Teéaj XV. List 35. Izhajajo vsako sredo in saboto. A'eljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 2. maja 1857 Gospodarske skušnje (Cvetj dn i h d bvarovat pom malo ali celó nič ne popije, se kmali mazana stvar se sveti kakor firnež, - go světla; sčasoma otamní in se včasih tudi razpoka posusi m z njim na - ali ne derži se dol danske poze bi ine.) V francozkem vertnarskem časniku zadnje se převleče kakor z drobnim prahom Revue Horticole" pripoveduje gosp. Massé, da drevesa 9 na » zraven kih t v Normandii in na Francozkem so Ena •"ťÉÉÍ ' ■ * ŠÉfct jU večkrat vse polne sadja, ko druge, ki so od cest delec ali zakita řečí ajvažniših lastnost vodenega stekla je, dazaljepi ktere se ž njim namazejo, in razpokline prec nič sadja nimajo. Cest prah pravi se vleže na sadno cvetje in ga tako varuje pozebline; cvetišče je tako silno nežno, da ga enmalo cestnega prahů čez in čez lahko odene in ta odeja ga varuje mraza. terdo zamasi. Tako podobno je v tem steklo smeli rudninski lim imenovati m > da vodeno Ako se vodeno apno zmeša s kakim prahom ali peskom Tako misli ali s kako drugo stvarjo, ki se rada zdrobi gosp. Massč in zatega voljo priporoča, naj 5e cvetje sad nih dreves, kadar se je slane bati, postupa z mervico cest nega praha, ali s pepelom, ali s plevami, ali z drobnim žaganjem itd. Ne hotli zmes tako terda kakor kamen v vodi ne raztopi več. postane ta in vodeno steklo se potem zaganjem uu. r%e nom bi glave staviti, da to res pomaga, .... ...H. ,^ *, «„ ««umi, a^uum ker pa je skušnja lahka io dober kup — saj periše prahu kosenim prahom, žgano glino, cinkno belino sevpovsod dobi CS Posebno se vodeno steklo rado sprime s kredo, ap nenim peskom, marmorjevim prahom apnom, naj se poskusi da — Heuthi gipsom itd. 9 zivez 1 h 1. če se les ž njim namaže tudi zrak in moča takemu lesu 2 d telétom.) Gosp. Izidor Pierre na Francozkem priporoča, naj se senó (merva) s toplo ali hladno vodo popari, in ta voda potem piti daje. Tako se teleta lahko od maternega vimena navadijo na vadne klaje. Da se poparjeno senó, po-parjena trava, poparjeno perje zelja, pese, kopriv, plevéla itd. dobro prileže teletom, je ze stara resnica, pa premalo jo gospodarji in gospodinje porájtajo. Naj bi jih ta novi opo- in porcelan se ž njim varuje; Zatega voljo se rabi vodeno steklo za sledeče reci : , ne z g or i v ognji nič ne š > pa k oduj 9 da je terp • v v hišah in zunaj hiš se ž njim namaže 9 3. kovine kakor železo in cink varuje rije, steklo min zdramil, da bi delali povsod tako; saj topla voda ni dra?a 4. da se perhko kamnje ne drobi na zraku ? (Kako naj se špargelj 1 bilúšsadi,da bod 5. hid • V apno (to je 9 apno 9 kterega se voda 1 d ovi ten.) „Neue Erf. u priporočajo takole: V pervi cr » rede 9 polovici mesca aprila ali malega travna naj napravi kdor misli na novo špargelj saditi. Špargelj je kapital veliko let donaša dobre činže, ker se v mestih kaj lahko porcelaua, kamnov in kovin (metalov). ki ne prime) in cement se napravljata ž njim; 6. za natis na papir in drugo robo; 7. za lepivo ali kitanje steklene ali lončene posode 9 prodá Vsadijo naj se dve 9 ali triletne sadike, da boš več let potem špargelj reza! 9 tedaj veliko ga pridela! Nikar naj í. Les te tedaj enmalo več delà ne oplaši. Grêde za špargelj naj nj • r pognoji 9 ali klaftro globoko prekopljejo in včs prostor dobro da korenine, ki vsako leto globokeje rijejo, zmi tistega, ki raj dosti živeža najdejo. Dober gnoj si izberi delj časa terpi, globokeje pod zemljo spravi. Da pa tudi zrak, kteri gnoj sperstenuje, more globokeje pod zemljo, zrahljaj zemljo prav