote. Beli so ga še isto noč izročili Nemcem, ti pa so ga kmalu zatem poslali v Dachau. Tam je prebil mesec dni, nakar je moral s skupino sotrpinov v še hujše taborišče Litomežice na Češkem. Zlagal se je, da je pek, in imel je srečo: dali so ga v pekarno. Marsikaterega taboriščnika je rešil smrti zaradi lakote, ko ga je izbral za pomoč pri peki. Med njimi je bil neki Zid, ki bi zagotovo umrl, če mu ne bi omogočil dela v pekarni. O njem ni več slišal nobene vesti in lani ga je zaman iskal po časopisih v Izraelu. V pekarni je Zemljak vsak večer ukradel po osem kilogramov kruha. Štiri hlebce je prerezal kot sendviče in si jih podložil pod obleko, čez katero si je ogrnil plašč. Ko je prišel v barako, je narezal iz njih 26 kosov kruha. Dajal ga je izmenoma najbolj izčrpanim Slovencem, da bi preživeli. Edini, ki je dobival kruh vsak večer, je bil tuberkulozni bolnik Mirko Birsa, zdaj zdravnik na Pohorju. Dr. Birsa je to potrdil s pisno izjavo, uradno overjeno na občini v Mariboru. S Francem sta bila prijatelja še iz Ljubljane in skupaj sta preživljala kalvarijo taboriščnikov. Odnašanje kruha iz pekarne ni ostalo skrito nepoklicanim očem. Grešnika so odkrili in tokrat se ni mogel izvleči z nobenim izgovorom. Zasliševali so ga in mučili. Za kazen so ga poslali na delo pod zemljo kopat tunele. Postal je kost in koža. V kuhinji so do takrat delali poljski ujetniki. Nemci so jih kdove zakaj pognali ven in namesto njih vzeli Slovence. Zemljak se je brž izdal za kuharja. Prepoznal ga je nemški oficir, ga brcnil in zak- Prijazne majske sapice pihljajo od Ljubna preko njiv in travnikov Gorenjega Mraševega. Polne pomladnih vonjav se sučejo v krošnjah pravkar odcvete-lega sadnega drevja in se zaganjajo v krila ženic, ki v bližini doma urejajo svoje vrtove, sadijo fižol in okopavajo zgodnji krompir. Na polju je videti predvsem starejše ljudi, kaj ti zgodnja popoldanska ura je še in mladi se še niso vrnili z dela v Novem mestu in Straži. Med rjavimi progami pravkar posejanih koruznih njiv pa že valovi visokorasla pšenica, poleg pa v vetru grivasto upogibajo svoje klasje živo zeleni prameni ječmena. Pirčeva Justi to popoldne še ni utegnila prijeti za motiko. Na pragu domače hiše pere za svoje vnučke plenice, da jih bo čimprej kot bele zastave obesila na sušni veter. Mladina je pri hiši, oznanjajo te bele zastave, in to Justino prav veseli. »Včasih je bilo tukaj v vasi prav živahno,« pripoveduje šestinšestdesetlet-na vdova. »Saj je res, da se imajo mladi verjetno kar dobro tudi v današnjem času, vendar smo mi živeli drugače, bolj smo se družili med sabo, imeli drugačen, bolj neposreden način življenja. Nikoli ne bom pozabila tistih večerov v mladosti, ko so se fantje zbirali sredi vasi in ubrano peli dolgo v noč. Prišli so tudi iz drugih vasi. Skupaj so zapeli in ne spomnim se, da bi se kdaj stepli med sabo. Skupaj smo hodili tudi na razna žegnanja, ki so bila v tistih časih za nas otroke pravo doživetje. Peš smo šli od tukaj na Trško goro, k Sv. Roku nad Regrčo vasjo pa k Sv. Vidu na Ljubnu in Sv. Roku na Gorenjih Suši-cah. Seveda so nas najbolj vlekli bogati štanti, ki so bili ob teh priložnostih postavljeni okoli cerkva.« Justina se je rodila pri Klobučarjevih kot drugi otrok od desetih. Osem jih je odraslo, dva pa sta še majhna umrla. Preživljati tako veliko družino na kmetiji seveda ni bilo enostavno, zato se je Justina kaj hitro naučila šivati pri domačih mojškrah in si sama pričela služiti kruh. Delo jim je dajal novomeški tekstilec Medic. Zaslužka sicer ni bilo dosti, saj so šivale kar doma, dobile pa so toliko blaga, da so zase in za druge člane družine sešile najnujnejšo obleko. Šivilska spretnost pa je Justini prišla prav tudi med vojno. »Naša vas je toliko odmaknjena od Novega mesta, da so k nam stalno prihajali partizani in ostajali tudi dlje časa. Ženske smo prale in kuhale zanje. Bilo je naporno, saj je bilo v tistih časih vse polno uši, ki smo se jih z veliko muko otepali. Jaz sem tudi krpala obleke in šivala nove, pa partizanske kape, na katere sem potem prišila rdeče ričal: »Nisi kuhar!« Toda Franc ni odnehal, pobral se je, se izmuznil in se zadaj vnovič postavil v vrsto. Sprejeli so ga in potem je s štirimi drugimi Slovenci vodil kuhinjo. Vsak dan je dal na stran kotel s 50 litri juhe in kotel je mimogrede izginil. Juho so dobivali naši ljudje, Slovenci. Tiste rojake, ki so komaj še stali na nogah, je Zemljak vzel v kuhinjo za lupljenje krompirja, da so lahko kaj malega pojedli in ušli smrti. Vsak dan do konca vojne je bil neskončno dolg, poln trpljenja za prebivalce taborišč, v katerih so ljudje množično umirali od lakote. Srečni so bili tisti, ki so ga dočakali živi, četudi na koncu svojih moči. Zemljak ne bo nikoli pozabil 7. maja 1945, ko sta ga dva stražarja, stara vojaka, skupaj s tremi drugimi Slovenci odpeljala v Eisenstadt in jih spustila na svobodo. Skupaj so pešačili do Prage, Dunaja, Gradca, Maribora in naprej v domače kraje. Zemljaka je vleklo v Pišece, čeprav ni imel več doma. Posestvo je šlo na boben še v času njegovega otroštva, ker se je oče preveč predal pijači. Franc je dobil zaposlitev v Brežicah in postal je ekonom komande mesta. Tudi pozneje je imel za zaposlitev več možnosti, vendar je bil brez stanovanja. Prišlo je leto 1948, in ko je slišal, da pridejo Rusi, se ni hotel srečati z njimi. Med vračanjem iz taborišča je ob razpadu Nemčije videl na poti preveč tega, kar so počeli, zato je po- begnil v Italijo. Prišel je iz Neaplja in se tam vkrcal na ladjo, namenjeno v Kanado. Tako ga je pot zanesla v državo Alberto, blizu Calgary ja. Bilo je strahotno mrzlo, 40° pod ničlo, in dal bi vse na svetu, če bi se lahko vrnil. Bil je slabo oblečen, brez denarja in tudi angleško ni znal. Toda poti nazaj ni bilo več. Imel je smolo, da so ga v sprejemnem centru poslali na kmetijo k slabemu delodajalcu, v Kanadi rojenemu Nemcu, pri katerem je zelo malo zaslužil. Za šest-najsturno delo je prejemal komaj po 45 dolarjev na mesec. Franc je še vedno govoril samo nemško in se je težko znašel. Neki možakar ga je odpeljal v pisarno za brepo-selne priseljence in takoj so ga poslali delat k nekemu Švedu. Tudi ta je bil kmet, vendar po srcu dober človek. Pri njem je bolje zaslužil in manj garal. Delal je samo po osem ur na dan. Zjutraj je pomolzel eno samo kravo, čeprav jih je imel okoli sto. Pri drugih so mleko popila teleta. Njihove krave so dolgodlake in nasploh drugačne od naših. Krmili so jih z zmleto slamo in pšenico. Naše krave bi v takem mrazu vse poginile, je prepričan Zemljak. Od Šveda je odšel delat k železnici. Sicer ga je Šved prosil, naj se vrne, in mu obljubil 150 dolarjev mesečne plače, vendar Franc ni več želel na kmetijo. Lahko bi jo podedoval, če bi šel nazaj, ker je Šved umrl in ni imel dedičev. Posestvo je potem prevzela država. Pri železnici je Zemljak delal dvajset let in kot inšpektor za lokomotive je zaslužil po 15 dolarjev na uro. Imel je dva poklica: v Kaliforniji se je izučil za ključavničarja in v večerni šoli še za elektrotehnika. Zdaj je že precej dolgo upokojen, in kadar ne potuje, dela doma kot mizar. Poročen je od 1954. leta. Žena je Nemka in živi z njim v Halifaxu, mestu s 140 tisoč prebivalci. Otroci so že odrasli. Starejši sin Franc je v državni službi in hodi na ekspedicije, ki raziskujejo severni tečaj. Mlajši, Luke, vozi taksi, a hčerka Sonja še študira v državi VVashington. Postala bo medicinska sekretarka. Žena jc bila bolničarka, vendar se po poroki ni zaposlila, ker bi delala samo za takso, za zvezde, ki so jih iz posebnega blaga izrezali parti- ; zani sami. Ko sem jim tako | prišila zvezdo, so mi partizani večkrat zraven zape- lij li: Prišij mi, dekle, zvezdi- jSj co... Spominjam se, kako je 1^ bil svoje prve partizanske ra kape in zvezde vesel ^ko-jVf IVUJ7U 111 c.J v uuuo v ouv* — maj štirinajstleten deček., ki smo ga klicali Slavček Nekaj let po vojni me jev, Ljubljani ustavil postaven fant. 'Kaj me ne poznaš ^ Justi?’ me je ogovoril, j0Z L pa kar nisem mogla verjeti da je to tisti nekdanji drob-j' ni in plašni fantič Slavček" sti Medvojnih spominov in dogodivščin ima Justina precej. Vendar ni časa za obu; janje. V kamri se ogl0S1 , otroški jok in snaha Prir\eJee se malo vnučko Tadejo, se mato vnuetto taaeju, se pocrklja pri stari mami • Otroški jok takoj potiDne t in Justina pripoveduje na- ___: ___: x: — r-. r TO' prej: »Najstarejši brat Tone, ki naj bi bil doma g°s' podar, je odšel z Gubčev0 brigado. Pri poganškem rn» nu je padel. Po vojni smose znašli skoraj brez vsega Živino in večino hrane sin0 dali partizanom. Takrat 6 » 3ile v rabi velike beseda^; iz tega ni bilo nič. Neka) sem bila zaposlena kot sjipo, vilja v Labodu, ki je delat Ta nekdanjih Medicevih Pr°® torih, potem pa sem se Py ročila. Vzela sem sosedah _ ’ocua. Vzela sem soseaa«y«. 'čevega Franca. Služba iH|j J— pa nista šla skupaH^J lom pa nista Sla skujem mela sva majhno kmetije nož je tesaril v gozdova ^ jotem pa se je zaposlil PT Tozdni. Prišli so prvi otW n nisem mogla več v mes . __ / službo, saj smo takrat nesto hodili še peš, ker bi Dilo avtobusov. Rodila sei k sest otrok. Mož je zgoojf&ti jmrl in ostala sem z niinfog: jama, ko je bilo najmla) n ičerki dvanajst let. 3ilo najhujše obdobje v m .oki em življenju. Sedaj so 'jwj< ari kruhu. Imam tudi Tfaa, jsem vnučkov, ki mi ‘‘lije starost krajšajo čas.« J res Kose poslavljam, plen1?! še veselo vihrajo v topi k ____1 _ _3 __ * 1_ .— __. n V—\ \ J n 1 l L ** fl adeja pa brazda po vo i perilo in brbra s svol. ^razumljivo, toda zadov^ no otroško govonco^^; H Vi rak davok Zemljak dobiva 1550 dol1 ^ jev pokojnine, ima hišo m roti avtomobila. Pravi, da si je 1 sod gospodaril več kot marsik0 .Q, rt kanadski domačin. Ti -jv ^ vajeni varčevati in tudi P>1 Ke| preveč. Franc ne pije kadi, zato potuje. Prekrižaril je vso K« l do in Združene države erok rike do Mehike. Vsako . pride za dva meseca v Evr Jr* Najbolje se počuti v Brežan pri prijateljih. Tudi ?e.n. pred tremi leti pripeljal =T-. a boj. Najraje bi prodal hišoibf za stalno vrnil v staro p?.” K vino. Tudi hčerka sanja o E^j in i? pi, le jezika ne razume «» ,< li, da bi se tukaj težko zn0 “ Jtl Toda oče govori štiri jeziš i n; če ima količkaj njegovega jitl ru, ji jezik zagotovo ne bi T*je prehudih preglavic. Zemljak bi se najraje na J vc na Gorenjskem, v Selški pojilo upa, da se bo še povzp — saj je V Halifaxu mu ne ugaja n nebje. Preveč vlažno premrzlo. Kadar je vetrbv se živo srebro spusti do ......................J P srečo in v najbolj mrzlih “j so zabeležili največ 28 s 1, minusa. Proti posledičen j ge Zemljaku najbolj po1,,, Ž •jHcoi/iiiS^d Cateške J . ničlo. Zadnjo zimo sf^ ‘jjJ 3 zdravilišče — ... . zato se redno vrača U 'ej 1 zaio se reunu -)n£F življenje je zanj najidea* j Evropa. Letos jeseni se J pravil v Izreal, kjer bod° nJ knjigo o njegovih medv J doživetjih Po zapiskih' jJ nih izjavah jo piše 1*‘ v| novinar, ki ga je lani in1 val v Kanadi. . ;ž|tl Rojak Franc Zemljak le .j / sil toliko gorja, da n*Tvs pozabi na pomoč ljudeflj ski. V Halifaxu je edini J lovan, ki vodi eno od ^ dobrodelnih postaj v m®' ( ’---čistilnicah P kemičnih čistilnicah PT,! nakupi obleko, po kat ,j lastniki ne oglasijo, da l J tem podarja revnim, 8*aa Cenim ljudem. Njegove po so deležni celo inval'0 J so deležni celo invanP J Pišečkem. Tudi to je ve®> J tu zbližuje z ljudmi v rojs tj kraju. . . ,rFpPK. JOŽlCATEy NAGRADNA KRIŽANKA u' Smisel filozofije je začeti s ?? tako preprostim, kar se !8P'oh ne zdi vredno navajale !ta, in končati s čim tako pa-rn. radoksnim, česar nihče ne 3K,,verjame. 