Stev. 313
JU & jb /
(Posamezna Sevilka 8 vinarjev.)
11. novembra 1M7
Izvsak dan, tudf ofc nedelje* hi praznikih,
ob 5 zjutraj.
^Ufci&v: Ljkj 5 v	Asi-k«** *- 20, L i»d*:r. — V*
r*j j-olCjajo	fc'.a. N'efrar'-iirana p:*mj «e n«
■^rvlrrrajc. in tekopii* *e ne vra4a}->. U*« it*; in o#jwcni redni': Štela:! Ccdlna. Lashi ; •»t. >£4iromm — Ti*'- i!stjrne .Kdln sU", vpisane zadruge t po»*v(><r v Trrtti, uHca Sv. f -\>fU*a Atlil.f^a §t. TVcKm nrtdtfhra in uprave #ler. U-57. N i r • t r i m imii Z« ccio leto . . ,
Za fč\ I«u............
ta trt me»ect...........
I« oHcljik« lidaj* « Mb M« . . Mil ...........
k«tnmxi;i.
♦ • * «
K 31M
. J5H§ •
: 3
Ptsmiine iterilke .BflMtti* H	po S
sKdarft!« Jtarvtfke p« 10 viuajjev.
Oglas l se računajo na milimetre v lirokt^tl ene koiuiut,
Cea«: OgIa3i trgovcev in obrtnikov.....po 10 vL#
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarni?! zavodov ................mm p^ jjj
Oglu* v tekstu U*a d« pet vrst *.	*. *. ' , K
vsaka nadaij.ia vrsta ....;...
Mali oglasi po 4 vinarje bsscda, najmanj pa vinarje*.
Oglase sprejema inseratni' oddelek .Edinosti-. N*aro*nina reklamacije se poJiljajo upravi lista. PiaCnje se izključno le upravi .Edinosti- — Plaia in toii 5C v Trstu.
»j?** * nahajata v trfici Sv. FranJfška Aslskega «. 20. — ?o4tnohrani1nitni rafun št. Ml.fttS,
4 TcdVIIII flmiflflillfl AAMlMIS STOCKHOLM. 10. (Kor.) Listi poro-! porih končno mog<*:e rešiti cesarja. Ce-, Odgovarjal je na klice rešiteljev mirno in m¥t/tttrn HHRtlfalili pUimilUa ^ da je bila vest o odhodu poslanika, sar Karel, prlic Feliks, telesni lovec Rei-(odločno. Ko je bila po mnogih težkih mi-
; Buchanana iz Petrograda neresnična.; senbichler ia gardni stražmojster Tomek nutah napravljena zveza med krhkim bre-
AVSTRUSKO.	Imel je pač namen, da zapusti Petrograd, | sen I so hoteli <nedseb<"?no zapustiti. Oficir,
DUNAJ, II. (Kar.) Lraano se razglaša: j toda pozneje se je odločil, da vendar le , ki je fimgira* a dan kot voditelj telesnega
11. novembra 1017. Italijansko h o j i š če.
j ostane. Ob dol-j Angl?ja ne
j avta, je istotako skočil v vodo. Vse sku-r«J5ke vlade.	zanesla;voda. končno k neki vrbi v
napadi, pri katerih je u.^.bii sovražnik već j Kereuski s četami aa poti sto ujetnikov. r.fSo za m osli — razven ne- grada? Bofjsevifci proti
!,e '-.rajevrto omejene bojne cr»»**de uspeti n^vjer.
Na r u s k o « r o in u n s k i i r o t i v Albaniji nič novega.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BfcROLIN, II. IKor.) Veiiki glavni sta«. II. novembra 1917.
Zapadno bojišče. - Armada kraljeviča Ruprehtat Lii?sto ozemlje med Poelcapelle in Pasctienaaele je včeraj zopet p:>/orišče srdite borbe. Sveže divizije so nr>s|q|i \H^lcži v b<ij, da bi zavzeli višinske postojanke severih Pa-scfaeiidaele.	i;clhi so lili zastavlje-
ni v uiobofcifc %t tah. V napadni fronti so p.r.i?l.-!i v naš < ;;ramboi p£s drveli proti -1 žel*enim višinam. Tu j:fc ?e zadel nroti--«iuek ponK»rjar.>Ulh m /.apaane-pniskih bataljonov in iita vrsel ivazaj. So\ražnik je
Govor tor da G ur zona LONDON, 10. (Reutcr^ - Kor.) Na včerajšnjem banketu v Mikliiallii, ki so ga udeležili Bonar Lav,. Gcuder in J c! • i -Cf>e. je Izrekel lord Curzoai Jiaphnico na zaveznike, v kateri je apelirat na sodelovanje in nesebičnost zaveznikov v dosego zmage in svetovnega miru. Courzon je obljubi! zopet vzpostavo Belgije in Srbije ter ie povzdigoval zadržanje trp;:ičciie Grške, vzis rai ponovil svoje uapade. ki so se v je z Vcnizelom raztrgala mrežo intrig ...-----u--------------ter zastavo Grške ponesla v sprednjo vr-
sto svobode. Glede \merike jw dejal Cur-zon. da je za gotovo pričakovati, da bo ta /elika, čudovita dežela tudi nadalje vse
proi! Peti o- 'nevarnih nap* rjfi .spuščen v vodo neki v separatnemu močvirju najdeni čežki hi-d. Breg je namiru.	jpravljal i>rizii(?evanjem. da lii se rešilo ce-\M>TE^[>A/v\. 10. <Kor.) Ne k h lo^idon-« ^čtri^ npi-vec-t tekoče. Obloženi 7 meter! brzojavka. }:>ta Ailge«>een liandek-; dirigimi nioo^fo se rešitefr na krhkih tl^i hlad: ja.lja iz Petn.grada. da so Keren-j vedno znova i'drli in pri spra vi Jen ju hloda ski. — i>aily News« poročajo, da so iKrU-1 v vodo je zmanjkalo dna že korak od hre-šev iki ornti vsakeriiii posebne ;!tt miru z ; 4>a. \ (ju<j je dra v grozo vzbujajočih vrtin-jmperijalteti sleherne dežele, da so pajc'h. Klini) tenvu je skočilo več šoferjev tudi pr<ui temu, da bi podpirali kiilv^r-j hrez ptjhi.isička v \Miove, da ustvarijo z šnakoii strejnljenja, ki iih smatrajo za iin-j «»iiv irji zvezo s. vrbo, krajem nesreče, perrićd isti čina. ! Cesar, ki je na zastrtem zatočišču ve-
dn:> znova pod strujo hfaMMsče se ibj iM. ei ie slaba v;. .>ri-šče, in se vedno uai: <,o .io prtjko V: a tu spustil v vodo. ni izgubil iiiti iiinoteiv duševne prisotnosti.
