—   359   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Komenda 8. listopada. Britka žalost presune serce omikanemu človeku, viditi velik prostora vert, go-sto z muogoverstnim drevjem, kterega krepke veje pa obsute z ostrim ternjem, pokrite z debelim mahom, se le piškavemu sadu uklanjajo. Tak zanemarjen, tak zapuščen vert je bila dosihmal Komenska fara na Go-renskim. Gosto zaraščena, ker ima v majhni okolici poltretji tisuč ljudi, ni še imela skerbnega vertnarja, da bi bil mladini, enaki nježnim drevescem, izverženo ternje prirojenih nepopolnamast iagano odkruševal, jej mahovite rakove rane nesrečnega babjeverstva s prepričanjem celil in cepil žlahni sad omike, — ni še imela šole.
Prečastiti gospod fajmošter so to pomanjkljivost dobro zapazili in teško šole pogrešali. Zatoraj so dvakrat prošnjo vložili, da bi se šola vpeljala. Res ste že tudi dve komisii v Komend prišle zavolj nje. Pa vse je bilo zastonj, vse se je razperšilo, nobenega upanja ni bila šole ustanoviti.
Ali božja previdnost pošlje Komenčanom obče znanega ljubitelja mladine, za dušni in telesni prid neizrečeno vnetega kaplana gosp. Joana Brence-ta. Milo se častitemu gospodu stori, ko mladino brez šole najdejo. Terdno sklenejo šolo vpeljati; pa dobro skušeni so tudi vedili, da se kmetje ne bodo dali radi pregovoriti, zlasti v sedanjih revnih časih za šolo kaj darovati.
Hotli so tedaj ljudi prepričati velicega prida šole. Izvolijo si s pervoljenjem staršev nektere deklice, uče jih v svoji sobi pobožnosti, branja, pisanja, priljudnosti in petja. To je ljudem tako dopadlo, da so jim vsi hotli svoje otročiče izročiti. Res ljubeznjivega vedenja tega prečastitega gospoda v šoli, in tudi zunej nje v sredi učenčkov, ni mogoče popisati, — le z očmi se more prepričati. Vsi učenci so veselega obraza; skor igraje se uče. Zato pa tudi tako v šolo tise, zato si v kratkem toliko znanost pridobe. Zavolj velike množice otrok hočejo gospod kaplan sobo na svoje stroške najeti, in to misel gospodu Auguštinu, sedanjemu najemniku Ko-menske grajsine, razodenejo. Tudi ta blagi gospod niso hotli zaostati, ter hitro sobo in dilje za klopi zastonj ponudijo, kar so kaplan hvaležno sprejeli.
Sedaj se tudi soseska iz dolgoletnega spanja iz-budi. Od ene strani otroci starše nadiegvajo, kterim teško dene, da so jih drugi tovarši, ki so se letošnje tri mesce v soli branja in pisanja vadili, tako prehiteli; od druge strani pa jih časti vredna duhovšina po moči nagovarja za šolo. Naj bolj pa spanete izgled prej imenovanih gospodov izdrami in spodbode. Z županom Alešem Kern-am se bolji kmetje pogovore, ter — hvala jim ! — v sobo peč in stole narede'.
Veselite se, Komenčanje, šolo imate; veselji prihodnost se vam nasmehljuje ! Da so Komenčanje sedaj živo prepričani velicega prida, kterega šola mladini, od-raščenim in vsi soseski donaša, spriča njih neskončno vrenje k zapisovanju, ker se jih je že blizo SOO otrok in odraščenih za njo oglasilo. Mahoma se je sedaj zgodilo , česar poprej dve komisii niste mogle doveršiti.
Visokočastiti gospod fajmošter Franc Doli cel so z velicim veseljem obljubili šolo po vsi moči podperati; v ta namen so že tudi za bukve ubozih denarja podelili, in se s tem pravega podpornika šole fare skazalL Prepričani pa , da vse dobro z višave ljudem dohaja, so* imeli v sredo po vernih dušah šolarčki sv. mašo, pri kteri so že deklice, od gosp. kaplana navajene, prepevale.
Šola se je tedaj začasno začela; na slabih nogah, kakor vsaka nova stvar, še stoji, — ali upati je, ker ^združena moč" tako veselo začetek podpira, da svitlt zori, ki m je nad Komend razlila, bo v kratkim zlato« soince sledilo!    Bog daj srečo !                   Komenčan.