3k- 3vi eni B. A. W. RUSSELL Politik želi, naj človek po-^mno umre, pesnik pa, naj P°gumno živi, zato se je jb-^esnik spremenil v zagrize-k «,^gasovražnika vsakega in-inFitucionaliziranega reda. bul S. QUASIMODO asi[ n%p* evan'e zgolj ene raz-de^zoosti razvoja vedno po-miPeni kopičenje problemov me v drugih razsežnostih in to traj- jJraviloma onemogoči ne)šo rešitev. E. M. PINTAR ! v samoti je svoboda. I. CANKAR t se rake politične smeri nik-:deSr.oe smemo presojati po snl in ■ ’ *talere na glas oznanja d^jj Sl zanje morda res priza-t *e n Va’ temveč samo po pri- NOVOMEŠKI FILMSKI REŽISER KITAJSKI OBLASTNIK NOETOVA BARKA IT PRESTOL-NCAiORlG SMER V UMETNOSTI CELOTNOST MOTIVOV DENARNI ZAVOD KEM SIMBOL ZA NEPTUNU POOBLASTILO' ŽLEBIČ V DESKI KRVOLOČEN ZOBATI KIT BARVILO ZA TKANINE VRSTA KURIVA literarno DELO SPOMINSKA PLOŠČA RIŽEVO ŽGANJE VRSTA AZSTREi. SESTAVU J UDtfi INDUANSKA BOJNA TROFEJA DEL ELEKTR STROJA ČREP ENAKO VERUJOČI STRŽENLESA JEZIK IND BUDISTOV ZWEIG STEFAN • ,&X^ n°čkih, katere uporablja ab/a uresničitev teh ciljev. pff W. HEISENBERG M paj tijo v«L______________________________________________________________________ rSc ^°vjetski publicist in pisatelj Rjabov zatrjuje, da je pred 10 leti odkril, kje so 3S.l<_______ pokopali umorjene Romanove — Žveplena kislina PRALNI ŽAMET KLJUČNI POJEM KIT RELI GUE BELOKRANJSKA REKA MOČNO RAZSTRELIVO PISMENO POTRDILO OKRAJŠANO AM M IME KDOR POŽREŠNO JE SLOV MEZZOSOPRANISTKA iCVETKAj KRESILNI KAMEN Odkril grob zadnjega ruskega carja? n ragična smrl Romanovih, članov 1 1 ? carske družine, je ponovno pri-' '. Pozornost javnosti, kot se to Vsa*ce toliko časa, ko pride na 0 ftrja Nikoli podrobnost o poboju molnt NKolaJa h- m njegove družine. 1 vSk;?1, Ie lz presenečenje poskrbel i kriminalistični pisatelj, no- m nekdanji policaj Geli Rjabov, , J vsvojem prispevku, objavljenem uictrU' Rodina, zatrdil, da je odkril 'plit, n° mesto pokopa posmrtnih os-lckt- Romanovih že pred desetimi voffj zaenkrat noče izdati, kje so vojfopani poslednji Romanovi, pri-°V m ^en i53 'e skrivnost razkriti skujte' ,Slr°k°vnjakov, če se mu poprej _^,?kopV'’ k° Poskrbljeno za pošten —- ^ Njegovo priznanje je seveda zbudi-Jeliko zanimanja ne samo med do'1 m V ^°vJetski zvezi, marveč tudi n d r! strokovnjaki v svetu. Ameriški )e P Jj0vn-iaki so že predlagali, da bi ilca JQv.lsna mednarodna ekipa razi-i niyVa'cev, patalogov in zgodovinar-pijt Pogledala posmrtne ostanke, za in re ^di Rjabov, da so posmrtni os-ve'1. • Nikolaja II., njegove žene, Ka( l * m služabnikov. Za potrditev A* r.,tltele Pa bi največ pomenilo, če bi ° of °l'|tn-iaRom kako uspelo priti do • z°I>ovja. Ve se, da so bili * k*J narejeni, vendar so skriv-.C0 'zginili. Carski zobozdravnik > Bv{rbiiposnetke Pustil v tedanjem Pe-n rpr rgu, danes Leningradu. Vendar 'ikeffc^"0 ni' .uaRomanovih, med katerimi P deIovje, lesl zensk in 14-letni otrok, je v L, kem zgodovinopisju še vedno nostna zadeva. Zanesljivo yp j zauuva. ^ancMjivu i dobrin L- Je bila eksekucija izvršena TijgSiftraj 17. julija 1918 v kleti hiše tih V i Vskih v Jekaterinburgu, sedan-p ffta iq^'ovskem. Hišo so kasneje, Pe J ' '• Porušili, da bi ne postala s4 zbirališče monarhističnih privržencev, čeprav je bila stavba zaščitena kot arhitektonski spomenik. Geli Rjabov se je pred več kot desetimi leti odločil, da bo raziskal, kaj seje po uboju dogajalo. Dobil je dostop do arhivov in specialnih dosjejev, obiskal je tudi hišo, kjer je bila izvršena eksekucija. In ko je stal v sloviti kleti, se je zavedel, da je tudi on odgovoren za okrutnost, ki se ne more, kot je letos izjavil v intervjuju za Moscov News, »izbrisati iz zgodovine moje domovine. Sklenil sem, da poiščem resnico o uničenju in pokopu Romanovih in da jo povem ljudem. Zgodovina ne sme imeti belih in črnih peg, njihovo osvetljevanje je naše kesanje zaradi preteklosti.« Rjabov seje lotil raziskovanja leta 1977. Prebral je vse, kar je bilo mogoče dobiti o tej temi, seznanil se je s potomcem Jakova Jurovskega. ki je nadzoroval eksekucijo, govoril je z veliko drugimi ljudmi in tako zbral precej gradiva. Se posebno temeljito je preučil poročilo Sokolova. Sokolov je prvi raziskoval poboj, in sicer v času, ko so Jekaterinburg zavzele Kolčakove čete. Šest mesecev je imel časa, potem pa so kraj ponovno zavzele čete Rdeče armade. V tem času je Sokolov izprašal na stotine ljudi, priče in v pomor tako ali drugače vmešane posameznike. Prekopal je območje, kjer naj bi pokopali trupla pobitih. Našel je tudi nekaj dokazov, kot je bil trdno prepričan: nekaj nakita, gumbov, človeški prst in ostanke psa, domačega ljubljenca ene od princes. Na osnovi vsega je sklepal, da so po ustrelitvi trupla pobitih prepeljali s kamionom iz Jekaterinburga v Odprti rudnik, kjer sojih razsekali s sekiro, polili z žvepleno kislino in ostanke zmetali v jamo. Kot so pokazala raziskovanja Rja-bova, je Sokolv sicer zelo natančno opravil svoje delo, ni pa zares odkril mesta pokopa. Kar je Sokolov izko- pal, niso bili ostanki Romanovih, saj so trupla pobitih eksekutorji zakopali čisto na drugem kraju. »Mojo pozornost je pritegnil podatek v beležkah Sokolova in v pismu Jurovskega, in sicer, daje kamion na poti zabredel v močvirje,« je povedal Geli Rjabov. Po njegovem prepričanju so na kraju, kjer je kamion obstal, tudi opravili dejanski pokop trupel. Po teoriji Rjabova naj bi v Odprtem rudniku krvniki ugotovili, da kraj ni primeren za pokop. Trupla so slekli, obleke zmetali v jamo, nato pa gola trupla naložili nazaj na kamionček. Odsekan prst je najbrž le znamenje ropa. Na poti je tovornjaček zabredel v močvirje in obstal. Tu so opravili, kot so menili, dokončno uničenje. Trupla so položili v jamo, z bajoneti zdrobili lobanje in na truplih zdrobili keramične posode z žvepleno kislino, ki naj bi razžrla posmrtne ostanke in onemogočila skupaj z zmrcvarjenjem lobanj morebitne poskuse kasnejše identifikacije. Toda eksukutorji so se prevarali: kislina je odtekla v tla in ni opravila uničevalskega dela. Ko je Rjabov, kot zatrjuje, našel grob in ga odprl, je še našel dovolj kosti in lobanje, da bo mogoče opraviti identifikacijo. Rjabov je s svojim pisanjem in odkritji vsekakor hudo presenetil. Veliko je strokovnjakov, ki mu ne verjetno. Le kje naj bi neki publicist imel priložnost, da bi prekopaval zemljo in iaziskoval gradiva, ki so v Sovjetski zvezi nedvomno zelo zaupna? Nekateri poznavalci pa menijo, da Kremelj sam ne ve, kakšna je bila usoda posmrtnih ostankov Romanovih, in na ta način ponuja svetu eno od možih zgodb. Kakšna je resnica, pa bi odkrili zares samo strokovnjaki. Zloraba otrok Spolno zlorabljanje otrok je vse večji problem Spolna zloraba otrok je svetovni problem. Po najnovejših podatkih tovrstno trpinčenje in zlorabljanje otrok narašča po vsem svetu. Uradno prijavljeni primeri predstavljajo, kot trdijo strokovnjaki, sicer samo za odstotek vseh spolnih zlorab otrok, vendar tudi to število hitro, narašča, kar samo še povečuje temačnost slike. In ker se o tem problemu vse več govori in piše, se počasi dviga iz tabujskih temin na svetlo. Spolna zloraba otrok ni novost in značilnost sedanjih časov, vendar se je o nji malo govorilo, še posebno v obdobjih, ko je bilo govorjenje o spolnosti sploh problematično. Zlorabe so ostale skrivnost posameznikov ali kvečjemu družinska skrivnost, na katero je bilo najbolj čimprej pozabiti in jo skriti pred javnostjo. Ko so s spolno revolucijo padli okovi s teh tabujev, se je osvetlil nekoliko tudi ta temačni kotiček človekovega ravnanja. Vse več posameznikov odpira stare rane, govori o svojih nekdanjih doživetjih, vse večje primerov prijav, skrivnost je vse manj potisnjena pod težo molka po vsaki sili. Psihologi in socialni delavci opozarjajo, daje problem spolnega zlorabljanja otrok tako velik, da v takih primerih nedotakljivost zasebnosti posameznika in pravice staršev do otrok ne smejo biti neprestopljiv prag. Polž se seli med ogrožene Pohlepno nabiralništvo ogroža polže na Slovenskem — Bo zakon naredil red? — Polžev že manj Nabiralci jih vznemiijajo in ptice zapuščajo gnezda, zarod pa brez nege pogine. V sklenjeni verigi življenja pomeni to manj naravnih uničeval-r škodljivcev, kar posredno ogroža li poljščine in sadje. Če se bomo Vse kaže, da bomo morali čez nekaj let k ogroženim živalskim vrstam na Slovenskem prišteti še eno — polža. Slovenski slinaiji, ki jih je bilo doslej dovolj po travnikih, gozdovih in kljub zatiranju tudi na vrtovih, so postali plen nenasitnih nabiralcev, ki ropajo naravo v želji po hitrem zaslužku. V tem jih pridno podpirajo nabiralniške organizacije CP»- M A k 7- Svatbeni objem polžev. Še tako navdušeno razmnoževanje ni dovolj hitro, da bi zagotovilo dovolj številno potomstvo za množino pohlepnih rok. (Foto: MiM) in tujci, ki prihajajo v naše kraje po nabrane sadeže narave, od borovnic, gob in žab do polžev. Nekajletno veliko nabiranje polžev je že rodilo posledice. Polžev, godnih za odkup in za v lonec, je vse manj, nabiralci pa se morajo za enko količino, kot so jo pred leti nabrali v enem dnevu, zdaj truditi več dni. Še posebno hudo je v naravni red poseglo nabiralništvo na Dolenjskem in najhuje na Ljubljanskem barju. Kot piše Nedeljski dnevnik prihaja v okolici Ljubljane vsako leto do pravega ropanja narave. Škode pa ne trpi le polžji rod. V času nabiranja polžev gnezdijo tudi številne ptice, od rac, jerebic, fazanov do mnogih ptic pevk. Naftožeri Prvi preskus mikroorganizmov, ki presnavljajo ____________nafto_____________ Strokovnjaki bodo v kratkem preskusili najnovejši način odstranjevanja razlite nafte s pomočjo mikroorganizmov, ki surovo nafto razkrajajo v neškodljive sestavine. Na nesrečo imajo zares lepo priložnost novi način preskusiti na katastrofalnem razlitju nafte, do katerega je prišlo pred tedni ob obalah Aljaske, ko je iz tankerja Exxon Valdez izteklo na tisoče ton zemeljskega olja in povzročilo hudo uničenje tamkajšnjega okolja. Znanstveniki so v laboratorijih že prej »izdelali« bakterijo, ki'se hrani s snovmi, ki so poglavitne sestavine nafte. Bakterija jih presnavlja v neškodljive snovi, ogljikov dvokis in vodo. Laboratorijski testi so bili uspešni. Pokazala se je možnost, da s temi mikroorganizmi dobimo učinkovit in naraven detergent za čiščenje onesnaženih okolij. Zdaj je prišel čas, da laboratorijske preskuse prenesejo v naravno okolje. Strokovnjaki Agencije za zaščito okolja (EPA) se pripravljajo, da bodo bakterije vsadili v pol kvadratnega kilometra veliko območje morja ob Aljaski, kije hudo onesnaženo z razlito nafto. Če se bo poskus obnesel, potem so na vrsti še druga območja. Zal jih ta čas ob Aljaski ne manjka. tudi poljščine in sadje, poskušali škodljivcev znebiti z novimi in novimi kemičnimi sredstvi, pa bomo nazadnje plodove takšnega ravnanja pobrali sami z ogroženim zdravjem. Polži pa niso pomembni samo kot prehrana ptic in drugih živali, marveč tudi kot veliki prebavljala celuloze in predstalvjajo v tem pogledu v kroženju snovi člen, katerega vpliv ni zanemarljiv. Kaj storiti? Ljudi prepričevati, da prehudo nabiranje polžev škodi naravi in ogoroža okolje? Lepa beseda res lepo mesto najde, a drugod po svetu so ugotovili, daje še najbolje, če jo podkrepijo z ustreznimi zakoni. Nabiralništvo bo pač treba spraviti v red in sadeže narave zaščititi z zakoni. To pomeni omejeno nabiranje v omejenem času, morda tudi prepoved nabiralništva v nekaterih območjih. Vsekakor bo treba naravno okolje tako ali drugače zaščititi pred brezobzirnim uničevanjem. In če pohlep ogroža polže, potem bo treba zaščititi tudi polže, pa naj je slišati ta čas to še tako smešno. Le malo ljudi je povsem nedovzetnih za vraževerje in usodnost. R. CAVENDISH Skrivna zavest mogočne moči je neizrečeno prijetnejša od očitnega gospostva. F. M. DOSTOJEVSKI Večno ostaja ena izmed najglobljih skrivnosti narave, da se poli skrajnih občutij dotikajo med seboj. S. ZWEIG Oljni tuši Za varnejše sončenje so na voljo novi, posebni ___________tuši___________ Poletje prihaja s krepkimi koraki in z njim seveda čas, ko se bo na milijone ljudi razgaljenih obračalo na soncu, da bi dobili »zdravo« rjavo barvo kože. Na stotisoče litrov olja in krem za sončenje se bo potočilo po koži milijonov, da bi željeno rjavenje bilo hitro in neškodljivo. Medicina je namreč odkrila, daje sončenje lahko nevarno početje, če se človek pred škodljivimi žarki primerno ne zaščiti. S tem v mislih so se ameriški poslovneži lotili izdelave oljnih tušev, kot bi naprave lahko imenovali. Gre za prenosne avtomatske naprave, podobne kioskom, v katerih se uporabnik lahko zaščiti pred sončnimi žarki. Naprava uporabnika naolji po vseh delih telesa, podobno, kot bi ga oprhalo več tušev. Potem, ko v napravo vržeš žeton ali kovanec, si izbereš željeno sredstvo za sončenje, določiš zaščitni faktor in stopiš v kiosk, kjer te naprava enakomerno naolji. Oljni tuš sicer ni novost, patentirali so ga že pred petimi leti, vendar so ga šele letos pripravili za široko uporabo. Letos poleti bo na voljo na vseh ameriških plažah. Zanimanje zanj pa kažejo tudi v drugih državah: v Mehiki, Španiji in na Japonskem. Morda se bo kaj takšnega pokazalo tudi na kateri od naših plaž. Šuet v številkah jaP‘ 'e, r°vlI M 30 S&fc :»S »I DOHODEK IN PLAČA o- i K 0 d H"] 0 mm i PUlfo I Mimi 2 'N n c z K >0 C o K Z A lil X d Z žiimLao: W ^ A D M o o i » J K 0 (A Vi X F&l ali 0 A »0 0 A snt yjn. ^edijski vojni, ki se že nekaj časa razvnema po naši ljubi domo-stl tal'’ 'krai° precejšnjo vlogo tudi osebni dohodki, češ da so ponekod ’ 0cr rani' visoki, ker se izkoriščevalski razviti deli Jugoslavije nes-ier°j nltlt*0 izživljajo z, izkoriščanjem manj razvitih. Plače pa so seveda , jo G sla^Uzeno izplačane, take, kot so. Predno bo koga začel gristi črv koofj s. j^esti, naj si ogleda današnji graf, ki kaže indeksne deleže (SFRJ o posameznih republik in pokrajin v ustvarjenem dohodku, jid> j tih nem dohodku in po številu zaposlenih. Značilno je, da se v ra/.vi-;z, k1. r11I,r*Publikah, Sloveniji in llrvatski, stolpci nižajo na desno, kar po-n!