■ i.rauJmem ognju naše art*!jl-n|e razhMi v ©činoma Že pred našimi črta^ni. Kjer je «ovražuik pridobil na prostora, t^-^ ga je P bila pehota z gciim orožien. o- -.•Turske čete so udarile za sovraži«u a in so iztrgale 4ele njegove »zboijne postojanke. Topovski hoj se je nadaljeval do vv-ijvra »i Se ie razširi! tudi na r *ojanke poleg napadenega dela. Anglež: i delni napad, ki ie bil izvršen zvečer vzhodno /tmnetoeke, se je izjalovil. Včerajšn?! bojni dan v Flanckiji ie sfal »o\ražnik4» BMOgo žrtev. 100 ujetidkov Je osilio v naših r«--ab. Pri lasinih izvidnUs sunkih jažno Rkrbebotirga smo ujeli ene>ja '»ficirja in 10 Portugalcev. Predstra/ni boji v Artoisu m i>t i St. Ouemiiiu so bili uspešni za nas. — \r.u:ida nemškega ee^arje^iča: f>b gozdu če^ /A Uj>i i>geni. Števila une *). novembra tamkaj u5etih Francozov se ;e zv'šaki na 8 oficirjev in 280 tnož. — Armada vojvode Aibretita: Lastne napadne čete so pri\edJe z neke posrečene akcije na *!ertmannsweilerk^>fu 37 francoskih lovcev. — Poročnik NVfirsthoff ie rzvojeval letalsko zmpgo. Vzhodno bojišče in macedon-
-	a fronta. — Nič posebnega. Italijanska fronta. — Močne
'talijanske sHe so se postavile preko Asia-ga v vzhodni smeri prodirajočim oddelkom \ bran :n jih potisnil ena eni točki nekoliko nazaj. Zvezne čete so zavzele Beiluno. Ob drlrii Piavi se \2 postavi! sovražnik v boj. Prvi generalni kvartirmoister pl. Ludendorff.
TLRŠKO.
CARi(iR4l). 10. I Kor.) Iz glavnega sta-
t:a st por. ča: Kavkaska fronta: Na levem krilu je b:i poiz^ns sav raznega napada
-	cbit. L'pleiiiii sma mjfogo pušk, ročnih rv.iM in napravili več ujetnikov. — Sinaj fronta: Dne n. t. m. je u^staJ b'jjoi odfi Jr. Sovražnih napadov ni bilo.
Rusija.
(i«a\ni stan sovjeta. LONDON, 10. <Kor.) Petrogra.Kki do-
.i-inik Reuterjevega urada brzoiavlja z e H. t. m. opoldne: Petrograjski sovjet e -stanovi! svoj glavni	v zavodu
enotna. I i ie prav tako kot sosedne ulice razen z »nočnimi četnimi oddelki in '•klopnimi avtomobili * obrambnimi topovi.
4ngleški po^S^tiik odpotuje?
STOCKHOLM. 9. (Kor.) Novaja Ži-'eiij javlja: AagleAki p(/slanik Buchanau
e petrograiskemu vnanjeinu uradu sporo-I. da hoče vsled probložitve z delom <>d-»lUivati ter jr zaj^rosi! za dopust.
gom in zlbajočo se vrbri in je bil cesar končno spravljen na suho, ie veljala njegova prva misel svaku in njegovim, kakor on z valovi berečim se zvestim. Potreben je bil naravnost meje pokorščine prestopajoči poziv, da se je pripravilo cesarja do tega, da je odplaval s hlodom na suho. Prispevši na breg. ie ostal tamkaj, dokler n: bil rešen zadnji mož iz valov. Solnce je že zatonilo, ko je bilo izvršeno težavno reševalno delo.
* To je ravno vojna, ki zahteva mnogo! ..-te- b^t s'Kiba vladarja, ki »o stoni! zopet v avto, da se vrne. popolnoma premočen. zopet v svoj stan.
Cesar se počuti dobro. Sprejel ie še v nči po svoji rešitvi poročila. Spremstvo Njegovega Veličanstva je dobilo težko nalogo, da obvesti cesarico o nezgodi. Pričakovala je cesarja, kakor vedno, pri povratku. Cesarica se Je, ko je bila polagoma obveščena o nezgodi, kar najiskre-neje zahvalila vsem. ki so se udeležili reševalnega dela.
Kako je v n
svoje pomožne vire dala na razpolago za vojno. Lord Curzon ie zaključil: Dvema naših mogočnih in zaupanja vrednih za-vczirkov izražamo svoje najspoštljivejše simpatije. Zaupamo, da duh poguma v ruskem narodu raztrga motno tmino, ki zastira sedaj njegovo bodočnost. Narod italijanski in njegovi državniki stoje pred težkočann. ki jih bodu pa. kakor upamo, premagali.
Cesarjeva neitj&Jđ.
Cesar v smrtni nevarnosti. Re-Hev izvršena ie po najtež;«h n*?p*inti.
GORICA. 10. (Kor.) Cesar se je trmdil danes s kraljem Bolgarov v Gorici in Palma novi. Vožnje sta se udeležila tudi princa Boris ki Ciril in princ Feliks Farmski. V glavni eerkvi Gorice sta prisostvovala
Travnik.
Oh 0 ziulraj sem že bil j>okoncu. teda nič kaj zadovoljen. Doč;in .ie bil prejšnji uau prav prijcLen — ni bilo sicer solnjno, a vendar suho vreme — ie začelo ia dan že zjutraj pršeti in ol>etal ie dež za ves dan. Pa kaj hočeš: prišel sem zato v Gorico, da si jo ogledam; torej liajd na Jež!
i m spod red&rski j-ovcMnik je bil rako ljubezniv, da mi ie dul za ves dan na raz-polagii nadslr;//"ii-;a Orla. s katerim sva potem romala ;k> mestu iz ulice v ulico. In res sem prav hv.tie/en r<os^>cdu stotniku m to usii^o, \ajti brez takega spremljevalca, ki >;ozna w»! o irso v mestu in oko-:iei in ve ttidi. -ia^n .rt ne varao stopiti, bi si tikakor iie bil mogel iako nata«čJh> ogledati aie^fa. s.»t se in ga v njegovem -premstvu.
Po<»ed po Travniku »e zeio žalosten. -'»zvzemši okrajno glavarstvo, ki ie ostalo v za .hijeni času iter-.'bodovano in kjer se nahajajo tudi vse sedaj se v Gorici nahajajoče oblasti, ie Travnik ii*korakoč pravcata razvalina in pogorišče. Ofli dve nizki
,	i • . « v,. r •	vogalni usici na uesi: strani glavarstva
zvczna vjadana slurbi bozu .Iz-_PaU I 8 J ( vojašnici, .dzoaajni videti manme ,o nadaljeval b.>l«ar^kra, po	a z„otrajfc pač zeio
poseb-nem programu svoje potovanje na fronto, dočim je cesar Karei v ozemlju Strassclda in Cerviiijana nadziral pohod čet. Na i>ovratku v sta;', je bil v bližini Kude izvršen poizkus prebrodenja nekega, pred par dnevi še precej suliega in Sočo spremljajočega hudournika. Telesni avto cesarja je zašel pri tem neposredno nad nekim majhnim jezom v globoko vodo, nakar je odpovedal motor. Ravno mimo-došli tovorni avto je dobil ukaz, naj izvleče od valov otpijuskani telesni avto na suho. Toda pokvaril se je tudi ta avto. Telesni lovec Reisenbichler in stražmoj-ster telesne garde pehotne stoinije Tomek sta skočila nato v vodo. da preneseta cesarja na breg. Pri tem se je zgodila * nesreča. ki je ravnokar z avtomobili došlo spremstvo cesarja navdala s strahom in grezo. Pod telesnim lovcem j>e je sesulo kamenje jeza. nakar so ga take j zgrabili valovi in odnesli v vrtinec po srditih nalivih narasle reke.