—    360   —
Iz Ljubljane. Iz naznanila, ki ga je unidan kmetijska družba v Ljubljani slavnima ministerstvama nauka in kmetijstva na Dunaj in slav. deželnimu poglavarstva v Ljubljani o zadevah podkovijske in ži vin ozdravili 3 fe 6 učilnice pretečeniga leta predložila, povzamemo sledeče izvesti, ki bi utegnile tudi občinstvu zna-minite biti:
Zapisalo se je lani v to učilnico 20 učencov, namreč 15 kovaških podmojstrov (kselov) in 5 mladih kme-tovavcov; dva (en kovač in en kmetovavec) sta prostovoljno kmalo o začetku šolo zapustila, enimu kovaču se je zavolj nedostojne obnaše slovo dalo. Med kovači sta se zapisala dva le za pol leta, zgol samiga podkovat va se učiti, vsi ostali pa za celo leto, se še druzih živinorejskih in živinozdravniških naukov učiti.
Po domovini je bilo med omenjenimi 10 Kraj ncov, 6 Štajarcov, 2 iz Goriške, 1 pa iz Teržaške kronovine  in 1 Horvat.
Izmed celoletnih učencov in kovačev sta se v podkovstvu nar bolje obnesla:
Nagode France iz Planine na Krajnskim. Gast Jakob iz Karlovca na Horvaškim.
Za tema pa so se podkovstva tudi dobro izučili: Mazaroll Jernej iz Sežane pri Terstu. Sleimer Janez iz Kočevja na Krajnskim. Švarc Janez iz Šoštanja na Štajarskim. Bone Peter iz Salkane pri Gorici. Peer France iz Mengša na Krajnskim.
Izmed polletnih učencov sta se podkovstva dobro izučila:
Eržen France iz Trate na Krajnskim. Stefančič Andrej iz Železnikov na Krajnskim. Vsi ti so bili po vis. ministerskim patentu pripravni spoznani, pravico kovaškiga mojsterstva zadobiti. Štirje učenci niso še bili podkovske umetnosti do-sto izučeni spoznani, ki tedaj ponavljajo šolo.
Iz živinorejskih in živinozdravniških vednost 60 med celoletnimi učenci pri preskušnji nar boljši vednost razodeli:
v                                                                                                           v
C o In i k Dominik iz Dervanja na Štajarskim. Divjak France iz Frauheima na Štajarskim. Jan Anton iz Skale na Štajarskim.
Dobro vednost so razodeli sledeči: Nagode France iz Planine na Krajnskim. Švarc Janez iz Šoštanja na Štajarskim. Gast Jakob iz Karlovca na Horvaškim. Peer France iz Mengša na Krajnskim. Sleimer Janez iz Kočevja na Krajnskim. Kušlan Andrej iz Cerknice na Krajnskim. Eisenhut August iz Št. Marjete na Štajarskim. Gori up Miha iz Verha na Goriškim.
Štirje učenci niso zadostili preskušnji.
Iz tega naznanila se vidi, da je letos spet 9 v podkovanju zdravih in bolnih kopit in parkljev dobro izučenih kovačev na deželo šlo. 11 učencov pa si je v živinorejskih in živinozdravniških naukih tolikšno vednost pridobilo, da zamorejo, čeravno s tem kratkim naukam določne pravice za ozdravljanje bolne živine ne za dobe, vendar živinozdravnikam in o potrebi pripravni pripomočniki pri živinskih boleznih, kakor tudi popolnoma zvedeni mesogledi (Vieh- und Fleisch-beschauer) na deželi biti.
Pri ti priliki omenimo, da smo slišali5 da se ne-kteri , ki so se le polieta zgol samiga podkovstva učili in si le pravico kovaškiga mojsterstva za-dobili, tudi z ozdravljanjem bolne živine pečajo, in da se, kakor to ne more drugač biti, pri tem neumno in nerodno obnašajo.  Takim, ki se nemorejo s spričbo ska-
zati, da so se ozdravljanja tudi druzih in ne samo kopitnih bolezin pri podkovstvu učili, naj bi se ojstro prepovedalo , kakor sploh vsim mazačem in konjedercam, ozdravljanje živinskih bolezin. —
Število letošnjih učencov znese IG. Ker paše vsak teden kovači dohajajo, da bi v šolo hodili, je vodstvo podkovijske učilnice prisiljeno očitno na znanje dati, da se le o začetku šolskiga leta (od konca oktobra) učenci v šolo jemljejo, ne pa pozneje, ko je že veliko zamujeniga, kar se ne more z vsakim iz noviga začeti.