> da manj zaposlenih ustvari večji dohodek in si izplača ustrezno ^^UOsebnega dohodka, medtem ko je pri »izkoriščenih« obratno. BORUT KOS: V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE Bogato so dekorirane, motivi se le redko ponavljajo ter so res prava paša za oči. Ker sem zvedel, da so najbolj cenjene preproge, izdelane v Širazu, mestu v osrednjem delu dežele, sem se odločil, da bom raje tam kupil kakšno manjšo zidno preprogo. Cene so, tudi če menjaš denar na črno, zelo visoke, kar je razumljivo, saj so vse preproge ročno narejene, za izdelavo srednje velike preproge pa je potrebno nekajmesečno delo. Na žalost so bile preproge v Širazu prav tako drage, kot sem kasneje ugotovil, ko sem si kupil manjšo preprogo srednje kvalitete. Plačal sem samo 10 dolarjev, kar mi je uspelo le zaradi vztrajnosti in ob pomoči drugih trgovcev. Drugi prodajalci so mi potem zaupali, da sem z barantanjem dobil, preprogo najmanj za 15 dolarjev ceneje. Trgovec, pri katerem sem jo kupil, me je po dveh urah dobesedno vrgel iz prodajalne, s tarnanjem o prazni denarnici sem ga pripeljal na rob živčnega zloma. Po ogledu bazarja sem se napotil na avtobusno postajo in se postavil v vrsto pred eno izmed agencij, katerih avtobusi vozijo v Teheran. Ko sem čakal, me je po rami potrepljal mlajši bradat fant v črni srajci in mi v angleščini dejal, naj mu sledim, da mi bo on priskrbel vozovnico. Večkrat se zgodi, da te konkurenčne agencije »ukradejo« drugi, in ker je bila vrsta precej dolga, sem mu brez pomisleka sledil. Pokazal mi je na stol in dejal, naj počakam, da pridem na vrsto. Kmalu mi je pomignil, naj pridem k njegovi mizi, in me vprašal za potni list. Opravičil se je, da angleščine ne obvlada najbolje, zato sva se raje pogovarjala v italijanščini. Mislil sem, da potrebuje potni list za vpis podatkov, vendar ga je začel podrobno pregledovati ter mi postavljati vprašanja, zakaj sem v Iranu, kaj mislim o deželi in režimu, če poznam kakšne ljudi in podobno. Vse skupaj mi je postalo precej sumljivo, zato sem nehal odgovarjati ter zahteval vozovnico in potni list. Toda namesto meni, ga je dal ne- kemu enako oblečenemu možaku, kateremu je prevajal moje odgovore. Nato mi je dejal, da moram na policijsko postajo. Z dvema možakoma sem se peš odpravil proti hotelu. Rekli so mi namreč, da bi radi pregledali moj nahrbtnik. Šele ob teh besedah se mi je razkrilo, da sem v rokah posebne Homeinijeve policije, pred katero me je svaril Ali. Homeinista sta me vzela v sredo, da jima ne bi pobegnil, vendar mi kaj takega še na misel ni prišlo. Imela sta moj potni list, brez potnega lista pa si brez vsake možnosti, saj te v Iranu vsak dan nekajkrat ligiti-mirajo. Spomnil sem se na sporočilo in naslov, ki mi jih je dal Ali. Začel sem premišljati, kako bi se jih neopazno znebil. Ce jih bodo našli, mi bodo naslovi nakopali veliko neprijetnosti, če ne celo nekaj mesecev zapora, predno bi raziskali, kakšne zveze imam s temi ljudmi. Ko smo prispeli v hotel, sem iz nahrbtnika skrivaj vzel beležko z naslovi ter jo vtaknil v torbico, ki sem jo vedno nosil s seboj. Iz hotela smo se napotili proti vojaškemu džipu, s katerim naj bi me odpeljali. Skrivoma sem iz beležke potegnil sporočilo, ga zmečkal in čakal na priložnost, da ga odvržem. Ko so odprli vrata vozila, sem iz žepa vzel vžigalice in cigareto, jo prižgal, skupaj z vžigalico pa sem pod avto odvrgel tudi zmečkano pismo. Uspelo mi je. Znebil sem se nevarnega pisanja, žal pa sem v beležki imel še vedno nekaj naslovov, ki bi se jih najraje znebil. Med vožnjo, ki je trajala kakšnih deset minut, sem sedel med dvema vojakoma, zato nisem mogel storiti ničesar. Pripeljali smo se do zgradbe z zapornico in vojakom ob njej. Ko smo vstopili na dvorišče, sta mi spremljevalca s kretnjami pokazala, da moram z enim od njiju počakati, medtem ko je drugi stopil v zgradbo. Ostala sva sama. Moj čuvaj je stal neprestano ob meni, vendar ni kazal posebne budnosti. POTA IN STJI? •sA Lagodno življenje na šolski račun Te dni vložen zahtevek za preiskavo zoper zakonca A. P. in C. P. — S šolskimi naročilnicami nabavljala blago zase — Od hladilnika do salam in paštete KRŠKO — Tudi če bo nadaljnji postopek potrdil le del tega, kar je zapisano v te dni izdanem zahtevku za preiskavo zoper 56-letno bivšo vodjo računovodstva v OŠ Leskovec A. P. in njenega 63-letnega moža, bivšega ravnatelja te ustanove, C. P. smo brez dvoma priče eni najbolj drznih in širokopoteznih tatvin družbenega premoženja v zadnjih letih pri nas. V Posavju je bilo lansko jesen, ko je vsa zadeva prihajala na dan, o dogajanjih na leskovški osnovni šoli herojinje Milke Kerin slišati veliko tega, mnogim so se govorice zdele neverjetne, toda če je soditi po vsebini zahtevka, ki gaje pred dnevi podpisal novomeški temeljni javni tožilec, je bila ulica tokrat izjemno dobro obveščena. Preveč prostora bi vzelo naštevanje najznačilnejših. A. P. naj bi namreč kot vseh dejanj, ki jih je osumljena A. P., računovodkinja v šoli z naročilnicami navsezadnje je tudi postopek šele nekje in tudi kar z ustnimi naročili nabavljala na sredi poti, zato jih omenimo le nekaj blago in živila po posavskih trgovinah, VLOM V VIKEND — Neznani storilec je med 7. in 12. majem vlomil v vikend v Trsteniku, last 54-letnega Ljubljančana Veselina Angelova. Vlomilec je odnesel nekaj pijače in brivski aparat, tako daje lastnik oškodovan za 400.000 din. OB KARDANSKO GRED — Nekdo je 10. maja z nakladalke za seno, kije stala pred stanovanjsko hišo Martina Franka v Gornjem Vhpolju, vzel kardansko gred, vredno vsaj poldrugi milijon din. Predrz- neža še iščejo. OŠKOl POŠKODOVANA AKUMULATORJA — Trebanjski miličniki so bili 8. maja obveščeni, da je neznani storilec v noči na 6. maj na tovornih vozilih trebanjske Surovine poškodoval dva akumulatorja. Skušal juje odnesti, vendar mu to ni uspelo, zato pa je na akumulatorjih povzročil za 3 milijone din škode. MOTORIST HUDO RANJEN NOVO MESTO — 28-letni Ladislav Bobnar iz Novega mesta se je 11. maja ob 22.10 peljal z osebnim avtom po Zagrebški cesti proti Žabji vasi. V bližini odcepa za bife Vrbetič je vključil levi smerni kazalec in zapeljal na levo polovico vozišča, takrat pa ga je po levi pričel prehitevati 19-letni Aleksander Udovč z Zajčjega Vrha. Trčil je v bočni del avtomobila in se pri tem huje ranil. »Zelo mi je žal« Sedem mesecev zapora za prometno nesrečo s smrtnim izidom KOČEVJE — 22-letni Jože Žagar iz Mozlja je bil 11. maja pred sodiščem v Kočevju zaradi prometne nesreče s smrtnim izidom obsojen na 7 mesecev zapora, odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 5 mesecev in plačilo stroškov kazenskega postopka. SodbajSe ni pravnomočna. Obtožnica je Žagarja bremenila, da je 20. januarja lani ob 5,45 s svojim avtom na magistralni cesti v Dolgi vasi prehiteval drug avto in pri tem podrl pešca Tomislava Bana, strugarja v Itasu, kije dobil tako hude poškodbe, daje na kraju nesreče podlegel. Iz malomarnosti naj bi bil torej zagrešil hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa. Obdolženi je dejanje skesano priznal. Pešča ni videl. Vozil je v službo, prehiteval drug avto in takrat je počilo. Dejanje je obžaloval. J. PRIMC PRIZNANJA ZA VESTNO IN POŽRTVOVALNO DELO — V slavnostnem delu praznovanja uslužbencev novomeške UNZ na Vinomeru pri Metliki so v petek podelili tudi številna priznanja. Na posnetku vidimo, kako Julijan Kren, miličnik oddelka milice iz Šentjerneja (levo), iz rok Vinka Pavlina, načelnika novomeške UNZ, in Jožeta Čopiča (desno), načelnika centra SDV Novo mesto, prejema znak »hrabro dejanje«. (Foto: B. B.) Priznanja za dan varnosti Proslava uslužbencev novomeške UNZ je bila na Vinomeru, krške pa v Domu Edvarda Kardelja NOVO MESTO, KRŠKO — 13. maj, dan varnosti, so slovesno proslavili tako uslužbenci novomeške kot tudi krške UNZ, Novo-meščani so bili letos gostje metliške občine; vsakoletno praznovanje je bilo tokrat v petek na Vinomeru, kjer je zbrane pozdravil predsednik skupščine občine Metlike Stane Bajuk, za vedrejši del popoldneva pa sta ob kulturnem programu mladih iz metliške osnovne šole poskrbela še kandidat za metliškega župana Janez Vraničar-Luigi in Toni Gaš-perič. Osrednji del praznovanja je bil seveda namenjen slavnostni podelitvi priznanj. Tako so medalje zaslug za narod prejeli Bogomir Gasior, Stefan Mišja in Zdravko Červ, medalji dela pa Srečko Hudovornik in Jože Gregorčič. Dobitnica plakete UNZ je bila Anica Koprivec, medtem ko so zlati znak prejeli: Jože Blatnik, Alojzija Janežič, Boris Jurajevčič, Franc Umek, Viljem Fortun, SDK Novo mesto in Zavarovalna skupnost Triglav — DO Novo mesto. Srebrni znak sta prejela Janez Horvat in Srečko Hudovornik, bronastega pa Rihard Andrejašič, Pavle Balaba- riček, Fanika Kovač, Stanislav Krapež, Janez Ogulin, Anton Novak, Franc Medle, Ivicav Povše, Jože Tomič in Andrej Šušterič, medtem ko sta znak za hrabro dejanje prejela Julijan Kren in Janez Polak. nič, Edvard Doljak, Stanko Mašilo, Stanislav Smolič, Janez Šal ______________,._____Safar, Jože Šeničar, Janez Šercelj, Jože Veselič, Jože Jerman in Vladimira Škof. Dobitniki pismenih pohval so Mirko Blatnik, Jože Janež. Janko Je Podobno slavnostno je bilo tudi v Krškem, kjer so prav tako v petek v Domu Edvarda Kardelja podelili skupaj 38 priznanj. Medaljo zaslug za narod je prejel Rajmund Veber, plaketo varnosti pa Nuklearna elektrarna Krško. Dobitnik zlatega znaka so bile Terme Čatež, srebrnega pa Danijel Dobršek, Zmago Grabrijan, Zorka Langer, Franc Rupret in OŠ Savo Kladnik iz Sevnice. Bronasti znak so prejeli Ljubomir Božovič, Branko Drstve-nšek, Slavko Frece, Janez Hribe-ršek, Ana Jankovič, Zvone Jurišič, Janez Košar, Andrej Kozmus, Drago Kurinčič, Helena Omrzel, Natalija Ostrelič, Franc Pavlovič, Zvonko Prosenik in Vladimir Zalokar. In za konec še imena dobitnikov pismenih pohval: Zdenko Ar.tolinc, Marjana Derstvenšek, Anton Gaš-parič, Darko Getjevič, Rade Ivkovič, Bojan Klakočar, Damjan Knavs, Romana Kump, Antonija Malus, Stanko Oštir, Igor Peteline, Branka Eržen, Bogdan Slak, Martin Škrlec, Andrej Zbašnik in Anton Jermančič. Tajnik sklepal posle pod roko N. odobril privatniku trinajstkrat višje plačilo od resničnega iskavo — Sklepal posle brez pooblastila Zahteva za pre- METL1KA — Uradna vsebina pred dnevi vloženega zahtevka za preiskavo zoper 37-letnega tajnika kmetijske-zemljiške skupnosti v Metliki J. N. in ozeljskega zasebnega obrtnika M. L. ima tudi svoj neuradni del. In šele poznavanje tega daje zgodbi popolno podobo. Poglejmo najprej, kaj stoji v zahtevku za preiskavo, ki gaje izdal novomeški javni tožilec. J. N. naj bi konec leta 1987, potem ko je kmetijsko-zemljiška skupnost spomladi sprejela sklep, da bo namenila sredstva za agromelioracije in ureditev poti na komasiranem območju Mali Vrh, sklenil z obrtnikom M. L. dogovor za ureditev 179 metrov poti izven tega rili, da M. L. vendarle nakažejo nekaj denarja, v zameno pa naj bi J. N. obrtni zadrugi obljubil delo. In tega jim je očitno priskrbel v obliki sklenitve pogodbe, za katero pa ni bil pristojen. ZMAGA ŠENTJERNEJU območja na Lokvici. Prav tako naj bi J. N. lansko spomlad naročil obrtniku, naj v ceno opravljenih del napiše znesek 7,197 .000 din, čeprav je resnična vrednost znašala vsega 554.915 din. J. N. naj bi takšno izplačilo odobril in tako M. L. pridobil kar 6,642.085 din