Cesar, ki je zapazil, da je njegov telesni lovec v <mrtni nevarnosti, ga ni hotel v brezprimerni zvestobi pustiti na cedilu, istotako gardni stražmojster Tomek ne eesnrja. Tako je bil .cesar s telesnim lovcem in gardistom pognan od deročih valov preko ieza v reko. Princ Feliks Parmski, svak vladarja, čegar avto je prispel v tem cbupnem tr^notku na breg. je <kočil v kožuhu hi polni opravi v vodo, da priskoči cesarju na pomoč. Vsled tega heroičnega sklepa in brezprinternega požrtvovalnega zadržanja spremstva ie bilo po velikih na-
H O JJ I J S T_CJL__ _ _
■f kiJeSžsini!.
t"'rancr,ski spiMtl Evgtu Chasaoa.
- I > i. in ponudil sem se. da vam pre-.rhim priložnost, da zalotite zaljubljeno , (>':c>i pri sestanku. je zajeclial Colard.
Brichet pa ie nnd.
'»c val:
Tedai si mi i.asvetoval oni ioJIi na-ert. na katerga sem pristal... svojo nesrečo! Pretvezno naj 1 >i odpotoval, prihodnjo noč pa naj bi se vrnil. Opolnoči bi l.ii ti rdprl mala vrtna vratca in me popeljal k zaljubljeni dvojici, ki se >esta!a pod moio lastno streho. Moie zaupanje vate je bik) tedaj tako trdno, da ti nisem zakrival ničesar. Povedal sem ti tudi. da sem v prvi omami ljubezni do svoje mlade soproge njo postavil za glavno dediči-njo vsega svojega imeij«*. Piizjiam, da to ni bilo prav. Ravnat sem kot slab oče. V sebičnosti svoje starševske ljubezni £un oropal svojo lastno ljubljeno hčer.
Ko k Čoln nI ziut'l tc bc^e-:k\ i
los t no zmajal z glavo in zamrmral tako t i Ivo. da ga Brichet ni imigel slišati:
—- Da, in-to je bil vzrok vse nesreče. Brichet je nadaljeval:
—	Ker ženi, ki me vara. nisem hotel zapustiti svojega Imetja, sem dan pred svo-lim odpotovanjem stopil k notarju Baudo-uinu. dc izpremenim oporoko. Kakor se mi zdi. te je ta izpreinemba morala zelo zanimati, kajti vprašal si me najmanje desetkrat. ali sem izpremenil oporoko.
—	Res je. — ie pripomnil hišnik.
—	V svojem skrivališču sem izvedel pozneje, da sem se v hitrici zmotil in sežgal novo namesto stare oporoke. Da, in potem dalje. Končno si mi povedal, da prihaja čas. da se pripravim za izvršitev najinega načrta. Dogovorila sva se, da ponoči odidem z doma in pustim doma pismo, s katerim naznanim Avrori in Pavli-
zbito. Cerkev je na proeelmi strani ne koliko pokvarjena, dva stebra sta odbita, kipu sv. Ignacija nad vhodom marika glava. stoba sta dobro ( hnmjena. Notranjost ni trpela vtiiko: oltarji so ostali vsi, klopi stoje tudi na svojem mestu, orgeli pa ni. V desnem stolpu kaže ura 6*55. v levem pa i,'3C.
Kavarna -Central < je razmeroma Še Jo-l io ohranjena. V spodnjih prostorih sroji in le :t ::ekaj okroglih mizic, rdeče zofe ob stenah si; popolnoma nepokvarjene. \ lokali! se ?!aiiaja še obešalnik, biljard in točilna miza. Zgoraj je v prvi sobi Še celo ^r^alo. v veliki sobi pa nekaj okrogli!«, ni-zic. Streha je razbita. Kavama -Evropa je videti razmeroma malo poškodovana. Hiši. v katerih se ie nahajala trgovina JBpmbig Gentili in Pfiverajeva krojačni-ea. te j polnoma porušeni. Ifi^e št. IT, 14 in 15 .ia oni strani so zgorele že odhodu Lahov; štrle samo črne stene v zrak. Razumljivo je, da so one hite. ki so bife poškodovane pred zavzetjem Gorice po Lahih, le še bolj porušene, kot so bile prej. Vodnjak na trgu ni razbit, a voda ne teče.
(iosposk*! ulica hi obfižjc.
Škofijska palaču te s sprednje strani nočno pošk< dovama. a te poškodbe izha'ajo
Pozneje i llača ni trpela ve na dvorišču, kamor večinoma
tiko. Bil sem
prihaja
huustvo in vojaštvo vodo. Tu ili o jeziti poškodeb, tudi ne na drevju. M?š;t. v
Kakor se je zdelo, ie bilo vse to zdravniku že ^obro znano, ker je poslušai i>ri-cheta. ne da bi kazal kako iznenađenje.
Brichet pa je nadaljeval:
—	Naslednjo noč sem potrkal opolnoči e.a mala v ratca, katera si mi odprl.
Ravno skupaj sta, — si nri dejal.
—	Pelji me do njiju, sem odgovoril jaz, stopivši na vrt. Tedaj si me prijel za roko, pridržal in vprašai, ali	izpremenil oporoko v prid Pavlini.
—	Da. stokrat da! sem dejal iksapuo in odrinil tvojo roko, ki me Je zadrževala. Nato sem se obrnil do tebe in na»pravil komaj tri stopinje, ko si že planil po meni in mi bedaloe do roča::i zakadi! v zatilnik.
Po kratkem premoru je vprašal Br:eh-t počasi:
na drugem dvorišču pa je Sokolska telovadnica popolnoma porušena. Gostilna -pri Maksu« je dobro ohranjena, irt tudi »pri črnem orlu ni poškodovana velik- . gostilniški prostori pravzaprav čist v nič.
Bogoslovsko semenišče je odzunnj videti dobro ohranjeno. Cerkev ni poškodovana ne zunaj, ne znotraj, stolp ravno tako ne. Semeniško poslopje, prcčclr.a stnm v Semeniški ulici je pač nekoliko razko-pana, aH razmeroma ne preveč. 7. vrtr.c strani ni videti na poslopju poškodeb. a ka<kr> ie znotraj, nisem videl; vsekakor ni hudih poškodeb. ker je poslopje obljudeno Tudi- vrt ne kaze hujših poškodeb. Hiš«. . h desni struni Scmeniške ulice, če se gleda i>roti Placuti, so močno prizVsJeie, večinoma sama podrt ina. Vogalna hiša na o,ri strani ulice, kjer je imela pred leti Čitalnica svoje prostore, je najbrž dobila sv o? »blagoslov« odzgor deli. ker jc streha močno razdrta in tuko najbrž tudi notranjost.
