132
Deželni zbor kranjski.
V. seja dne 23. marcija.
Predsedoval je dež. glavarja namestnik baron Liech-tenberg.
Posl. Hribar je poročal o račnskem sklepu gledališkega poklada za 1. 1897. in o proračunu za 1. 1899. Dohodkov je imel gledališki zaklad 1897. 1. 11.602 gld. 23 kr. Med temi dohodki so najmovine za lože v znesku 10.032 gld. 50 kr., najmovine 401 gld. 17 kr., obresti 736 gld. 99 kr., itd. Troški pa so znašali: redni 10.442 gld. 2 kr., izredni pa (razni troški, kurjava in zavarovalnica) 12.733 gld. 74 kr. V mestni hranilnici se je vložilo 27.500 gld. Čista imovina tega zaklada je koncem 1. 1897 znašala 146.515 gld. 33ya kr. ter se od prejšnjega leta zvišala za 15 489 gld. 74 kr. — Potrebščina za 1. 1899 se proračunava na 11.756 gld., pokritje pa na 11300 gld., torej je primanjkljeja 456 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada.
Ob jednem je isti poročevalec poročal o prošnjah ^Dramatičnega društva" in nTheatervereinaM za podporo in je predlagal, naj se dovoli vsakemu teh društev po €000 gld.
O tem predlogu se je unela daljša razprava. Posl. Povše je predlagal, naj se ta točka postavi z dnevnega reda, da se glede nje slovenski poslanci dogovore. Ta predlog je bil odklonjen, ker je poročevalec Hribar izjavil, da od skupnega posvetovanja vseh slovenskih po* slancev itak ničesar pričakovati ni. Na to je posl. Ealan predlagal, naj se „Theatervereinu" nič ne dovoli, zato pa naj se dovoli „Dram. društvu" 3000 gld več, ostalih 3000 gld. pa naj se razdeli mej družbo sv. Cirila in Metoda in mej »Našo stražo". Poročevalec Hribar se je izrekel proti temu predlogu, češ, da je političen manever, na kar je bil predlog odklonjen.
Za faktične popravke sta se oglasila dež. predsednik baron Hein, ki je opravičeval predstavo igre „Habsburg" in knezoškof dr. Jeglič, kateri je izrekel svoje obžalovanje, da se na slovenskem odru predstavljajo igre, ki ne odgovarjajo božjim in uradnim zakonom.
Prošnja obč. zastopa Krope, naj se cesta Podnart-Kropa uvrsti   mej deželne ceste, se je odkazala dež. od-
boru, da v prihodnjem zasedanju o njej poroča. (Poroč-Jelovšek.)
Prošnja za napravo okrajne ceste od Smuke čez Hinje do Žvirč, o kateri je poročal posl. Jelovšek in katero je podpiral posl. dr. Žitnik se je dokazala dež. odboru, da napravi načrt.
Za popravo treh občinskih potov se je županstvu v Selcih dovolilo pod gotovimi pogoji 2700 gld. Zdravstvenemu zastopu v Postojni se je ?a zgradbo okrožne bolnice dovolilo 1500 gld. Prošnja županstva Št. Jošt za podporo za napravo nove obč. poti se je odstopila dež. zboru. (Poroč. Kalan).
Posl. grof Barbo je poročal o prošnji Ane Skerl za miloščino, in se je dovolilo 180 gld. na leto.
Posl dr. Papež je poročal o prošnji posestnikov na Brečjem vrhu pri Polici za vodovod. Prošnja se je odstopila dež. odboru.
Posl. Višnikar je poročal o računskem zaključku učiteljskega pokojninskega zaklada in normalno šolskega zaklada za 1. 1897. in sta bila oba računska zaključka odobrena.
0  pospeševanji vinogradništva je poročal poslanec vitez Ianger, kateri je predlagal:
1   dež. odboru se naroča: 1.) ukrene naj nemudoma da se opusti pepinijera v Ljubljani. 2.) vsakem iz štirih okrajev Krško, Črnomelj, Novo mesto in Postojna se naj tekom petih let subvencijonira filijalka c. kr. kmetijske družbe v to svrho, da se goje plemenite ameriške trte in sicer s pogojem, da si dež. odbor pridrži pravico, dotične nasade in račune o njih nadzorovati ter na predlog filijalke določati v vrsto ameriških cepljenk in plemenitih trt. Polovica dohodkov iz prodaje poplemenjenih trt pripadejo tekom d~be, ko se daje podpora, deželi, polovica pe subvencionirani filijalki, ki je zavezana, da vzdržuje po preteku omenjene dobe trtne nasade na svoje stroške še nadaljnih 5 let. Seveda sme takrat ceno trt sama določiti ter skupiček sama porabiti. 3.) Stopi naj s c. kr. vlado v dogovor, da se zagotovi filijalkam tudi iz državnih sredstev jednaka podpora za gojitev poplemenjenih ameriških trt.
II.  Za 1. 1899. se naj dovolijo iz deželnega zaklada sledeči krediti: 1.) Za potovalne učitelje za vinorejo 1710 gld., 3) Za podpore podružnicam c. kr. kmetijske družbe glasom odstavka I. točka 2., 5000 gld. 4.) za brezobvestna posojila posameznim vinogradnikom do najvišjega zneska 200 gld., ako dovoli c. kr. vlada jednako svoto, 30000 gld., skupaj 37.247 gld.
III.  Deželni odbor se pooblašča, da postavi vrhu dovolitve brezobrestnih posojil za regeneracijo okuženih vinogradov mej potrebščine za 1900. 1. 30.000 gld. in za 1900 še izredni znesek 20 000 gld. Hkratu se dež. odboru naroča, da kopi v tej zadevi z visoko vlado v dogovor ter jo naprosi, da vstavi v to svrho in za kranjsko določeni državni prispevek v višini kredita, kateri je" dovolil za 1. 1900 dež. zbor, v preliminar za bodoče leto ter da odredi, da se izplača pravočasno.
Po daljši razpravi, v katero so posegli posl. Povše Lenkh, Božič in Langer ter dež. predsednik baron Hein so bili vsi ti predlogi sprejeti, kakor tudi dodatni predlog posl. Božiča:
Deželnemu odboru se naroča, naj po svojih organih skrbi, da bodo vinogradniki, ki dobe brezobrestna posojila, obnavljali svoje vinograde praviloma v dobri zemlji ni samo na primernih krajih, kjer je upati, da bodo po sedanjih uspehih gotovo uspevali.
133