protipravne premoženjske koristi. A to še ni vse. J. N. naj bi prav tako lanskega av- TREBNJE Na nedavnem regijskem osnovnošolskem tekmovanju v poznavanju prometnih predpisov in spretnostni vožnji s kolesi z motorjem, kije potekalo gusta, Čeprav za to m Pil pristojen, za pod geslom »Tomos za varnejšo vožnjo«, so zmagali predstavniki OS Šentjernej med vrstniki iz OŠ Loka, Črnomelj, in učenci iz OŠ Mirna. Prvouvrščena ekipa je prejela posebno nagrado, moped in čelado, kar je prispeval Tomos. Ta koprska tovarna, kije ob tekmovališču predstavila paleto svojih izdelkov, se s tekmovanji, ki so jih pripravili širom po Sloveniji, vključuje v akcijo »Minus deset«. Tekmovanja, kot je bilo nedavno trebanjsko, soorganizirajo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. kmetijsko-zemljiško skupnost Metlika sklenil pogodbo s tamkajšnjo obrtno zadrugo za melioracijska dela na kmetijskih površinah v vrednosti 15,742.000 din in z obvezo plačila avansa v višini 25 odstotkov od dogovorjene cene. Po- PO DOLENJSKI DEŽELI godbo naj bi J. N. podpisal kar v imenu POPRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega lista smo v zapisu Usodno prehitevanje v škarje poročali, da je bila 23-letna Julijana Kos sopotnica v Radoničevem avtomobilu, kar pa ne drži. Pravilno je, daje bila Julijana Kos sopotnica v avtomobilu Janeza Gričarja. Svojcem se za neljubo napako iskreno opravičujemo. Uredništvo DL G., ki je takrat zastopal omenjeno skupnost. Približno takšna je vsebina vloženega zahtevka za preiskavo, njeno neuradno nadaljevanje pa govori o tem, zakaj naj bi J. N. obe dejanji sploh storil. Omenjenemu zasebniku naj bi J. N. namreč prodal kompresor, vendar M. L. ni imel denarja za plačilo. J. N. naj bi mu prav zaradi tega priskrbel omenjeno delo in odobril plačilo računa v tako visokem znesku. Zataknilo pa se je, ko Obrtna zadruga Metlika, preko katere je bil račun izdan, nakazanega denarja ni hotela posredovati naprej do M. L., saj je bil ta tudi njen dolžnik. J. N. bi se tako vnovič obrisal za denar, ki mu gaje bil dolžan M. L. za kompresor, zato mu ni preostalo drugega, kot daje sam stopil v obrtno zadrugo. Tam naj bi se dogovo- • Minule dni je nekdo ukradel leseni čoln, ki gaje imel Topličan Rajko Dular pripetega za večje drevo v Krki pri Otočcu. Miličniška poročila ne omenjajo, ali je storilec nemara prežagal le verigo ali je moral požagati kar celo drevo, da je prišel do plovila. • Za dolenjske kokoši nadvse žalostna novica. Nekdo je namreč med 6. in 8. majem vlomil v hlev novomeške KZ Krka, tozd Brazda, pri Zalogu, v katerem se nahaja pravi moški harem. Kar 3.800 plemenskih petelinov je še do nedavnega veselo kikirikalo v hlevu, njihovo število pa je nekdo zmanjšal za 93. Krka je prikrajšana za blizu 7 milijonov din, kokoši pa za užitek. • Te dni se je pričela lovska sezona, zelena bratovščina iz Trebnjega pa ni pričetka sezone pričakala nič kaj vesela. Nekdo je namreč prav te dni vlomil v lovsko kočo na Vrhtrebnjem in pobral domala vso zimsko zalogo: vino, radensko, ajvar, kumarice in gorčico. Sicer pa bo pravim jedcem srnjak teknil tudi brez vsega naštetega. vendar teh šoli ni izročila, pač pa naj bi si jih prisvojila. Plačala jih je seveda šola. Tako naj bi si A. P. že davnega leta 1984 iz sredstev šole prilastila kotno brusilko in električno žago, leto kasneje pa že kar pralni stroj, nekaj torbic, fondi, krožnike in blazine, spet drugič salonit plošče in slemenjake, na neko naročilnico naj bi zase vzela tudi 1.630 kilogramov betonskega železa, 300 vreč cementa in nekaj betonskih cevi, pa zatem še 338 kvadratnih metrov stenskih oblog, ob koncu leta pa še novih 160 vreč cementa in 70 vreč lepila. Nekaj manjši je spisek izleta 1986, ko naj bi v hiši A. P. končali gugalnik, žaga, igrala in novih 15 kvadratnih metrov stenskih oblog, tokrat iz hrastovega furnirja. Leto kasneje naj bi si A. P. s šolskim denarjem kupila dva jedilna pribora in dve povratni žagi, lani pa dva mešalca, stiropor, bakrene cevi, purpen, čopiče, belton, kit, 12 armaturnih mrež, PVC posodo, bakreno pločevino, jupol. izvijače, žičnike, električni kabel in vtičnice. Zdelo bi se, daje kaj takega neopazno odtujiti šoli nemogoče, toda kaj poreči ob nadaljevanju, ki meji kar na domišljijsko zgodbo. Vsaj dvoje vprašanj se postavlja ob tem: do kod bi segla predrznost A. P., če ji lani ne bi stopili i prste, in drugo, kako, da njeno počet- • 1 M M- .tx------ -f) _1-------1_ GOREL KOZOLEC jajc, v septembru pa med drugim še 40 kilogramov vampov, 16,26 kilograma šunke ter nekaj omel in metel. Očitno so bili pri A. P. vajeni živeti na veliki nogi, vsaj po teh seznamih je moč sklepati tako. Resda bo vse našteto morala potrditi (ali pa tudi ovreči) še preiskava pa kasneje tožilec in šele nato sodišče, toda dejstvo, da so se na osnovni šoli v Leskovcu vse od leta 1984 sem dogajale nezakonitosti, za katere nihče ni vedel ali hotel vedeti, ostaja. Podpisane naročilnice in dobavnice na eni strani ter plačani računi in evidenca, ki kaže, da opisanega blaga v šolo ni bilo, ostajajo. Z njimi pa tudi vprašanje, zakaj nihče ni že poprej opozoril na dogajanje. Je bil strah pred ravnateljem in računovodkinjo res tako velik? Sicer pa, kot smo že uvodoma omenili, je poleg A. P. v postopku tudi njen mož. Kot ravnatelj osnovne šole naj bi bil zlorabil svoj položaj, saj je — tako stoji v zahtevku za preiskavo — z zasebnim obrtnikom, zidarjem M. K., sklenil lažni pogodbi. Slo naj bi za gradbena dela (temelji, keramična dela, hidro- in toplotna izolacija) na VVZ Leskovec pri Krškem, čeprav so bila ista dela že zajeta v pogodbi z ljubljansko Lesnino in plačana. Navzlic temu naj bi C. P. odredil M. K. izplačilo 2,900.280 din, ta denar pa naj bi si potem razdelila. Prav tako naj bi C. P. v trgovini namesto dvanajstih armaturnih mrež, ki jih je za šolo naročila in plačala njegova žena, vzel zase več stenskih oblog. B. BUDJA je ni bilo odkrito poprej? Kajti skoroda nemogoče je, da se ob račune — videli bomo, kakšne — ne bi nihče spotaknil. Našteli bomo le nekaj primerov. 9. julija 1987 naj bi za šolski denar A. P. odnesla domov le 10,5 kilograma kokoši, 29,8 kg junčjega stegna, 31,1 kilograma svinjskega stegna, 4 kilograme mletega mesa in 15 kg prekajenih svinjskih reber. Tako je šlo potem iz dneva v dan, iz meseca v mesec. 14. julija 1987 naj bi na račun šole odnesla domov 8,7 kg svinine, 10 kg mletega mesa in 10 kg govedine, 14. avgusta kar 55 kg juneti-ne in 38 kilogramov svinine, 10. avgusta pa 10 kg junčjega mesa, 8 kg mletega, 10 kg svinine in 12,5 kg piščancev. A. P. pa ni ostala le pri mesu in mesnih izdelkih, domov naj bi nosila vse, kar je za gospodinjstvo in dobro življenje potrebovala. V lanskem aprilu naj bi si s šolskim denarjem plačala večje količine slanine, vratine, sira, viljamovke, slivovke, salame, kave, mleka in pralnih praškov, maja istega leta pa naj bi domov prinesla 200jajc ter poleg masla, moke, zdroba in četa še 20 kg soli, 24 litrov jedilnega olja, 36 1 alpskega mleka in kar 46 kompotov. In tako potem iz meseca v mesec, le da naj bi v juniju in juliju že običajen seznam gospodinjskih potrebščin in živil razširila še s pašteto, več kilogrami hrenovk, rozinami, evrokre-mo, sokovi in smetano. Podobno je bilo tudi avgusta, septembra in oktobra. Vsakič naj bi se na njenem seznamu našlo kaj novega, tako v avgustu poleg naštetih živil še vratina, 40 zavitkov rezancev. 11,7 kilograma pariške salme in kar 60 kilogramov sladkorja, septembra naj bi domov namesto v šolo prinesla 50 kilogramov sladkorja, 24 1 olja, 190 zavitkov toaletnega papirja in 100 Zaradi prehitre vožnje v drevo Milan Gorenjec je poškodbam takoj podlegel PUŠČAVA — 8. maja ob 6.30 je prišlo na lokalni cesti pri Puščavi pri Trebnjem do hude prometne nezgode, v kateri je umrl 43-letni Milan Gorenjec iz Vrhovega. Gorenjec je tega jutra peljal tovornjak od Hrastovice proti Puščavi, med naseljema pa je vozilo zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati. Na ostrem levem ovinku je vozilo zdrsnilo s ceste na neutrjeno bankino, nekaj časa vozilo po njej, nato pa trčilo v drevo in se prevrnilo. Voznik je hudim poškodbam podlegel na kraju trčenja, materialna škoda na vozilu pa je bila ocenjena na 60 milijonov din. Obnova brez soglasij in projektov _ Novomeška Partizanska cesta še buri duhove NOVO MESTO - Nemara ima danes, ko prebirate te vrstice, Partizanska cesta v Novem mestu že novo asfaltno obleko in nasploh novo, dokončno podobo. A navzlic temu ne gre, obnovi ene najbolj prometnih novomeških vpadnic ne posvetimo še nekaj besed Vzrokov je več kot dovolj. Ne le da obnova poteka brez potrebnih soglasij, delavci novomeškega Cestnega podjetja in vsi drugi so svoj posel opravljali celo brez vsakršnega načrta ali projekta. Odločitve so se sprejemale na mestu delit samem, sadovi takšnih improvizacij se kažejo tudi v za mnoge nesmisel■ nem zoževanju kandijskega križišča, ki je že tako, kot je bilo poprej (beri širšej, predstavljalo prometni zamašek. Čeprav je vprašanje po odgovornosti postalo v naši družbi že fraza, za katero se nihče ne zmeni, pričakujemo, da v tem primeru ne bo tako. Če drugega nejavnost, ki je tudi o zapori in obnovi ceste tu nihče obvestil (izjema je le lokalni radio), pričakuje in zahteva odgovore vsaj na nekaj vprašanj. Čemu takšna naglica, da je obnova potekala na vrat na nos brez soglasij, projektov in načrtov? Ceje argument a vtobusna postaja in z njo pričakovan povečan avtobusni promet, dodajmo, da je ta izgovor na sila trhlih nogah, kajti gradnja postaje, v ljudskem žargonu povedano, še visi. Zanjo namreč manjka še kar lep kupček denarja. Če je izg°)'°r nemara v tem, da je republiška skupnost za ceste Novomeščanom namenila nekaj sredstev, ki jih Je kazalo kar najhitreje porabiti, smo si lahko enotni edinole v slednjem. Mar ne bi bilo bolje dokončati lan pričeta dela na makadamski (!) re’ gionalni cesti med Dvorom in Jamo}> da ovinkov do Lašč ne omenjamo-Tako nepripravljeni s Partizansk cesto resnično nismo smeli buril javnosti. Kaj pa bi bilo narobe, če o se je lotili šele takrat, ko bi imeli trn že nov most? Vsaj pošten obvoz b bil zagotovljen, ne pa takšen, ki postavlja tudi vprašanje odgovornos tistega, ki je zanj izdal soglasje^ , NEPREVIDNOST OTROKA BREŽICE — 12. maja nekaj po 18. uri je prišlo v Brežicah na križišču Gregorčičeve ulice in Hrastinske poti do hude prometne nezgode. 6-letni B. K. se je na kolesu pripeljal z neprednostne Hrastnin-ske poti na prednostno Gregorčičevo ulico, po njej pa je prav takrat z osebnim av- tom pripeljal Bojan Perko iz Brežic. Taje otrok;raadel in zbil po tleh. Hudo ranjenega B. K. so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Zakon zahteva čelado Vozniki in sopotniki na motorjih ter motornih kolesih bodo morali od 1. julija naprej obvezno nositi varnostne čelade P* š “ga P' 'Ho' 'V ekip t? 'Sta as Kosi Prvega julija letos bo končno pričela veljati določba zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, po kateri bodo morali vozniki motorjev in koles z motorjem med vožnjo uporabljatai varnostno čelado. Razumljivo, da to velja tudi za sopotnike. Danes varnostno čelado bolj ali manj redno uporabljajo predvsem last" niki težjih motornih koles, medtem ko so, denimo, vozniki poni ekspresov precej bolj lahkomiselni, čeprav statistika kaže, da niso prav nič manj ogroženi. Se posebej mladoletniki med 14. in 18. letom starosti, saj je žrtev in poškodovanih med njimi največ. Pri hitrostih od 30 do 50 kilometrov na uro je udarec z glavo približno tak, kot če nekdo kokošje jajce brez kakršne koli nežnosti vrže v nakupovalno košarico. Nič čudnega potemtakem, če je ^ bilo v letih 1983 do 1988 na slovenskih cestah kar 7.155 prometnih nezgod. 