Žensko učiteljišče je spredaj dobro ohranjeno. zadnji trakt pa je hudo razbit; telovadnica na desni strani od vhoda na dvorišču je popolnoma porušena. Okna na dvorišče so zamašena z vrečami. Na \ ru-tih je napis: Ricovero provvisto di mezzi
di jlifesa colletiva cr«Hro gas asiissianti.
Solsllb f>osloj>je, kjer ste se nahajali slo-
v eriska in italijanska gimnazija je deloma j močno poškodovano, od zapada nian.ie k«n od vzljoda. Nasproti pa od hi3e. kier se je nahajala Korimikova trgovina, stoji samo še vogal, vse drugo proti vojašnici p;i ie podrttoa in pogorišče.
Prot! Kos<a:.*jevici.
Na Kostanjevico me vežejo prav posebni spomini, katerih pač ne gre tu razkladati na dolgo in široko. Povem naj !o toliko, da sem pred skoraj dvajsetimi leti bival celo leto tam gori in danzadu^oi po dvakrat mer?! pot s Kostanjevice pn dr> bogoslovsJcega semenišča in nazaj. Poznana mi ie torej vsaka stopinja te poti, vsak kostanj v klancu mi Je star znanec, in tam gori na vrhu mi je poznana vsaka tudi najmanjša luknjica, v cerkvi, v samostanu. v grobnici, na vrtu in da-Pe tia proii Pauovcu. Umljivo je torej, da me je prav posebno mikalo, da si ogled.uu razdejanje, s katerim ni prizanesla vojna niti temn. gorišitemu prebivalstvu diileč na okrog tako priljubljenemu in čaščenemu svetišču. In potem je. kakor znano, dolga leta bi ve i v kostanjev Lškcm samostanu kot vodja notranje samostanske gimnazijo naš največji živeči slovenski jezikoslovec, o. Stanko Škrabec. katerega je vojna pregnala iz njegove tihe učenjaske kostanje-
vi ške celice v Ljubljaito. Oče Stanko ie imel svojo celico v prvem nadstropju v novejšem času dozidanega trakta na-vrtu, z okni proti južni strani. \ tej celici .»j hranil velikanski zaklad, knjižnico, ki je bila predvsem za njega samega, potem pa tudi za vsakogar, ki se le količkaj zanima za razvoj našega in drugih slovanskih jezikov, neprecenljive vrednosti, kajti bilo je v njej pač v se. kar so je kedaj pisalo v slovanskem jezikoslovstvu. Zanimalo me je tore*" prav posebno, kaj se je neki /:go-
t. i dilo s celico očeta Stanka. Toda o tem poprav tako tudi hotel ,pn treh kronah«. Kar	Ki>nčo pa me ]c ludi posebno mika-je zgorelo ah se podrlo ze pred prihodom h ^ kaj sc jc zgixjilo A grobnico Itamanov, je seveda pogonsce m podrtma. | fr.:ICiXskih kraljev, kamor je prihajalo dan-Ves gornji konec, do Delchuiove trgovine. Zcldaem toliko in toliko tujcev in domačinov je po obeh straneh dobro ohranjen. da ^ ogledajo zadnje bivališče ki jev Nn Kornjn je Attemsova palača malo,brez kraljestva. Dandanes bi za vse one, poškodovana, pač pa sta na drugi sirani katere Je zadela enaka usoda, kot one, ki močno ^poškodovani Kravosova hiša in hi- spe na Kostanjevici, skoraj ne bilo prostora niti v vtiiki grobnici pod kostanje-viško cerkvijo, iu njih število se zdi. da še vedno hoče naraščati. Torej na Kostanjevico! L lica Vetturini je v splošnem ohranjena prav dobro; tako hotel pri zlatem angeli! , Narodna tiskarna in Gregorčičev dom ne kažejo skoraj nikakršnih poškodeb. hiša št. G na drugi strani ulice je pac popclojma razbita. Šolski dom je videti popolnoma nepoškodovan; cela so celo skeraj vsa okna. Poslopje, kjer je bilo nameščeno prejšnje Čase sodišče, tudi ni videti, da bi bilo trpelo dosti. Krojač MečnLk
(Nadaljevanje)
kateri se nahaja podružnica Avstro-ogrske bar-ke. jc precej razbita. Pri zlatem jelenu je hotel razmeroma še v prav dobrem stanju, tudi velika dvorana na dvorišču ni hudo poškodovana, le streha je razbita. Veranda je cela. močno poškodovane so pa k i u bovške sobe na dvorišču in kegljišče. Ulica Stretta jc uobro ohranjena. — Hiša, v kateri se ie nahajala Susanova trgovina. je te dni zgorela popolnoma vslod eksplozij, in prav tako tudi sosednja. Kutinova hiša je odzunaj videti malo poškodovana, a znotraj je uničeno vse.
Mo tu je spredaj malo poškodovan, pač pa ie zadaj veliko porušenega. Brivec Fran Novak najde svoio brivnico nepoškodovano, vsaj po granatah. Hiša št. 3. kjer ie delavnica Leopolda RWavca. potem Druiovkova trgovina, jft razmeroma dobro ohranjena, prav tako. vsaj na zunaj, hiša št. 4 (Anton Korenova trgovina). Hiša, v kateri se je nahajala Steinerjeva trgovina, je nw>čiro i>oškodovana, prav tako tudi hiša Goriške posojilnice (št. 7), posebno spredaj. Zadaj, na dvorišču je hiša ohranjena še dosti dobro. V Jerkičevem ateljeju manka streha. Pustili so mu nekoliko pohištva, aparati pa so izginili. V tiskarn i Lji uredništvu »Š;čex je vse nastlano s papirjem. Spodaj na dvorišču je nekdo shranil pohištvo ki je ohranjeno, če mu ga ne — ukrade kdo sedaj. Hiša, v kateri se je nahajala Hribarjeva trgovina, je uničena popolnoma, Delpierova ie ohranjena še dosti dobro, prav tako Deklevo-va ( 0), v kateri se ie nahajala Hiekejeva trgovina. Razmeroma do h ro ohranjena je oiui Breščakova h:Ša. i?iša, kjer se ie na-
hajala trgovina Ivančič in Kurinčič. in
ša. v kateri se ie nahajala zaloga Dreher-jevega piva. H:?a Kmečke banke (Sauni-gova trgovina) ie dobila v prvo in dru^'o nadstropje granato. Popolnoma je uničena tudi hiša, kjer se nahaja- podružnica Mi-renske čevHarske zadruge. DPnščckova hiša te sama podrtina; prazne stene mole v zrak. GorianČeva gostilna Je spodaj malo p^kodova"'1: v prvo nadstropje je udarila granata, ki jo napravila veliko luknjo v steno, drugače pa ne dosti škode. Ulica
iz časa pred prihodom l^ahov vr Gorico. Ascoli ie skoraj cisto nepokvarjena. Cer-
kev sv. Ivana ni videti dosti poškodovana. Posojilnična hiša, v kateri se jc naha-. jala Urbančičeva mesnica, je spredaj še jima nepokvarjeno delavnico; samo prazna nekam dobro ohranjena, posebno mesnica, ie. —
: r»-
ni svoj odhod. Prtljage nisem vzel s seboj.
uč pa orožje, s katerim sem hotel kazno-j ti, — je odgovoril kratko hišnik« ki je v stal vati oba oskrunitelja svoie časti, in znatnoj ter bled iu mrk. z rokami prekrižanimi na
Maurice začudeno spogledala. Pričakovala sta pač. da se bo hišnik vsaj kolikortoliko branil in izgovarjal, tu pa se je z neko divjo odločnostjo priznal za zavratnega morilca.
—	Torej priznaš, da si me zvabil v past?
—	Da, v resnično past; kajti vaša soproga je bila nedolžna. Imel sem'edini namen, da vas umorim, — je odgovoril Colard s popolnoma trdnim glasom.
Brichet je začudeno gledal človeka, katerega je poznal kot poštenjaku, kot požrtvovalnega služabnika, ki pa se ie sedaj skoraj nekako ponašal s tako strašnim zločinom.
—* Poslušaj dalje, — je dejal nato, — da boš vedel, da mi je znano vse, kai se je zgodilo po tvojem zločinu. Ko sem se za-Zavratni morilec Colard, ali se upaš vedel, sem ležal v revni podstrešni sobici, ta i i ti ta svoj zločin?
Priznavam, da sem vas hotel ujm
poslala rešitelia.
S temi besedami se je Brichet obrnil k Manricti in mu stisnil roko.
I svoto denarja, s katerim bi bil po usmrče- j prsih, stal pred »vojim gospodarjem. | Ob tej kretnji so se Colardp ra lo-tno
/a - : < •>e,» ' rvcev	v turno.	' Ob tem priznanju sta se Brichet iu I zalesketale oči.
—	O. — je dejal. — torej je bil gospod Gardie tisti, ki vas je rešil. Tem 1> lic!
Brichet in zdravnik sta kar osupnila. Ki> sta začula ta Colardov vzklik.
—	Da, on me je re^il. — ie nadaiieval Brichet: — pobral me je na razkriziu iu me sam, brez tuje pomoči, zanesel v svoje skromno stanovanje. Ko sem se zav edel, je bila želja po maščevanju moja prva misel. Mislil sem. da sta Avrora iu de Cam-biac najela tebe. da bi me umoril. Mauri. ce mi je obljubil, da bo molčal o mojem dogodku. Da pa bi me tudi zakril pred drugimi Ifadmi, ie > pomočjo znatne svote, ki sem jo imel pri sebi. kupil hišico, v kateri je stanoval, in tako sva tekom mojega dvamesečnega okrevanja sama stanovala v n)ej. Ko sem okreval popolnoma, sem zapusti! zdravnikovo hišo m se naselil v
Božja previdnost mi je takoj za morilcem Mižini. odkoder sem dve leti zasledoval
vsak tvoj korak. O Avrorinl zvestobi nisem dvomil več. toda neodoljivo sem že-
le! izvaaJeti, zakaj m me hotel umoriti.
Pri teh besedah ie lahen sme^ek zaigral 'Colardu okoh u.-a.
*Š$r <m U.
„KDIMOST" Srtcv. 313
V Trstu, doc 12. novembra 1917
Cerkev sv. Antoaa je odzunaj videti še ka resnica, da je namreč oni močnejši, ki , prccej dobrem stanju, tod:i znotraj je ^a-jima občila v rokah. Od I. 1S4<\ na do sko-ni" Tobij;1 Strop ic razbit popolnoma in i raj zadnjega časa so obvladovali Nemci vsa notranjščina je porušena. Desna stran I vso državo ter si ustvarili stališče, ki je ulicesv intona v smeri proti Kornjii jc i napram drugim narodom in njihovim tež-s-t- razvalina. Kopačeva iiisa je pop-Miljam tako utrjeno, da je brj precej oster n; .tm'icena. hiša. kjer je bila gostilna | tudi za mesto na gospodarskem sohreu. Miz rit jc porušena do tal. Na vsej tej i Dosedaj namreč so Slovani, in tudi Jugo-ni t* niti ene hi$eT ki b' se še mogla U lova ni, pobirali le droMinice z državne lovati hiša. Od cerkve do Reščičevt I mize — pravi gost. vF&dar sit in vedno ilne leži na u!ici vsa sila najraznovrst- lačen j-e bil le eden — naši Nemci. Oni so ^a pohištva: seveda vse ra^to in zavladali popolnoma tnd: nad železnicami, mijeno. Uiica ie bila in je de!orna še i prepletena z bodičasto žico. Rešei-
Oiuiia /. Malusa, ul. Parini 13, Viezzoli, nt. Barricra vecchia 15, Depace, u!. Bar-riera vecchia 2<\ Polli, ul. hntuto 3*. Jeii-co. ul. Ktituto 4. FerUiga. nI- Media
ITS^Vi "T^Srte^ W žrluulelo z« In ž!«-
Schnabl K 200 v korist božićnice vo'miških
str in
gO: !Kj
PO!
.rrstilna je le malo poškodovana. Re-ščiceva mama je kuhala raviio kavo, ko prišla mimo z mojim spremljevalcem, umna /ena je dejala, da ne gre več iz ice. temveč da v kratke ilno. Bog ji daj srccoi loven ai otr oki vrtec v ulici Form.ca ,bro ohranjen. dočim pa je popolnoma slo ni -: roin: vogal, kjer je imel Kresov jo zganjamo. L lica al!a Cai^pella ie zek> trpela. Tako je Rnsja lkina hiša popolnoma porušena in e v ' >' K1 ■ : -ča Močno razbita je|
mi bo kdo očita
s\ P G

11* bi
po
st!
sk
n-
ne
ric
z !I biv sv<
Pl
ne pr
lik na
postale so takorekoč njihova last. Mi smo pa opazovali <,J strani, kako se je s tem krepilo nemško narodno gospodarstvo ir s tem narodna moč, in bili smo skoraj nezmožni, da bi kaj ukrenili proti temu. — Edino tam. kjer je zahtevala državna ko-m zopet odpre rist h) pa \oiaški oziri, lam so se zgradile železniške proge tudi po jugoslovanskem ozemlju, ki pa bi le malo služile nam v korist. Toda tu se je pokazala tiha žilavost našega nuroda. Neposredna bližina tistih par pro^ po naši zemlji jc posredno blagodejno vplivala tudi na naše narodno -o-pekarstvo in je s tem tudi toliko oja-Roic; ni nobenega stropa. I čila našo spečo narodno silo, da smo se t?i 'i italijanska šola. — dose jai povzpeli tako daleč v svoji zavesti hudobnost ali ško- ter smo naznanili urbi et orbi svoje zahte-
ve. svojo pravico. Tudi deklaracija zdru-Zćrim Jiuiiih Slovan; ?v ic kolikortoliko
:!!ri'St. toda nisem se nsao^e! vzdrža-j M ifi P Sla j/! u v jJUd Klailec. ca ne
il deial: Hvala H ;guf Ti*to v vsakem j plod naše pomlajene narodne sile, izvira-.Jl: skrajno mn izan un-zdo po obeh j joče iz razvijajočega se narodnega gospo-neh k ;ca. ki je bilo naravnost pravi * darstva. In železnice niso igrale" majhne Jal za drugače tako iiu^ko Gorico, ie vloge zraven. Nemci, četudi gospodarji že-r.e	1 ■ Tiia jx)rušeno, tako da se leznic, nam niso mogli iztrgati popolnoma
!:: v^e o.-.r. viti. Ko se 1 gradila (jo-'iz rok vsega blagoslova želcznic. :/.:' "osJ pač mora'i za vselej iz-j pa še tudi v drugem oziru so železnice "uih g' vi i! 'r j ur, da zra- važne v narodnem življenju. Le oglejmo si nj - em mestu nove hiše, vile, j n€ koli ko Nemce v tem oziru. Oni so si > prebivalstvom, kajti r no, ki je znali pridobiti prvo mesto v železniškem rt. -amkai je b:fo vredno usode ministrstvu, v vsej železniški upravi. S
<Nadaljevanje ;»ri.)