2; \ katerih so bili udeleženi vozniki z motorjem; pri tem je bilo mrtvih 255- L huje ali lažje ranjenih pa kar 6.278. V ljubljanskem Kliničnem centru so ob teh posledicah ugotovili še, daje bila kar v 60 do 70 odstotkih nesreč najhuje prizadeta prav glava, sledijo pa poškodbe prsnega koša in nato okončin- Proizvajalci varnostnih čelad v Sloveniji — to sta velenjski Veplas in koprski Iplas pravijo, da so na 1. julij dobro pripravljeni, na zalogi Je dovolj čelad. In cena? Domača čelada naj bi veljala ena do dva milijo”3 dinarjev, odvisno seveda od modela, na vseh 200 bencinskih črpalkah Petrola pa bodo na voljo še uvožene nemške čelade firme Uvex. Cena torej n’ , -majhna, vendar krivda tokrat le ni povsem na strani proizvajalcev, kajti ktu > r tretjina zneska gre za republiške in zvezne davke. Sicer pa o tem, kako naša £ davčna politika gleda na prometno varnost, zgovorno priča podatek, da so usnjeni kombizeni za motoriste obdavčeni enako kot krzneni plašči. . . Poglavje zase so tudi kazni. Pripravljalci zakona so sicer predlagali, nuj01 kazen veljala polovico cene nove čelade in tega so se tudi držali Le daje b» so r fini! do| totli kov iarl Mo tak ral za novo čelado potrebno odšteti 40.000 din, tako da bo za ne nošenj^' . . *-i J • • i' * . t w. • aa , ■ v i ir ri. .11 inp|()i varnostne čelade po I. juliju potrebno odšteti 20 tisočakov. Veliko ali malt Vsak naj sam presodi, kolikšna je cena njegovega življenja! g NOV VLOM V CERKEV ŠMAVER — V času med 1.in 9. majem so biu vnovič na delu vlomilci v cerkve. Tokrat so obiskali cerkev sv. Mavricija v Šmavru pri Dobrniču in iz nje odnesli kipa dveh svetnikov v velikosti meter in pol metra, poleg tega še kipca angelov v velikosti pol metra ter šest angelskih podob. Skoda še ni ugotovljena, je pa zanesljivo ogromna, saj gre za pomembne kulturnozgodovinske pomnike. Dodajmo še, da je cerkev last župnijskega urada Dobrnič. PREHITRO V OVINEK — 20-letna Anica Kek z Rdečega Kala se je 8. maja ob 13.10 peljala z osebnim avtom po lokalni cesti z Rdečega Kala proti Dobrniču. Zaradi prehitre vožnje jo je med vožnjo po klancu navzdol v levem preglednem ovinku zaneslo, tako daje trčila v kamniti vsek.od tam pa jo je odbilo nazaj na cesto. V nezgodi seje laže ranil sopotnik. 16-letni Anton Kek. MM katerem se je Mlakar hudo ranil zdravi v novomeški bolnišnici. ZADEL PEŠAK1NJO — H ml 23.40 je 12-letna Mateja D. skupaj ; terjo stala na avtobusnem postaja Srednji vasi. Takrat pa je iz smeri L -pA' jic z osebnim avtom na postajališče f' 'i jal 35-letni Ivan Žunič iz. Vrčic, kije * X* zdravniško K M i cen" fiki jo zadel. Dekletu nudili v ljubljanskem Kliničnem ŠENTRUPERT —11. maja ob 1.55 je prišlo do požara na kozolcu Romana Po • jatelja iz Ljubljane. Kozolec, ki stoji kakih 200 metrov iz Šentruperta, je uničen. Na njem je zgorelo ostrešje, z njim paše kakih 200 kilogramov sena. Ogenj so pogasili vaščani in prostovoljni gasilci iz Šentruperta, škode pa je za okoli 7 milijonov din. Vzrok požara zaenkrat še ni znan in ga raziskujejo. VOZIL PO LEVI 14. maja ob 17.30 se je 31-letni Slavko Mlakar iz. Dolenje Nemške vasi peljal na kolesu z motorjem po cesti iz Trebnjega proti Petrolovemu bencinskemu servisu. Na priključek za magistralno cesto Ljubljana Zagreb je zapeljal po levi, takrat pa mu je nasproti pravilno po svoji desni strani z osebnim avtom pripeljala 45-letna Ljubljančanka Lcopoldina Bučar. Prišlo je do trčenja, v SLAVJE DOLENJSKE ODBOJKE NISO JIH POZABILI — Ob zgodovinskem uspehu novomeške odbojke organizatorji petkove slovesnosti v športni dvorani pod Marofom niso pobili na tiste, ki so dolenjski odbojki tako ali drugače orali ledino in pomagali na noge postaviti klub, kije danes novomeškemu športu v ponos. Naj ynovič omenimo imena Pionitja, Janka Goleša, Petra Štora, Vladimitja Jankoviča, Alojza Babnika in seveda Franca Pučka (na posnetku), vetjetno najzasluženjšega za povojni razcvet odbojke v Novem mestu. republiško ligo, del petkovega slavja v novomeški športni dvorani je bi! zatorej namenjen tudi njim. Prireditelji nagrajeni z zmago Tudi dež ni preprečil imenitne konjeniške prireditve v Krškem — 5 tisoč gledalcev — Zmaga Fidasa in Humka — Najhitrejša dirka Neni II_ KRŠKO — Če bi tudi vreme v nedeljo ustreglo prirediteljem, bi lahko kasaške dirke, ki jih je KK Posavje — Krško pripravil na svojem novem, lani odprtem hipodromu, označili za enkraten dogodek, ki bi mu stežka našli primerjavo. Navzlic slabemu in deževnemu vremenu pa seje ob progi zbralo kakih 5.000 ljubiteljev konjeniškega športa, ki so lahko uživali v mikavnih in negotovih bojih najboljših slovenskih kasačev ter konj iz Zagreba in Ade. Največja pozornost je vsekakor veljala 1.200 metrov: 1. Dekan (Lešnik, Mari-najhitrejši dirki dneva, v kateri so se po- bor), 2. Atol (Osterc, Ljutomer), 3. Aško NOVO MESTO — Dostojno je bil v petek zvečer v športni dvorani pod Marofom proslavljen največji uspeh dolenjske odbojke doslej. Resda so bili pred tremi desetletji odbojkarji že v prvi zvezni ligi, vendar v precej bolj okrnjeni konkurenci Tokrat jim je veliki met uspel v družbi bivših prvoligašev in ekip, katerih ambicije niso prav nič zaostajale za novomeškimi Zal, še zmeraj ne moremo z zanesljivostjo zapisati, ali osvojeno I. mesto v zahodni skupini II. zvezne lige odbojkarjem Pionirja pomeni vstopnico za dosedanjo enotno prvo zvezno ligo ali nemara za novoustanovljeno I. B ligo. ‘dokončnega sklepa namreč še ni, odgovor naj bi bil znan jutri A ne glede na to uganko petkovo slavje ni bilo nič manj veselo, škoda le, da mu ni bilo priča več ljubiteljev odbojke. Organi-zatorji prireditve, na kateri je bil Pionirju predan pokal za naslov drugoli-gaških prvakov, so se ob tej priložnosti spomnili tudi starejših generacij igral-cev in trenerjev, ki so novomeški odojki tlakovali pol k uspehu, ki je hkrati eden največjih v zgodovini novomeškega športa. Ob tej priložnosti sat se hkrati od aktivnega igranja pos-ovila Bojan Vernig, dolgoletni igra-ec. kapetan in tudi trener v Pionirju, ler Branko Peašinovič. Oba sta na pe-'kovi'prijateljski tekmi s prvoligašem Krajinamelalom dokazala, da še nista z° v staro šaro, vendar mesti v ekipi odstopata mlajšim, ti pa so hkrati ob nekaterih izkušenejših igralcih porok, aprvoligaške odbojke v Novem mes-lu ne bomo gledali le eno sezono. Navsezadnje tudi rezultat petkove tekme , ~ l * v korist Novomeščanov kaže, da B. J ‘majo ek ipo, sposobno kosati sev naj- _____ v‘kjem tekmovalnem razredu. Zgodovinski uspeh dolenjske odbojke pa so zaokrožila še dekleta Pionirju, ki jim je letos uspelo uvrstiti se v I. B. B. SLOVO PO DOLGIH LETIH — Takole seje v petek zvečer ob koncu prvega seta prijateljskega srečanja proti Krajinametalu od Pionirjevega dresa poslovil dolgoletni igralec in kapetan ekipe Bojan Vernig. Vering je zagotovo ime, kateremu novomeška odbojka veliko dolguje. KONEC IGRALSKE POTI — Ob Bojanu Vemigu se je v petek od aktivnega igranja poslovil tudi Branko Peašinovič. Svoje mesto je odstopil mlajšim, ki vse močneje trkajo na vrata prve ekipe. merili kasači s kilometrskim časom 1:24 in boljšim, zmaga pa je na 1.800 dolgi progi pripadla Neni II. na vajetih Mariborčana Mira Cvetka. Ob tem velja v tej dirki omeniti še spodbudno četrto mesto Ikarja z Dragom Lesom iz Šentjerneja; nasploh so Posavci in Šentjernejci na teh dirkah posegli po še nekaj vidnih mestih in rezultatih. Sicer pa poglejmo rezultate — najhitrejša dirka. 1.800 metrov: 1. Nena II. (C ve-tko, Maribor), 2. Adrija (Lučič, Zagreb), 3. Talbot (Koprivnik, Maribor), 4. Ikar (Les, Šentjernej) itd.; dirka dvoletnikov, Preloženi prvomajski tek bo v nedeljo Start bo ob 10. uri v Straži — 17 kategorij STRAŽA — Potem, ko je vreme pošteno zagodlo organizatorjem tradicionalnih prvomajskih tekov v Straži, ti še zdaleč niso vrgli puške v koruzo. Tradicionalna, letos že deveta tekaška prireditev, bo tako na sporedu to nedeljo, 21. maja, s pričetkom ob 10. uri. Stražani in ostali ljubitelji rekreacijskih tekov tako vendarle ne bodo ostali prikrajšani, še posebej, ker so prvomajski teki postali pravi krajevni praznik. Udeleženci nedeljske prireditve, katere pokrovitelj je Straški Novoles, bodo razdeljeni kar v 17 tekmovalnih kategorij, od cicibanov do veterank, proge pa bodo dolge od 400 metrov za najmlajše do 21 kilometrov za mladince, člane, članice, veterane in veteranke. Kot že rečeno, bo start prve kategorije v nedeljo ob 10. uri v Straži, maratonce pa bo proga vodila do Zaloga in nazaj. Prijave sprejema Straški TVD Partizan, ki je ob tamkajšnjem turističnem društvu tudi organizator tekov, zamudniki pa se bodo lahko prijavili še na dan prireditve med 7. in 9. uro. Vse morebitne dodatne informacije je moč dobiti pri Gorazdu Kosmini v Novolesu, telefon 84-530. SESTANEK KOŠARKARSKIH SODNIKOV NOVO MESTO — Jutri, 19. maja, bo ob 17. uri v domu športov na Loki zaključni sestanek košarkarskih sodnikov Dolenjske v tej sezoni! Vabljeni! V soboto zadnje rokometno kolo Abotna srečanja v moški in ženski rokomentijigi minila brez presenečenj -Dolenjski predstavniki po pričakovanjih — Še kolo do konca prvenstva —_____________________________________________________________________ Šp e vsega kolo je do konca prvenstva v moški in ženski republiški rokometni ligi, pSanke pa nobene več. Prvaka sta Šoštanj pri moških in Mlinotest pri ženskah, med ^ tpami' ki zapuščajo društvo najboljših republiških ligašev, pa je tudi Črnomelj. erLpa Je letošnji učinek dolenjskih ekip bolj ali manj enak pričakovanju. razliko nekolikanj ublažili. Strelci za Črnomelj: Bohte 4, M. Papež 5, Kavšek 1, Čengija 1, Novak 4, J. Papež 10, Pezdirc 'Hov° • no 21 kol° n' Pr'nesl° nikakršnih et: °sl' y nioški konkurenci je med tremi LPami le Ribničanom uspelo osvojiti H() ,°' na igrišču v Delnicah — kolje zna-L’ nles Riko zaradi kazni tekem ne sme 22o->V^V,OJ' korani — so z Bakovci igrali fcostie , "Poročila govore, da so bili r«o ni Jbližje uspehu, v prvem polčasu kaikrat vodili kar s tremi do štirimi ; finiši, prednosi p„ ou imeli tudi v doZ s.r®čanja: vodili so z 20:18 m sekun-k?ncem 5e z 22:21 •Takrat Pa sla |trovk ™a uPravičeno sedemme-tWle°'S katero je Mate gostiteljem ven-Moha ZaČ°Pvi* l°čko. Strelci za Inles: Kš^\Š'lc 'aS' Mlhcllč 2. Lesar 3, k | Mate 9, Fajdiga 1, Jurič 4, De-ernniv, rZn'*' rok Pa s° °stali Krčani in k aljci. Prvi so gladko klonili v Škofji Veinied Jarmopolom z 18:24 (11:11), V K?, v AJdovščini s27:37 (1 1:27). Potim «eOV le k’1 pričakovan; med dru-Jeral,... č "a^opih tudi brez najboljšega ° ^ doseoierDCa’ ‘'•adetke zanje pa so v sobo- lj ^vak8?;uer,?ardie 2‘ ls>ra 4, Bogovič 8, S>T0v56in. Voglar. Tudi Črnomaljci v Aj-pora?- J niso roogli opati na kaj več kot j%an; prvem Polčasu so bili povsem na- 2. V ženski ligi je bil v ospredju dolenjski derbi med kočevskim Itasom in novomeškim IMV. Svojčas so bila srečanja teh nasprotnikov prava poslastica, tokrat je '.sr- ’ ->onrečno,zrnat” "■ 26:21 (15:5) pa prepričljiva, razlika v kvaliteti je bila namreč več kot očitna, gostiteljice so vodile že tudi z desetimi zadetki prednosti. Za Kočevke so zadetke dosegle: Klarič 2, Klančar 1, Vuk 2, Križman 2, S. Jerič 10, M. Jerič 2, Dragičevič 6, Kersnič 1, medtem ko so bile pri Novomeščankah uspešne: Knafeljc (1), Klobučar (2), Drčar (1), Veselič (3), Rebolj (4), Simončič (4), Smolič (3), Tomas (3). Kočevke so šele v nadaljevanju visoko Ste«?* PIONIRJI 3. i!i u ^a nedeljskem repu-Pstan.-* ■ em Prvenstvu v rokometu l«mv!| p,onirje (lelnik 19741 ' Til°- 1 ia u, ?nJ“ s° sc Sevničani odrezali tako ■N prpn,1,1.doslej. Sevniške rokometaše naj8 '?ralt-i w OŠ Milan Majcen, Šentjanž VESELOŠOLCI Na šolskem tekmovanju v znanj' p Vesele šole se je pomerilo zelo vela0 n učencev. Nič kaj razveseljivo pa nM* N je dovolj točk za udeležbo na obrij' rr skem tekmovanju dosegla le ena tt> Si movalka. To je bila Vesna Krošelj d- pi a. Zelo smo bili veseli, ko smo izvede* tc da je bila najboljša tudi na občinske1*, tu tekmovanju. K BETKA PIRKOVIJ OŠ Šentjernri in to KLAVNICA ALI * MUČILNICA ŽIVALI? s. Klavnica! Ko zaslišim to besedo. ca zgrozim. Skoraj ni prebivalca v naši £ ci, ki ob tej besedi ne bi občutil enaki vc Vem, da mi zastane dih, v prsih in v tm Pi buhu pa me čudno zaboli, ko dan ‘n dnem poslušam divje krike živali, k) r ginjajo. Kako se mi smilijo živali, k'J, §a pripeljejo v klavnico! Delavci v tej n* c so povsem brez srca. Spominjam dne, ko sem videla, kako so telička p en lomili noge — z udarci, ob nečlov- o) kem smehu in posmehu! Delavci pa - Pr med udarjanjem po živalskih hrbtih stegnih smejijo in živali zmerjajo. '® Je sicer, da moramo nekje dobiti mej o toda ali je potrebno s temi živalmi ta : Ki »kulturno« ravnati? Ali za tako klav ^ co ne bilo bojjše ime mučilnipa? •ž».tA URŠKA KLAKOČAR.le OŠ Savo Kladnik, Sev®* o, SV( KURIRČKOVA POŠTA m 21. aprila je zaključila kurirčkova P*^ 21. aprila je zaključila kurirčkova f-, pr( pot po novomeški občini. Letos smo P ,» ^ do besede mladi ekologi v PO. Pri ek°g v. do besede mladi ekologi v PO. Pri e* jjl $t kih akcijah, ki jih je vzela pod okrilje.