biva
za i v 'Od v rfl
! tem so se jako okoristili. Ta posest jim daie
__________' povsod veliko besedo, pri vsakem pod-
■ i - '	' let ju, pri vsaki novi stvari ravno vsled to-
SH ZASULE 0 nsroanem OZiri'.. like važnosti železnice v gospodarskih rn .	kulturnih vprašanjih. Nobena proga, pa
j naj bi še tako osrečila dotično ljudstvo, aio železnice kak pomen v narod- dotični narod, se ne sezida, ako bi križala V. u? !)a.in ^ ve!*; Na	nemške interese. Kot vzgled navajam pro-
i\ li prdemo lahko in .ogično jcktovano progo iz Škofje Loke skozi poda igrajo železnice taKO ve-; 1jaiisk(> doVmo ter ldrijo na Sv Lucijo. Že življe iiu kakega modernega !:rcd d(jbrilll; 30. leti so inženirji premerili
ves svet tam okoli: vse je bilo sestavljeno za to vrlo vačno progo, ki naj bi se bila potem podaljšala po Soški dolini v Trst —
Polacco, ul. Settefotitant 4-4, Cpoperative Operaie, ul. Settefontane, Rizzian, ul. del Rivt* 34, Rizzian, ul. deli'Istria 1, Roc-CO, ul. S. Marco 2, Cau, ul. S. Marco 34. Oodigna, Skeden: =>n. Oat?r.ig. Skedenj 138.
CENE:
Prednji deli s priklado po K 672 kg, zadnii deli s priklado po K /'84 kg.
mir te stane
Imetja. Po&ifl vaine
posojilo in ohraniš si kar inu!.
IZ Vi
i marsnaKa druga velevažna rganizacija. Noben ntr<xi ne živi m od zraka in narodne za ved-
v^k i in celi dotični tada zrpagaj ni ta CCnejši in tehnično lažje rbet», da si ustvari tran.i; izvcdliivi načrt, pač pa oni, ki ga je vsiljc-ia-sivoi —- to je narodna vala nCm^ka Javnost, načrt bohinjskega
dejanju. Železnica pa nam nr#>,wa t,T	dniinp Ali r,u n
malih množinah seje na težkih vozovih čevarji z famoznim protestom o važnosti blago v irst. iz Trsta ter mea! sl€pe proge edVno do Koče\ia in — vlada = cele tiiieve je p;nrebova; ijc ziez2a pod klop. Mnogokrat v prejšnih už o naf- /en v«>:< -pariz- r«, prečno K? t letii smo pa zahtevan mi kako v resnici premeri; ; i iz J rsta v Ljubljano. In kao;va/:> proga? toda a i smo ie učakali, ali pa se še spominja na stare postile vozove šeIc potenu ko je dria v]adi slučajno voda •	b:i<J potovanje posebno|v grlo jn je potrebovala glasove naših za-
prava mu.^a. Koliko K;>nj, kalwo vo;c je sro stCpnikov. — In zakai nismo mi dobili čez \> Mi Iet.> sem m tja, pa so zvozili vsega 35 lct ,Giezinice v Karlovac
dana-
>me
, .	.	w .„i _________ , _________ odnosno v
vkup morda steni del. kar zvozi v dana- j rjalmacifo? Ker nismo imeli toliko sile. vijem času ena zc.cz:; ska proga v enem' ^ in xvy]va> da bi bUi štrli nemško trmo se je postoteril m kdo ima|v tem pt>giedu. Nemci so namreč že tajim
je železnica | n;S(> j^gij dovoi'ti. dokler jih ni v to pri-
nar'ra" j silila moč pregovori sila kola lomi!« In ar>tv... ima ona po- t moe je dala Nemcem železnica. Oni na narodno življe-1
;;mern€ \azno> za narodno gospo* dno tudi velik vpliv
nenrecc
nje
Utt
im da
sp
pravico do obstoja, do razvoja. Dose-| velja ta resnica na pfxilatri zgodovir-
, . .	. . . .	. . pa se tega tudi zavedajo v polni meri in
najti ec, o narod, k .ma močno j rozdravIiajo s kričainiem vsak. tudi raj-zdravo narodno gospodarstvo. | mailjši poskus „enemških narodov, ki bi
radi tudi dosegli iste pravice, ki jim tudi . .	»i- t pritičejo po državnih osnovnih zakonih ki
%	;	.	\ , ki se m faktično rad »jejo edino Nemci. Ti
rr; ičija. Ne.-noija, dokazuje nam to ure-'
jajoea se ogromna Rusija. In vvs ta razvoj imajo dotični nart zahvaliti jako jako mnogo svojim železnicam, ki so jih zgradili v pravem ircnu ku na pravili mestih s pravim razume'van)^m.
Naša država ni ena poslednjih v gradnji no vih prog. če tudi se >e marsikdaj zamudila ogr Jna prilika za to, aii p*i je ka^a že-K/ ica zgrad;la tako neprevidno, da ne ustreza pope Inoma svojemu namenu, ali celo nič. Pa namen današnje razprave ni. ;a bi kritizirali to ru!:e — i> te:n se p »menimo drugič nekoliko — p;:j pa hočemo
so pač ljubosumni na posest in to z njihovega stališča popolnoma upravičeno, če-tndi ne pravično. S pestjo ne pa s pravico so dobili želczni.Ško upravo v svoje roke: če bi šlo po pravici, morali bi uživati vsi avstrijski narodi iste pravice, ne pa, da morajo /rjxWav!"»ens gledati, kako jhn drugi <>ujcmijck> dcu -r.