^ ^ rirčkova pošta, je sodelovalo yej pionirjev. Iz njihovih poročil na zaktj prireditvi v Šentjerneju lahko p.s mo: »Skrb za čisto in zdravo okolje bi , Je rala prodreti med vse ljudi. Tako pas1“Jj nit ši ustvarjajo divja odlagališča smeti, njj °z< pa jih čistimo. Na tem področju sm* ali uspešni, a kako naj preprečimo za?% ki Ijanje voda, zraka?« Na zaključni pm*K uči vi niso sodelovali le predstavniki PO.JI Ski ročili. ampak tudi recitatorji, glasben) J Sp plesalci. Posebno smo bili navdušenj njj fo, no n i OŠ šeni _______„____„______________ei-f kurirčkovim žurom, saj smo tam 18 i zaplesali ob živi glasbi ansambla Pr° : iz Novega mesta. ,-tii BETKA PI£K0j ;ntjerr RAZSTAVA PREDME^' IZ PRETEKLOSTI Mladi zgodovinarji z menionG> ^ Tončič so letos opravili raziskoval J logo Stari predmeti. Oddali sojo naf bliškem tekmovanju, na Šoli pa so P™3 \’ili rnictnif/v -inrumK rxr»>/ifni'lnV. 1 jev 'o, srn trii je- niš ne vili razstavo zbranih predmetov. "] smo lahko peresnice, mikroskop. J* j nike, denar, posodo in orodje. R**U smo si z zanimanjem ogledali vsi m*j Pripravili jo bodo tudi za starše in rat zbrali še več predmetov. . < PRIMOŽ MARKELJ'' OŠ Milka Šobara-i"j Novo m*1 NAŠA GOSTJA: BERTA GOLOBOVA nič >eu tor do, skii I Jm, je < Učenci višjih razredov smo že P^J bralne značke in priznanja. Ob tej P 2| 1 n rt c ti nam i#» nt»C mlu/Iincbi neVSK L •vil nosti nam je naš mladinski PevS^pu pripravil koncert, gostja priredit'*^/ bila Berta Golob. Prijetno smo ^ ona neria cioion. rrijemosmu r'*, »>■> z njo o njenem otroštvu in delu. V_a(H ...................,.Rada><) delaje zanjo izgubljen čas. Kau» ■■■ » venski jezik in rada bi tudi učbenik napravila bolj vedre. Tako bi bil* j nas »slovka« prijetnejša. v,» KATJA HROU ANDREJA NV|Č metje 'z Žabje in Smolenje vasi še da-- .A?1 ; s ponosom pripovedujejo, kako ^ menimo je bilo toso vozil, to 7-°nsko čudo skozi Novo mesto, Šent-„,9 do vas' Ostrog, od koder naj bi ueljali na Kostanjevico. Ob istem času so baterije 2. diviziona ,, nemi topovi 75 mm in dvema havbi-»3 j*ma kalibra 100 mm pomagale briga-lS' m vam v k°j*h M pregon Nemcev čez Sa-na,K; In res, v kratkemvčasu so padle vU! Pn^lojanke Dole, Kal, Šentjanž, Bučka an v i, “Uvtanj. V teh akcijah seje topništvo 1 k?-] aPk° uveljavilo v očeh borcev in bri-■ alf „ n‘l’ starešin ter dokazalo upraviče-eJh‘i nos' svojega obstoja. ""L* ‘a obdobje od ustanovitve topniških ;u Gl "otido začetka nemške ofenzive konec °V 3 -totobra je značilen obstoj razmeroma Pa j Pr°stranega osvobojenega ozemlja, kije Njv, j”16'0 dovolj varno zaledje. Sodelovan-' 'm. n S Peto'°t°, je bilo podobno uporabi v r- dQ|rna'nih, lahko bi rekli, nepartizan-ii »to sk|h razmerah. lav*r V nemški ofenzivi (od 20. oktobra do -novembra 1943) in v bojih, ki soji k .! , eu)li. pa je poveljstvo artilerije spoznavni o, da ne more več računati na stalnost TA ,VSodne?a in varnega ozemlja. Da bi 1 A ‘»Ščitili svoje premike, so namreč Nem-jpui Pomnožili število postojank in neti po? Pitano nadzorovali ceste, ki so bile ;lt0,, J; o nujne za prevoz našega topništva. , ?edl vsakdanjih bojev s sovražnikom, vea5 , 'i^aliral na osvobojeno ozemlje, naj-kiJn ečkrat s podporo tankov, se je nehote naslavlja'° upravičeno in resno vprašati ni?' *am Z c'*v?zi°ni? Ali te enote umak-smJ "i na manj izpostavljeno osvobojeno jo'4 a» °to°lici Črnomlja in Metlike ftStPf rireu' °i >(]!► j \l% — f «IIV»IV IZVJI1V IlUlV/^Vi ili «5 „RreJel° je bilo drugo stališče. Top-t^tji so torej spremenili taktiko in ormacijo ter se oborožili z večjo količi-,_a|l t , avtoniatičnega pehotnega orožja. •. J k,, °.so divizioni dalj časa delovali kot '9 iev, •*’ baterije pa kot čete pri obkol-J njusovražneDostoianke Novo mes- Pa jih prilagoditi novemu položaju, M lf» ink»A...l -J ._________•* 1 lahk JrotP 11 j M j£«a jot1 4 Sa' n» jU sovražne postojanke Novo mes-sm^^toi"0 so zapirali določene mi,r''Novo mesto—Uršna sela—Se-ie 'ki ^—Smuka—Dvor, Trebn- nia °V0 mest°) ali Pa s0 rušili želez-ne n^P™8e in opravljali demonstraliv- Kaj zmore zavest LJUDI n] J°.Pni5k° orožje in strelivo so top-. carJi v tem času in vse do konca 1944. leta to I?avadno zakopavali v težko dos-Pnih krajih ali pa so ga vsaj skrbno in miselno maskirali. Tako je bila ena L di T sama v uorjancin, zara-j- Predvidenih akcij v rajonu Bela kra-j. »'T^umberak -Novo mesto, druga ,J n..,, 'a V rajonu Smuka, ker je bilo P# % Pakovati boje na območju Stične in d zh ,k, Hrherka, medtem ko je bila tretja , m P"?a storita blizu Kočevja zaradi 'epe? [ačn,h bojev v smeri Kočevje—Velike as h**, ht,, e 'n na Notranjskem. Topove so J ni eri''e skrivale tudi v neposredni bliži-^ i. Sovražnih oostniank tn ie v nhmn^.in & kj Vražnih postojank, to je v območju, 8a je sovražnik redno nadzoroval. 1 n <»“ je sovražnik redno nadzoroval. J Vi>rincs *ahtoo trdimo, da je bilo orožje iil sru n21-1 ----------------- tel. (068) 21-135. (2107-MV-20) Z 126 P, star eno leto (marec) prodam. Karel Lukan, Ob Krki 11, Straža, tel. 84-588. (P20-92MO) prireja v nedeljo, 21. maja 1989, ob 13. uri na letališču v Prečni k 01,c VELIKO TOMBOLO U LETALSKI MITING ii; iR, •8/ 1. tombola: RENAULT 19 GTS 2. tombola: RENAULT 4 GTL 3. tombola: RENAULT 4 GTL drugih dobitkov Igra ansambel »»FANTJE Z VSEH VETROV Srečelov z lepimi nagradami Vožnje z letalom ^ labod ZAHVALA V 92. letu je kakor sveča ugasnila naša dobra in skrbna mamica BARIČA VLAHOVIČ iz Vinice Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se prišli poslovit od nje od blizu in daleč in jo v tako velike^ številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje,---------------~ ; k""1" lw“Kr’° ,F.wu.».pvz.., vmuv.uu v.vtjv, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, hvala. Posebna zahval* zdravstvenim delavcem ZD Vinica in Črnomelj ter višji medicinski sestri Hudeljevč ki so več let bedeli zdravstvenim delavcem Vinica in ^rnomeij ver višji mcuiunsK.1 ncmh nuucijcvi, m suvcv »ci njenim zdravjem, sosedu Trempusu za lepe besede slovesa pred domačo hišo in tov. Starešiničevi ob grobu imenu prosvetnega društva Vinica ter g. dekanu in cerkvenim pevcem za ganljivo zadušnico. Vsem in vsaK^ mu posebej, ki ste pokojno spoštovali, imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala! Hčerka Marica, sin France, snahe, brat Jure, vnuki z družinami in pravnuki Vinica, Toronto, Ljubljana ROFOR, malo rabljen, in nov re-' m. Janko Gudalj-Keba, Gudalji latovičih. (2035-PR-20) 'ENO APNO prodam. Smolenja Jj>a, Novo mesto. (2028-PR-20) . USTAVLJIVO OMARO (regal) za L Jo sobo dolžine 4,5 m prodam. Tel. Z K popoldne. (201 l-PR-20) a JATKODLAKA JAZBEČARJA “vnikom, stara 16 tednov, odličnih "J ;v (CAC, CACIB), prodam. Tel. “j 1573-250. (P20-3MO) ■IO ©EOREKORDER VHS Fischer , k0| Tel. 26-404. (P20-5MO) prod ®LlPS barvni televizor, 40 cm, nov, Tel. (061) 448-475. (P20-51 MO) ablj »NlKARJEVO OUE, leto 1967, 50 f JU-Tel. 24-220, med 18. in 20. uro. 65, 5-PR-20) •'AKORD pevsko ozvočenje (emi-pa 1220 W, kompletno z zvočniki, sto-85-1 *0včkom, prevleko, prodam. Tel. ®) 69-235, po 14. uri. (P20-23MO) "SKO OZVOČENJE FBT 2002 Mam. Drago Mlakara, Rovišče 11, „ ! ‘el. 89-234. (2053-PR-20) ® . ^DaM kuhinjo Gorenje s štedil-ieSt m (elektrika, plin), hladilnikom ter dOi ' *ita in otave v Podturnu in Ve-ajll -R'glu za daljšo dobo. Informacije: Tj lesova 47, Novo mesto, tel. (068) ’ n Ogled je možen v soboto od 10. , “'e v Podturnu št. 59. (2046-PR-20) >bd Aerobni omari, vitrino in ES« 20)Odam Telefon 22-680. (2055- - * ^KTRIČNI ŠTEDILNIK Multi-! ;nniiernal*0nal Gorenje, še neuporabl-sefl ^av<" z 10% popusta prodam. Tel. »offinovommomožagoSTIHL "Priključke za prikolico Z 101. In-» na tel. 65-278. (2064-PR-20) .10RNO škropilnico IMP Panoni-S™- Tel. 25-687. (2068-PR-20) •»OLICO kiperico (3 t) prodam, ‘npančič, Koroška vas 24, Novo rl207i.pR.2O) jVuNO PRODAM daas europo, |j,c° krone 19 m3. Informacije na tel. * “2-357. (2065-PR-20) bližno 20 a zemlje prodam. Cena po dogovoru. Tel. 25-129, Novo mesto. (P20-80MO) kmetijski stroji RABLJENO kuhinjo ku-lra -UGODNO« (ček-KU-20) [^“stanjevici na Krki prodam veliko no hišo- Tel- (071) 628-508. r^MO) CSGRAD (14 arov) Pri železniški J Černič, primeren za vikend, zamen-' /'aZi|riljiv° parcelo v Novem mestu okolici ali ugodno prodam. Tel. tif-849- (2041-PO-20) VADBENO PARCELO 700 m3, že L.e Plošče dograjeno, primerno za m? V Tfebnjem, prodam. Tel. (063) P'1 a>> (063) 853-119. (P20-17MO) kT iDolen-iskc TopUce ueotl- ^eoam. Tel. (063) 785-216. (PI8- “ hlnKi?^ClJ pri KrSkem Prot)am e in "lsa trna vse potrebne prikl-)2q ,J,e takoj vseljiva. Telefon (068) 6'P°'20> AC1JO v Šentlovrencu s pri- h MALO RABLJEN čelni nakladač za Dojca 75, traktor Ferguson 60 in mlin za žito (bela kamna profila 90 cm) prodam. Franc Kuselj, Kamenje 24, Šentrupert, tel. (068) 40-100 v večernih urah. (2007-KS-20) NOVO TRAKTORSKO KABINO za zetor univerzal prodam po ugodni ceni. Miha Mešiček, Vel. Dol 11, Koprivnica pri Brestanici, tel. (0608) 79-471. (P20-6MO) TRAKTOR TV 731, letnik 1983, in priključke prodam. Tel. (0608) 75-522. (P20-8MO) TRAKTOR IMT 560 (400 delovnih ur) prodam. Jože Gorenc, Mali Podlog 7, Leskovec pri Krškem. (2034-KS-20) ELEKTRIČNO KOSILNICO Sever, novo, prodam. Tel. 84-761, popoldne. (P20-11MO) ROTACIJSKO KOSILNICO 165, malo rabljeno, prodam. Tel. 84-858 po 19. uri. (2037-KS-20) KOSILNICO BCS (petrolejka) prodam. Ogled pri Dragu Ribiču, Češnjice 26, Trebelno, tel. 49-501 ali 45-170. (P20-50MO) ELEKTRIČNO KOSILNICO TORO prodam. Tel. (0608) 32-039. (P20-47MO) UGODNO PRODAM motorno škropilnico Stihi ESG 17, malo rabljeno. Tel. (0608) 32-886 ali (0608) 33-408. (P20-35MO) TRAKTOR UNIVERZAL — pajka, 420 cm, in nakladalko (22 m2), prodam. Jablan 41vtel. 84-331. (2045-KS-20) OBRAČALNIK FAVORIT 220 ugodno prodam. Tel. (068) 49-329. (P20-31 MO) SNOPOVEZALKO z rezervnimi deli za BCS prodam. Pečavar, tel. 56-418. (2039-KS-20) TRAKTOR IMT 539, star dve leti, malo rabljen, prodam. Franc Žerjav, Sromlje 22, Sromlje, tel. (0608) 77-013. (P20-18MO) TRAKTOR »Tomo Vinkovič« 402 in motokultivator »Gorenje Muta« — diesel, novo, prodam za 20'/ ceneje. Tel. (068) 85-903. (P20-72MO) TRAKTOR ferguson 539, nov. prodam. Tel. 51-119, vsak delavnik dopoldne. Branko Adlešič, Vojinska c. 24,68340 Črnomelj. (P20-82MO) TRAKTORSKO KOSILNICO na hidravliko prodam. Franc Kocjan. Zabo-ršt 5, Bučka. (P20-83MO) BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO in trosilec za umetno gnojilo, oboje nerabljeno, ugodno prodam. Junkar, tel. (0608) 75-575. (P20-85MO) ŽETVENO NAPRAVO za BCS in R 4, letnik 1978, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam. Alojz Novak, Loka 22, Šentjernej. (P20-88MO) BOČNO KOSO za traktor Štore ali univerzal, novo, prodam. Jože Starič, Prelesje 9 Šentrupert. (P20-90MO) BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO za Zetor 25 garibaldi in bojler tiki (80 1) prodam. Stane Avsec, Bistrica 13. Šentrupert, tel. 40-382. (P20-56MO) TRAKTOR IMT 35, star 12 let, in nov hidravlični nakladač hlevskega gnoja prodam. Alojz Špec, Gor. Kamenje 4. Dobrnič. (P20-65MO) PRODAM skoraj nov enoredni si-lokombajn. Informacije po telefonu (061) 798-105 ali na naslovu Marjan Pavlič. Strmica 1, 61385 Nova vas. (2100-KS-20) KOSILNICO goldoni prodam. Jože Murgelj, Gor. Kamence 4, Novo mesto. (2075-KS-20) SNOPOVEZALKO za BCS prodam. Janez. Berčan. Nova vas 5, 61294 Višnja gora. (2078-KS-20) IMT 540, letnik 1978, po zelo ugodni ceni in nove gume 12.4-11.28 prodam. Alojz Kirn, Dobravica 15. Šentjernej. (2093-KS-20) razno ZA NEKAJURNO nego ostarele ženske v dopoldanskem času nudimo stanovanje. hrano in plačilo. Tel. 21-803, Koštialova 41, Novcunesto. (2042-RA-20) ODDAM košnjo sena na rastilu (cca 4000 m2) v Bršljinu, nad AMD. Zglasite se pri Lidiji Ljubi, Muhaber 21, Novo mesto. (2015-RA-20) ZDOMCI! V Posavju prodam stroj-noobdelovalno ključavničarsko delavnico z vsemi stroji, trgom in objekti z možno ureditvijo stanovanja. Tel. (0608) 31-513 ali 31-637. (P19-22MO) GARAŽO na Mestnih njivah vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na tel. 28-706, v večernih urah. (P20-55MO) PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, in rjave nosnice prodajamo od 26. maja dalje. Stane Prevolšek, Čatež, 68212 Velika Loka. (P20-19MO) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, iz kooperacijske reje, navajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PRO-SENIK, Bratov Gerjevič 32, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P15-26MO) SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Po več letih delovanja smo ugotovili, da je izolacija v vašem zamrzovalniku dotrajana. Prične puščati, od zunaj ledeni in rosi. Mi vam jo obnovimo pa še garancijo dobite. Prihranite 50% elektrike. Trajnost podaljšamo za 7 do 10 let. Kilometrine ne zaračunavamo! Cenik storitev: 345 1 — 650.000 din 3001 — 650.000 din 220 1 — 600.000 din 4101 —540.000 din 3101 —495.000 din 2101 —450.000 din 345 1 (z dodatno steno) 750.000 din 220 1 — 700.000 din Tel. (062) 305-150 ali 413-60o. Se priporočamo! Viktor Pajek (P19-93 MO) obvestila SLIKE, ovalne in štirioglate na porcelanu, za nagrobne spomenike izdeluje slovenski umetnik v Sarajevu. Informacije na naslov: Petar Tra-var, Ul. Cetinjska 10, 71000 Sarajevo. (P19-10MO) ženitne ponudbe FANT, 29/180, samski, nekadilec, pošten in dobrosrčen, preprost, resen, zaposlen in brez obveznosti, s svojim avtomobilom, želi po tej poti spoznati resno in pošteno dekle, kije prav tako osamljena in razočarana v ljubezni. Zaželeni so resni nameni in kasneje tudi skupno življenje. Če si tudi želiš topel in miren dom, se mi. prosim, oglasi pod šifro: »TEŽKO JE BITI SAM«. (P19-38MO) ZAHVALA V 76. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča ALOJZIJA KLOBČAR roj. Martinčič iz Regrče vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, še posebno g. arhidiakonu, g. proštu in ostalim duhovnikom za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi DO 1MV TOZD Adria, VGP. SŠTZU ter pevcem iz Šmihela in Ribnice za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Veselil si se pomladi in cvetja svojih trt, a žalostna bo jesen, ko ne boš slišal stoka stiskalnice. ZAHVALA | V 56. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedi SLAVKO 1 —JL BUKOVEC krojač iz Bršljina 43 teli izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prija-I izr l? 'n znancem, ki so nam v najtežjih treutkih stali ob strani, nam I Štev'i1 S0^aIie. darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem biz1 u sPretnili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nesejo^0 Pomoč družini Stangelj ter Obrtnemu združenju Novo mesto, fr, *vkoviču za poslovilne besede, godbi Novo mesto, pevcem iz ebnJega in GIP PIONIR Novo mesto — TOZD MKI in DSSS. ^rijoči; žena Rozi, hčerka Stanka, Irena z družino in ostalo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA V 52. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil ljubi mož, oče, brat in stric ANTON GRIVEC iz Srednjega Globodola 2 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem,prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje, vence ter pokojnika v. tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni pogrebni obred, sestram redovnicam iz Repenj za lepo zapete žalostinke, GD Globodol in Mirna Peč ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Malči, hčerka Malči, sin Toni, brat Ludvik, sestra Ani z družinama in sestra Mici ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama in teta FRANCKA SEVER s Sel pri Semiču 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečene sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč in tov. Novaku za poslovilne besede. Naša zahvala tudi sindikatu Iskre in sodelavcem TOZD 3, VVZ Črnomelj ter sodelavkam iz vrtca Semič, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Vsem ponovno prisrčna hvala! Otroci: Ivan, Marija in Dragica z družinami ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni, nas je v 77. letu starosti zapustila naša teta BARBARA CVETIČ iz Hrasta pri Vinici 17 Najlepše se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam bili v težkih trenutkih tetine bolezni v veliko pomoč. Zahvaljujemo se tudi osebju zdravstvene postaje Vinica ter dr. Ljiljani Spec, kije pokojni teti vedno stala ob strani in ji lajšala trpljenje. Enaka zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred na vi-niškem pokopališču. Hvala vsem, ki ste teti prinesli cvetje in jo pospremili na zadnji poti k počitku. Žalujoči: domači Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš oče ANTON NOVINA iz Podturna Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in pomoč, GD Podturn, GG Podturn, GIP Pionir — TOZD MKI, sektor ME in AS, Dolenjki, pevcem, govorniku tov. Alojzu Puhanu in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V maju seje rodil in v maju nas je po dolgotrajni bolezni v 88. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, ded in stric JANEZ KOŽAR z Rdečega Kala pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala zdravniškemu osebju iz Trebnjega. Dolenjki-Blagovnica Trebnje in DO Novo mesto ter ZZB in gasilcem. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru in župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Star komaj 58 let, je dotrpel naš dragi mož, oči, sin, bral. stric, nečak in svak ZVONKO DRŽAJ iz Bršljina 4, Novo mesto j^riilo nas je iskreno in spoštljivo slovo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom ter dobrim sosedom in prijatel-?a tolažbo, pomoč, podarjene vence in cvetje. Se prav posebno se zahvaljujemo njegovim prijateljem iz :1 0-Sekcija za vleko Novo mesto, ki so nam v teh težkih trenutkih toliko pomagali. Hvala govornikoma m „Vceni ter vsem. In ste prihiteli od blizu in daleč, da ste pokojnega pospremili k večnemu počitku, prijaznim _ ravnikom in ostalemu medicinskemu osebju ORL klinike v Ljubljani. Zadnje dneve trpljenja mu je blažilo ?nedicinsko in strežno osebje ORL oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, hvala jim! Hvala tudi g. župniku 4 °Pravljeni obred. Pokojnim žalujemo: žena Milka, sin Miran, hči Sabina z Borutom, oče, sestra Joži in ostali njegovi Kje si ljubi mož, očka. kje tvoj zlati je obraz, kje tvoje zlato je srce, kje tvoje pridne so roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA V 27. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin in brat STANE PUST iz Grma pri Ponikvah na Dolenjskem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom za vsestransko pomoč, kakor tudi znancem in sosedom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem ostalim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala obrtniku Branetu Markeljcu za nesebično in vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Tesnil Trebnje, gospodoma duhovnikoma za lepo opravljeni obred in prelepi govor ter pevcem za v srce ganljive pesmi, Malohovim in Bevčevim iz Grma pa za tolažbo in pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Cvetka, hčerkica Tereza, mati, bratje in ostalo sorodstvo Trebnje, 5. maja 1989 MARTIN SOSKO % s s X s X s s s s % *! * s * s H S «* S s s * s H v * *> N * s s *> ■H Po diplomi na filozofski fakulteti, študiral je slovenski jezik s književnostjo in primerjalno književnost z literarno teorijo, je razmišljal o zaposlitvi v Ljubljani, vendar se je vse začelo in končalo pri iskanju stanovanja. Vrnil seje v domačo občino na domačo gimnazijo. V Brežicah je bila zaposlitev na šoli edina izbira in ker je imel kot absolvent za seboj dva meseca poučevanja v osnovni šoli, je vedel, da bo zmogel, da se bo vživel v to delo. Bal se je le tega, da bi v šoli izgubil stik s sodobno slovensko, evropsko in svetovno književnostjo, ker je delo na šoli drugačno, manj svobodno in zato povezano z nevarnostjo, da se človek ukalupi. Toda zanj to ne velja, preveč odprl in preveč širok je, da bi kaj takega dopustil Od nekdaj razmišlja s svojo glavo in to ni vedno lahko. »Človek tako nujno zadene ob norme, kijih postavljajo družbene skupine ali družba kot celota,» pravi prof. Šoško, »in v skrajnem primeru lahko trčiš na represijo, vendar se mi zdi sprejemljiveje soočiti se s tem, kakor odreči se lastni pameti Simon Jenko je to lepo povedal v verzu .Gorje, če mora človek zatajiti pamet in srce’-« Življenje v provinci slavista Soška ne moti. Dobrodošel mu je stik z vsakim človekom. Zelo ceni pristnost in te je pri preprostih ljudeh več kot pri izobražencih. Kulturniških kadrov je na obrobju manj kot v večjih središčih, zato kultura nima posebno visoke cene. V tem okolju više vrednotijo amatersko dejavnost kot druge oblike kulture, vendar to razume. Veliko huje je, da je pot do informacije v provinci izredno dolga. V Ljubljani zadostuje, da se z odprtimi očmi in ušesi sprehodiš po ulicah in zveš več, kot če tu ves dan prelistavaš časopise. V centru te informacije bombardirajo, na podeželju jih moraš iskati, v tem vidi in občuti razliko. »Brežice so odmaknjene od središčnih dogajanj, odmaknjene tudi od slovenske politične pomladi in čeprav beremo o njej. nismo zraven,« nadaljuje Soško začeto misel Ta gibanja pozdravlja in je prepričan, da je demokratizacija na način, kot se je začela v Sloveniji, edino možna po' naprej. Družba, ki je desetletja uporabljala represijo do svobodno mislečih ljudi, je končno prišla do trenutka, ko se ji bo morala odreči, če noče potoniti še globlje. Mladega-svobodoljubnega profesorja veseli, da vendarle tudi drugačne misli ugledajo luč dneva. V razmišljanjih o svobodi se vselej spomni na pogosto navaja-no misel Rose Luxemburg: Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače. V gibanjih slovenske politične pomladi pa se boji pretiravanja pri organiziranih oblikah, ker si na tej stopnji razvoja nismo sposobni izmisliti kvalitetnejše oblike demokracije kot neprimerno bolj razviti Zahod Prepričan je, da bo za nas uspeh, če se ji bomo približali, saj gesla, da smo prehiteli stoletja, ne veljajo, ker zgodovine ni mogoče preskakovati Profesor Šoško se v prostem času posveča literarnemu ustvarjanju, o čemer praviloma ne govori. Za njegovo pisateljevanje vedo le tisti, ki so pred leti prebirali novele, ki jih je objavljal v slovenskih revijah. Napisal je že toliko novel, da bi lahko izdal knjigo. Zanjo se še ni odločil, ker noče biti povprečen slovenski novelist. Vsaj malce se želi povzpeti nad povprečje in če bo prepričan, da gaje presegel, se bo odločil tudi za knjigo. JOŽICA TEPPEY 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 S S 0 0 0 0 0 0 5 S 0 0 0 0 *0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 KB Zastrupljamo se tudi s škropili Dolenjci, Posavci in Belokranjci kupili nov aparat za odkrivanje strupov NOVO MESTO - Na Zahodu za socialno medicino in higieno si delavci že vrsto let prizadevajo, da bi odkrili čimveč povzročiteljev onesnaževanja v pitnih in površinskih vodah, živilih in odpadkih. Za takšne raziskave ni več dovolj laborantovo oko in nos, temveč so v svetu vsak dan nove in nove naprave, ki hitro in natančno ugotovijo stopn- PRIZNANJA — Predsednik komisije za odlikovanja Jože Košir in Slavko Češek, predsednik IO RD heroja Maroka (z leve proti desni), sta izročila društveno priznanje tudi članu pododbora Mirna Dušanu Zakrajšku. (Foto: P. Perc) Če ni za ribo, ni za človeka OSIJEŠKA LIRA V FIGOVEM LISTU NOVO MESTO — V petek, 19. maja. se bo ob 8. uri zvečer v restavraciji Figov list na Dobravi predstavil tambu-raški ansambel Lira iz Osijeka, ki bo tu gostoval s programom starogradskih, grških in večnozelenih melodij ves teden, do "15. maja. Gostje bodo lahko prisluhnili vojvodinskim tamburašem na te dni odprti terasi vsak večer, tudi v ponedeljek, ko je sicer lokal zaprt, od 8. ure zvečer do ene ure zjutraj. V kuhinji bodo ob tej priložnosti pripravljali tudi vojvodinske jedi. Mirna najbolj onesnaže na — Mnenja ribičev SEVNICA — »Reka Mirna v zadnjih 40 letih še ni bila nikoli tako onesnažena kot lani in to prav zaradi tovarn Dana in Kolinska na Mimi, ki sta ob gradnji čistilne naprave na Mimi veliko odpadkov spuščali v reko. Ko smo si s strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan in ribiške zveze ogledovali Mirno, smo lahko le zmajevali z glavo, češ, kaj takega še nismo videli,« je dejal na nedeljski letni skupščini Ribiške družine Heroja Maroka v Sevnici predsednik odškodninske komisije pri RD Franc Hruševar. Hruševar se je vprašal, doklej bo ekološka zavest v Mimski dolini na tako nizki ravni, kaj bi se moralo na primer zgoditi, da bi se v trebanjski