O parobrodarski družbi »Eaimatfa«. —
Razni hrvatski listi so očitali tej družbi, da je nje javno obiij.-žje italijansko. > Hi skemu Ekonomistu" pa ie zatrdil nek. «usledQi prijavi', k- dojbro	r .nere
družbe v«, da to oč«ia; ic ni i;r:avi6.n ^ Cn
de »st v. •, da K4 družb? 'talij .-ti »»ki reu1, trira-na v dalmatinskem uradnem iistu, ti.: gre kri-'da javnemu notarju in ne obrcmenja družbe. Notar je namreč nai-ravil italijansko vlogo na trgovsko sodišče. »Dnlma-ti-i« da je to gotovo neprijetno in nje branitelj ne dvomi, da K' .drižba pozvala krivca na odgovornost. Ce se »Dalmati-i« imputira protinaroden duh, kaže to na ne-poznanje njenega historijata. Podjetje je namreč nastalo po fuziii dveh hrvatskih m dveh italijanskih dalmatinskih parobrodarskih družb ob subvenciji in pod eg Jo avstrijske vlade. Ta poslednja jc — tako govori branitelj »Dalmati-e dalje — kakor z iano vedno favorizirala italijanski jezik v Primorju sploh, posebno pa v pomorski trgovini, dočim se pri por.icni.ki oblasti hrvatski jezik komaj tolerira. Ze zato je »Dalmatia« v svojih prvih začetkih morala imeti italijansko obiležje — in to tem bel j, ker so italijanski solastniki dveh fu-
sirot.
j Za »Vcjaški dom« so došii tekom meseca oktobra naslednji darovi: Marv Lauge in baronica Morpurgo j>o 5(» K, tržaška čistilnica mineralnega olja 10U K. Mina Bachrach 20 K, dr. Edvard Loser 5 K. ga. Leopoidina Kleinschuster 2 K, Ant. |Do'eny 1 K. — Nadalje so darovale: Pe-inelopa di Demetrio in Marija Jalovska po ! 10" cigaret. Eliza \Valther 50 cigaret, Adela Pariš čaj, gospici Honsel in N. Ha-betz ter ga. Ela pl. Karnicr ilustrirane liste. Gvidon Helmpaci^cr ie darova! 500 trike-tov.
Prostovoljni doneski za vdovski in siro-tinski sklad c. kr. črnovojniškem okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubljani: Glasom po-j^ ročila upravnega odbora dospeli so temu skladu sledeči denarni doneski: XVIII. izkaz: Pavel Luckmin, korveuii kapitan, in soproga. 20 K; Fran Šaler, finančne straže respicljent, Metlika 2 K; Božidar Hribar, črno vojnik, K 137721 ; Josef Barto-li, med. a^c(?sist, 10 K: Občrnarji, Smuka, K 26'50; dr. Jurij Rothel, pol kovni zdravnik, 25 K: dr. Janko Žircvnik iz neke ka-zei'ske poravnave, nadpqr. 3 K.
Uenje, tf M n sflsHsI denar ? P3Stai»i se z« svouDiie in časi, za rdsničo in prsnico! Dsagate nisi tiofter.
♦
□ □ ♦
n □
♦ □ ♦
D
O
Itf&M KKŽS — trst
Piazza San Gtovanni 1.
kuhinjskih in k!etarskih polreb-tHfUjU ščin od lesa in pletenin, škafov, brent, ćebrov in kad, sodčekov, lopat, re-5et, sit in vsakovrstnih ko§ev, jerbasev In metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRiPOuOČA svojo tr«ovlno s kukinjsko posodo vsake vrste ^ tod! od porcelanr, zentje, emaila, k'-sr t ar j a ali cinka, nadalje pasamantorje, kleik "i + ttd Za gostilničarje pipe. kroglje, sesatje +
D In stekleno posodo za vino i t. d. I t. d. □ ♦ ♦
n ♦
n ♦
□ ♦
8
D ♦
□
Zadale v^sši,
elzne ko,
rlobauIJa hozlerejsKo društos
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.	i u Ha«»M- nut^nl 191
DUNA !. II. (Kor.) Ob Piavi je bilo, FlUgS l. IL POSlHi PFSdOl IZl. zavzeto levo mostišče Vldor. Na cbeh straneh Siiganske doline in v ozemlju Sette-comuni pridobivamo na ozemlju.
A
flna Ferluga
hCerka krčmarja kons. društva v Rojanu
Slavko Podgornik
zaročena. Trst, 12. novembru 1917.
Proda se dobro u^eljuna
m
s s
NSJILJ O^C^SI
■ 8
po 4 «tot. besedo, j
vlakca« besede s« r»ča-v ihrat TeS. — Naisiinjša
dočim mu je bil kot glavni ravnatelj po- | ULJ ji: pn.tojbia« m watu»ig. . stavlien znani Italijan dr. Cimadori. Glede	^
narodnega značaja družbe pa so se raz-l HntiiiiftHi daq	'
□□
&
s ca. 3U0.00l> Ms jelke, bora, bukve. Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km <>d adrijanskega pristanišča samo 120 km.
Ponudbe od resnih reflektantov n. Inseratni oddelek lista pod: »f.esn:* industrija 300.000«.
Kote! fit resta^f^-^

naroLiiiega značaja uiu^uc pa su ov. i«/-- i ■■ mere izpremenile iz temelja, -ko je Mato Sarić posta-! generalni ravnatelj. Njegove---
relike
i a. kije 4.50, cemoatne 1.8J. Via del V a M- rc ito vesehio 3. Cohen. ir>7S
Buče
Brituš.
za ži\ ali po 2vin kg dobi se na vogaln Elegantne
via Caua di Kibparraio in Campanil
1D8U
mer
Šarie posta! gener
mu vplivu se je zahvaliti največ, da so vsa mesta upravnega sveta — razun dveh — zadobili Hrvatje i«n tudi vsa mesta na-dzo-rovalnega odbora so v njihovih rokah. — Uradni jezik je postal hrvatski in družba si prizadeva, da vsako ispražnjeno mesto < ccaDnpDLia3eDC|0D0^aDDaan3nnaccnnr.

Iri m « ^ w -r ^ ^ Trsi, ylka So Kicolo
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana.
sobe. — Največja fi-— Cene zmerna.
stost
CA^AAKKf Anton Je.kič poa uie r sroiem ateljeju i i
rUfUSlUl t Trrta. Via della Posta it 10. 407	V^IŽK
izpondrii s Hrvati. Informator »Hr\". Eko-|ga noniista« zaključuje: »Ako se uvažuje vse n to. posebno pa dejstvo, da so ravno dal-1 g matinski odlični Hr\ atje s svojo osebno : a požrtvovalnostjo in spretnostjo rešili »Pa!-matio-o« pred razsul oni, ki jej je grozilo svoječasno. potem je res nerazumljivo, kako se — poznavajoč spectiieae razmere v Primorju — te zaslnzne može, ki vestno
delujejo za popolno ponarodenje t;
tako žlgo-jeziivu naše-
more
pil
Cele stare zama^ke kupuje po K 15 kg. Nove po zelo visok h cenah in sicer po vzorcu. - Tovarna zamaškov
B. UliEEHAHH, Dunaj XIX
== Hardtgasse 12 ■
povu^riti \ prvi vrsti važn^-j avstrij^ih . znc. te' ek> }rg^slo\anskeni s^eLu i i Triglava do Durmitora, od Trsta do Slove vili (ioric. Vprašanje je vei^važno pij->el'Mf> z o- rom na to. kec co se pri nas
GOVEJE MESO.