in sevniški občini opredelili za nekakšen projekt Zelena Mirna. Ali bodo mladi dopustili, da bo zamrlo življenje še v desetih potokih ob Mimi? Čistilni napravi na Mimi in v Mokronogu še ne dajeta tistih rezultatov, ki so jih obljubljali ob slovesni lanski otvoritvi na Mimi, se pritožujejo ribiči. Industrija ima bolj malo posluha tedaj, ko je treba plačati odškodnino za onesnaževanje voda, še težje pridejo do denarja od KZ Gabrovka oz. Presada. Ribiči se jezijo tudi na Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, da malodane čez noč s svojimi posegi dostikrat naredi več škode kot koristi na Mirni in njenih pritokih. P. P Jožetov najtežji kosovski dan Jože Poštrak je bil 3 mesece komandir slovenske enote miličnikov na Kosovu KOČEVJE — V slovenski enoti zveznega odreda milice na Kosovu sta bila tri mesece, od januarja do aprila, tudi pomočnik komandirja postaje milice Kočevje Jože Poštrak in vodja varnostnega okoliša Zoran Radonjič. • Kje, in kakšno je bilo vaše delo? »Bil sem komandir naše, slovenske, enote in namestnik komandirja PM Priština. Razdeljeni smo bili v tri skupine in vse so bile na območju občine Priština in so delale skupaj z domačimi miličniki. Predvideno je bilo, da bomo inštruktorji miličnikom na teh postajah. Vse to smo tudi počeli do demonstracij,« je dejal Jože Poštrak. • Kakšno je bilo vaše sodelovanje z domačimi miličniki in občani? »Z vsemi smo sodelovali zelo dobro, tudi z občani, neglede na narodnost. V začetku niti ni bilo posebnih težav, šele s februarskim štrajkom rudarjev je bilo čutiti vedno večjo napetost. Potem pa smo naše delo zaradi demonstracij nekajkrat prekinili. Najprej je bilo to ob študentovskih demonstracijah 23. marca, nato zaradi mladinske demonstracije po nogometni tekmi 25. marca, najhujša demonstracija pa je bila 27. marca v Prištini, ko so na nas tudi streljali. Demonstranti so bili pravi fanatiki. Bilo jih je okoli 800. Vpili so razna ges- la, kot »Kosovo-republika!« in druga. Kazalo je, kot da gredo na vse ali nič. Mi smo imeli plinske maske in smo demonstrante zadrževali s plinskimi sredstvi. Demonstranti, ki jih je bilo veliko, so metali na nas kamenje, vendar nam jih je uspelo zadrževati na razdalji 50 do 150 m. Našo zaporo so skušali prebiti z buldožerjem, ki so ga vzeli na nekem gradbišču, s streh in balkonov pa so proti nam streljali, da nam je žvižgalo okoli ušes. »Miličniki kot posamezniki ali služba o tem ne moremo odločati. Za to so pristojni drugi, predvsem zvezna skupščina in predsedstvo ter zvezni sekretariat za notranje zadeve pa republiška skupščina, predsedstvo, mi pa smo pač dolžni iti tja, kamor nas napotijo pristojni organi. JOŽE PRIMC Za roparji so ostale prazne jame Numizmatični kabinet vendarle odkupil 220 rimskih novcev DRNOVO — V DL smo že poročali o slabem stanju antičnega spomenika Neviodunum pri Drnovem, ki gaje zaraslo gosto grmovje, v katerem so našli svoje zavetje roparski arheologi in izkopali več kot 200 rimskih novcev iz obdobja cesarja Geta. Po vsem tistem seje začel lov za rimskimi sesterci, grmovje so posekali in travo pokosili, nazadnje so v Neviodunum prišli še pravi arheologi. Majhno skupino arheologov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane je vodil Andrej Šemrov. »Doslej nam je uspelo, da smo za naš kabinet odkupili okoli 200 novcev, ki so že na varnem v Ljubljani, nekaj pa jih imajo še okoliški prebivalci. Vendar postavljajo previsoko ceno, da bi si naš kabinet lahko privoščil odkup,« je povedal Šemrov. »Zdaj pa smo tu, da še malce pobrskamo po divje izkopanih depojih iz prve polovice 3. stol. To je predvsem zaščitna akcija, ko rešujemo, kar se rešiti da. Divji arheologi so namreč že naredili neprecenljivo škodo, ker so trajno uničili sledove, po katerih bi lahko odkrili, na kakšen način so bili novci zakopani. Doslej nismo imeli pretirane sreče, saj nismo našli nič omembe vrednega? Kot zanimivost naj še dodamo, da bi moral biti Neviodunum glede na svoj posebni pomen posebej zavarovan, vendar arheologov nihče ni nič vprašal, kaj počno, od kod so itd. Skratka, samozaščita, to pot na srečo nepotrebna, je spet zaspala. J. S. • Ste tudi vi streljali in je bil kdo izmed miličnikov ranjen? »Iz skupine demonstrantov niso streljali na nas, zato proti njim nismo uporabili orožja. Slovenska enota milice sploh ni uporabila orožja. Tudi noben naših miličnikov ni bil ranjen. Tisti dan je bil najbolj naporen, saj so se demonstracije začele že okoli 15. ure, naša akcija pa je bila popolnoma končana šele okoli 21.45. To je bil naš najhujši dan, saj so bila v nevarnosti tudi naša življenja. Po zaslugi naše opreme in taktike žrtev ni bilo.« • Slišali smo, da druge enote združenega odreda miličnikov niso delovale tako preudarno. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. jo onesnaževanja in snov, ki jo povzroča. Spomnimo se usode belokranjske Krupe. Tedaj so na zavodu kupili dragocen plinski kromatograf, ki je bil na tem področju zadnja novost, danes pa ga že nadomeščajo nekajkrat boljše aparature. Pred nekaj meseci so pričeli akcijo, da bi predvsem med naročniki njihovih uslug v dolenjskih, posavskih in belokranjskih občinah zbrali denar za nakup tekočinskega kromatografa. S to napravo, kije v teh dneh že v prostorih zavoda, je mogoče ugotoviti prisotnost strupenih pesticidov, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin pred raznimi bo- leznimi in škodljivci. Aparat je bil t jen v Ameriki in je veljal 30 milijono>| dinaijev. Del stroškov je kril zavod, « talo pa so prispevale delovne org cije: Krka, IMV, Območna vo skupnost, Komunala in Skupščina c čin Novo mesto ter Krško, Zavaroval skupnost Triglav iz Novega mesta J Krškega, občmski sindikalni svet Nov® mesto, GG Črnomelj in Komu skupnost Črnomelj. Vloga je bila lana tudi izvršnemu svetu občin Treh* je, Črnomelj in Metlika, vendar ni nit® odgovoril. ZA STREHO NAD GLAVO KOČEVJE — Pod geslom »Pomagajte nam rešiti streho nad glavo!« bo potekal letošnji koncert za dan mladosti, ki se bo začel 26. maja ob 17. uri na pomožnem stadionu v Kočevju, trajal pa bo predvidoma do 2. ure zjutraj. Na njem bo nastopilo okoli 15 ansamblov iz vse Slovenije, med njimi tudi: Mama Dolores, Epidemic, Strogo zaupno, Volk in sedmi kozliček, La grande Bri-tania, Šato, Brooklyn, Odiseja 2.000, ITredu in Ghostrdiers. Organizira ga OK ZSM. Vstopnina in izkupiček od pijače bosta porabljena za obnovitev strehe na mladinskem klubu Škorc. Na zavodu so nove tehnične p™?1 bitve zelo veseli, saj bodo tako lahko j v večji meri in hitreje kos odlpvafl|! zastrupljevalcev zemlje in življenj* ® njej. »V tem času so najbolj proble®* tični onesnaževalci odpadki. Odvt^j tudi zelo strupene snovi, in ko to pn®\ pitno ali površinsko vodo, je že ptopo? no. Dolenjska z ostalimi pokrajina®, počasi postaja ekološko osve"‘L Med tistimi, ki imajo za to največ p® luha, velja pohvaliti novomeško Ko® nalo,« je povedal inž. Dušan ForUft 9. SREČANJE ROCK IN POP ANSAMBLOV SEVNICA — V petek, 19. maja, ob 20. uri se bo pri sevniškem taborniškem domu pričelo tradicionalno, že 9. srečanje rock in pop ansamblov Slovenije. Na prireditvi, ki jo prireja taborniški Odred treh smrek Sevnica, bodo do približno 1. ure zabavali občinstvo Morana (Rogatec), Poggo band (Hrastnik), Praguald (Prebold), Odiseja 2000 (Ljubljana), Veronique (Celje), Virtuozi (Ljubljana). Pričakujejo še nastop Pomaranče (Ljubljana) in ansambla Šato iz Titovega Velenja. ODKRIVAL BO STRUPE - Tei! činski kromatograf, naprava za ugotavljanje Pns**pri škropiv v pitnih in tekočih vodaiv bil kupljen tudi s solidarnostna sredstvi. Inž. Lidija Hribernik $^ pričela s prvimi pregledi. (Foto J- £ studio <3v -sš TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA '| Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teletel^ta fj preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. L (2) Dorit need love — JOHNNY DUESEL & INJECTORS 2 (4) Firev vvoman — THE CULT 3 (1) A change is gonna come — THE NEVILLE BROTHERS 4 (5) Romeo in Juliet — LOU REED 5 (7) Mandela day — S1MPLE MINDS 6 (3) Postcard blues — COWBOY JUNKIES 7 (9) Time after time — TUCK & PATTY 8 (—) Nineteen forever — JOE JACKSON 9 (—) Izgubljeni — LET 3 10 (6) Tracks in the dust — DAVID CROSBY studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista »AJ«1 Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil MARTINI ZUPANČIČ iz Podlih i pri Dvoru. Lestvica pa je takšna: 1 (2) Šentjernejski korenjaki MLADI VAL 2(1) Dobro jutro — TOPLAR 3 (4) Veselje naj druži ljudi — SLOVENSKI MUZIKANTJE 4 (6) Dolenjska veselica — DOLENJCI 5 (3) Fotograf — Rž 6 (10) Pri nas doma — MARELA 7 (9) Ljubezen pod Gorjanci — ANSAMBEL JERKO 8 (—) Ce bi sc še enkrat rodil — ŠTIRJE KOVAČI 9 (—) Pri nas Belokranjcih — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 10 (—) Igral je kitaro — SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: Domača vas — ANSAMBEL RUBIN. Glasujem za: Moj naslov: ZA ROPARJI SO OSTALE JAME — Arheologi iz Numizmatičnega kabineta v jamah, kjer so bili izkopani dragoceni rimski novci, niso odkrili nič posenbe-ga. (Foto:. J. S.) AAAA/VWWWWWWWWWWSAAA/,V Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Jože Poštrak »Štab združenega odreda je našo enoto pohvalil, češ da smo bili ena najboljših enot, in po mojem mnenju je to resnica.« • Kaj menite o zahtevah, da slovenski vojaki in miličniki nimajo kaj početi na Kosovu in da naj tam zadeve rešujejo domačini sami in republika Srbija? ZBURE VABIJO ZBURE — Ker so morale Zburske tra-pine zaradi slabega vremena zadnjo nedel- jo v aprilu odpovedati veliko vrtno veselico z ansamblom Franca Miheliča, bo ta veselica v soboto, 20. maja, ob 20. uri, seveda prav tako v Zburah. Vabljeni! ■kozerija GLA VNO JE, DA USPEVAJO RAZPRA VE Najprej je razpravljal o letnem poslovanju repiških delovnih organizacij repiški izvršni sveL Gradivo so obravnavali natanko osem ur in enajst minut, nakar so se utrujeni in izmozgani od govorjenja razšli Dva dni zatem so se spravili nad isto gradivo delegati vseh treh zborov repiške občinske skupščine. Besede so odzvanjale po sejni sobi več kot devet ur, delegati so prav tekmovali, kdo bo pametnejši, glasnejši in spretnejši v izrazu, mimiki in ges-tikuliranju. Predno so se razkropili po svojih domovih, so dali zapisati r sklepni dokument, da je stanje v gospodarstvu vse prej kot rožnato in da bo treba narediti usodne korake k izboljšanju. O devetmesečnem poslovanju repiških delovnih organizacij so rekli svojo besedo tudi na repiškem Se-zedeleju. Uvodni referat, ki je trajal tri ure, je imel tovariš Sezedelejevič. Nato seje razvila peturna razprava, ki je ugotovila, da se je znašlo re-piško gospodarstvo v nezavidljivem položaju. Po tej ugoto vitvi so se razpravljala razpršili po gostilnah, ki jih v Repičevi dragi ne manjka. Niso pretekli niti trije dnevi, ko se je zbralo v sejni sobi repiških družbenopolitičnih organizacij petinpetdeset članov Zveze komunistov. »Dnevni red ima samo eno točko,« je razglasil tovariš Rdeč-nik,« in sicer bomo go vi. Ali o devetmesečnem poslovanju repiških delovnih organizacij.« Petinpetdeset komunistov je grelo stole šest ur in dvaindvajset minut samo zato, da so na koncu družno ugotovili, kako je repiško gospodarstvo na psu. »Zavzemali se bomo, trudili se bomo, prizadevali si bomo, da se stvari izboljšajo,« je povzel razprave za zaključek tovariš Rdečnik in oznanil, da je sestanka konec. Sestanek sindikata o lanskem poslovanju je bil zaključen dve minuti prej kol v sedmih urah. V zapisniku je bilo moč prebrati, da pestijo gospodarstvo visoke obresti in sklepi zvezne vlade. Pa še to, da bo treba zavihati rokave in krepko pljuniti v roke. O poslovanju repiških delovnih organizacij so rekli svoje tudi mla- dinci. Predvsem so se j zaposlovanje pa še ob to, dajc«-i j rani mladi kader na cesti, ne položaje v repiškem g°sP(rarrCj i vu pa da zasedajo polpismeni stoj u \ ki jim je edini interes visoka Pl“ j in ugledni stolček. Po PetUjeSet\ prerekanju je vseh dvainšlirii mladincev zavilo v disko, L \ žgolela repiška popevkarica I(U’ | na Hropež. 1 Ta čas pa je Pri razbiti buli* 1 finančni direktor Hitrotkala. ‘jD ni pivski druščini je rekel »Razprave o Ionskem poslal L repiških delovnih organizacijso pele, a kaj, ko kljub temu ni naP dka niti za promil.« < TONIGAŠP^ peA |