Jutri, v torek, 13. t. m., se bo prodajala g<..sedi:-a proti predložitvi izkaznice za živila. ki se preščipne v iu>ranjeni delu pod štev. 13, in proti izri>jitvi izkaznic št. serije a in b. Na vsako izkaznico št. 13 se bo ii;( iilo dobiti V* kg mesa. — Prodaja se priene ob 6 zjutraj v naslednjih, mesnicah:
t; jo
zemljo ifi sploh vse^a — samo tu* pluga, voz-/ živine. Bil hi vedno nrfv za n na svoje s«fsjdc in ii h? mu delali edmo na raC'.in njeg. . e-Ja posestva. Izkoriščali bi Ka. kjer bi mogli, in k,- nečno bi prišel v i>or<>!u'> odvisnost od njih.
^\l Jugoslovani suk* ravnotako člani avstrijske države in ra ob ^ncni tudi sjštni! : morda ru-ilcpsc zemlje v Srednji Kvr-.pi: ia v> i.a^iu pa je i".;ts svet naj-važne;-» % 4. dar.^kem smislu, saj naš je Jadra*;, naša jc »stra. Trst, hrvatsko Pri-' morje macija^ Orna goft.	je
cd n t: \ str/'sko morje, m? bivamo gS edini av>-< »isUi obali. In \ e'idar smo podobni: iieK v: *•• -riu kmetu br:z živine in vozi le» t \<>«:i. vs-a!c Človek razsodne , pan..	-C	Ja sov Avstriji vsi1
nait ! . ravni po>er.iniki vseh državnih .?o\ .'.? naprav. Res, nahaja se v| atrr: šenih »'Iifvih državnih zakonov tudi I § 19. ki pravi, si .o4cet narodnosti Avstrije popofnoina ravnopravni povsod: v j Upravi, pravosedstvu itd., torej tudi
sky. ul. S. Spiridione 10. Borjrnolo. ul.
Lazzaretto veceiiio 52. Borze r. ul. 1 i;^or 1", Za J r: i k, P. O. V ieo 7, Rochelli. ul. Piaz-za Pkccia Levi. u!. Beccheric 6/ fab-bro. uL Marije Terezije 43. Zadri i k. P. S
važnega domačega podjetja sati kot odpadnike rodu in ga?! - — Posneli smo ta pojasnila ne ie po dolžnosti kronistov, marveč in se posebno zato: ker utegne ta družba postati res ve-; ■like važnosti za naš pomorsko - trgovski j a promet in s tem za ves gospodarski razvoj naših pokrajin, ker ima družba svoj sedež v Trstu, in ker je bilo tudi tu večkrat čuti pritožb prdi družbi v raznih po-j giedili. Pojasnila jemljemo lojalno na zna- j nje in v najveće zadoščenje nam bo. ako j se uresniči, kar obljublja intormator: da, po* tane to poJjetje zares nase. narodno!; Bo to velikega pomena toliko 2a družbo sumo. kolikor za našo trg-vsko in vsled te-i ga tudi narodno pozicijo ob Adriji!
Promet zasebnih vojnapcštirih zavitkov; na vojnopoštne uraue št.: 2. 55. 136. 17>s, iss. 197, 218. 221. 223, 224. 23&. > 277. 294. 307, 316. 369. 366, 395,! 399, 401, 409, 431. 4?2. 437, 464. j 500. 511. 512. 517 in 6io it ustavljen.
\ morie ie skočila predvčerajšnjim nekaj Marija Žubič. stara 20 let. Nadstražnik' Josip Raj niš jo je pctegnil iz vode, in jo rešil. — To ie -zopet eden toliko in toliko slučajev, da dekleta, ki-fco se izgubila, iščejo smrti, ker nisi več . redna življenja.
> D < L!;
B
o
o ° I
a o, a
D
rn	_ _
j: d c n a u a o
C
ti □
r □
D
o □
a au

Dr. J. Cermik
v Trsta, ul. Post9 vetečre 12, vogel ullccdeiSsPosKi.
lsdiranle	tsfss
m bole^R^. s-: w Plombiranje. w UMETNI ZOiJE
lil
&
£
9
ir r>jw
Trst — Via Stadion 10- Trst
Ravnatelj-JuwtniV E. MAURICE.	pri Haffeldklavirju : lg K^seublat
Novi sporedi za nova iber.
Lucie Francardi
plesalka
Henrictte Blanche
sabretka
Szab<^ Jozsa
madžarska pevk*
Kovacs lllv
madžart a pevka

Lilly Konrad
ples
Joufine Czerey
■ubretkn.
Philomena Klicka
perka
Fritzi Lang
Pt; h retku
Elsa Walter -
bariton
Ha* NOfcr« najboljli dunajski bitri pesnik imp-ovizato .
Za^ek ol> 8-30 zvečer.	Vstopnica K 2.
DAROVI.
Za lupšk j podružnico CMD družba v Ganibrinusu K l>eniir hrani uprava. -Darovi, dc^j; vladnc.iiu komisann. \ od-
stvo 11. inesti-v ljudske tole v ulici de!-I'Istria K 18. nabruniii povodom cesarjevega godu. ki sicer ppit-\ eo za Rdeči križ in polovico z;i vdove Iti s to te padlih vojakov. Iz zbirke v tr;:. \ ini Josipa Mraka v ulici Oiorgio Vašari K 1560 v korist
Giovanni 6. Simoiieita. ul. delle Legna 4. hra-brim vojakom, borečini se proti Italiji,
Pinter, ul. Farneto 9, Zaiutta. ul. Famcto Lenarduzzl ul. Acquedotto 15. Mornig. T. ,n 1. AcMuedotto.15, Zmetan, Sv. Ivan-Vrde-
Kare! Bisiach K Sn za vdove in sirote padtili vojakov. Orsanlzaci.fi voja^kiti sirot S(> došli na-
50«. Oodigna. ut Giulia 24. Penso, ul.|slednji darovi: Veselo f*rce K 40, Marij
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Trstu--—
Ulica Casermo $m 11.	uradne ure od 9-1.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke,	tuje
zlate fn papirnate novce In devize.
Daje predujme na vrednostne papirfe in blago in izvršuje	v*e v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vloge no bnjlžlce ®mw 4 % netto
Olc^e no tekočI in žlro-ročun najbolje po dogovoru.
--i— Obavile nakazila vojnim ujetnikom.
Poslovalnica c kr. razrsdsie loterij
pri1
iclčzuicL l'oda raviio tu se pokazuje veli-1.
RANSKA BANKA
Kapital Mi raz
C"
• K 1J»200.0C?.—	iks Kapiičf. i?? teze^va K
FI LIJ ALKE: Dunaj Tegeth^ft-asi« 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zailar.
Trst, Via Cassa di Rlsparmio š?^. (Lastno p©i!e^h)
s
>3.^0
KUPU 'E IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pis.iia, prijciitete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr- dnosuie papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS
PROMESE.	Brzojavi: JADRANSKA
* —NINJaiMlCA-	-
VLOGE NA KNJIŽICE
»Tili
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem te žiro-računu po dogovoru. Abdditivi, čeki ia nakaznice
na vsa tu- in inozemska tržišča.
Prodaja srečk razredne loteri.e. Zavarovanje vsakovrst-nlh papirjev proti kurzai izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. v t v n krediti, ie--' -k ' «. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor/ti i nar čila. Inkas, . Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE U3E: od 3-1 pop.
— ESKCMT KENiC ======