dobro. Suhljadi, tnalovine in drobnega z vodenim steklom namazan ne zgorí, v vodi in na zraku ne trohní rad, ker je kakor počinjen po verhu. Kadar se les z vodenim steklom maže, naj se nikar trohnečega lesovja položi pod da vsako leto. ko se ta šara globokeje v zemljo pogreza, se zemlja čedalje bolj rahljá in zraku pot pod zemljo odpira. Vođeno steklo, (Wasserglas) za mnogoverstne hišne potrebe. (Dalje.) ne vzame pregosta (zu concentrirte) maz, ampak vodeno steklo naj se raztopi v več vode, da je redkeje, iu naj se potem raje večkrat namaže. — Tako, postavimo naj se i funt 33gradnega vodnega stekla (to je, takega, ktero v 100 delih zapopadai 33 delov terdega vodenega stekla, 67 delov pa vode) zmeša še* s 5 funti vode. S tako redkim steklom naj se namaze les večkrat, pa vselej, preden se vdrugič maze, naj se pervo mazilo posuši, h čemur je najmanj 24 ur potreba. Kdor hoče z vodenim steklom namazani les še pofar-, naj najprej 33 gradnega vodenega stekla stopi v 5 delih , potem naj pa pridene desetinko (deseti del) bati dezevnice Povedali smo zadnjič iz česa se napravlja vodeno ste- oprane krede (VI0 fein geschlâmmte Kreide) in s tem» naj _ _ v â.A » « * ti # v m L a - A • no m Qf7A I 17 n A i -f ď%, . arm »m nm a w mm nt« I í /^/v nn m^a wrw a r« A klo. Danes bodemo razložili njegove najimenitnejse lastnosti V kropu se dá vodeno steklo vsake baže počasi raz namaze; lea enkrat, pa v drugo se vzame nekoliko več krede ko se je ta namaza posusila, se namaze se 9 topiti in sicer tako popolnoma, vodi pa se topi tako počasi, da bi člověk misliti utegnil da je neraztopljivo. ■ potem da ne ostane nič* v merzli Pa naJ se namaže vtretjič tako, da tisto farbo, s ktero ho- ? češ les namazati 9 s terdim vodenim steklom zribaš. V 9 kor, postavimo 9 kana steklo, marmor, debel papir, kteri ga Ako se gosto vodeno steklo namaze na kako rec hl p O S 1 0 p j 9 poseb 9 S kodljami pokrit pa treh del • v itd y w J bvarovat i ce se vsa 1 se daj ba 3 krat 13» do 6krat namaže ali převleče z vodenim ste najdeni; kajti na njih ramah sloní vsa vladarska teža in klom. * Posebno dobro pa je vodeno steklo, ako ne rabimo či oni so odgovorni cesarju za škodo deržave. Njih opravila so vse, kar koli počnó v prid ali sto samega, ampak da je zmešano s kako v prah zmleto drugo stvarjo, postavimo, z drobno zmletim navadnim ste Eden je minister zvunajnih opravil. Ni e - klom (glažem) ali s kredo, košeno moko itd. (Konec sledí.) Pomisliki svilorejca (Ali se bo res dala svila ali žida brez svil gova dolznost je, poganjati se za cast in blagostan deržave v vsih zvunajnih zadevah, čuvati, da se deržavne pravice ne kratijo od ptujih narodov ali njih vladarjev, iu varovati deržavljane, ki potujejo po ptujih deželah ali ondi kake opravke imajo. Njemu podložni so avstrijanski poslanci na zvunajnih dvorih in avstrijanski kouzuli na Gerškem, Tur-škem, v Ameriki in skorej v vsih večjih teržnih mestih. Tudi za cesarsko hišo ima skerb, in kolikorkrat se v ce nih cervicev ali svilodov in m urvi nega perja presti?) Ko smo unidan v našem listu naznauili novico, sarski rodovini kaka ženite v, možitev ali kaj druzega važne da je apotekar Cavezzali v Lodi znajdel umetnost, narav- ga zgodi vse pisma gredó skozi njegove roke. nost iz murvinega perja svilo presti, nismo zamolčali, da smo neveren Tomaž o tem. Bolj na drobno beremo sedaj od tega v časniku „Neue Erf.", ki tudi sicer verjame, da kemija utegne iz murvinega perja neko snovo na dan spraviti, 2) Drugi je m i nis t tranjih opravil, ki vlada in oskerbuje vse, kar zadeva deržavne notranje reči, čuva in gleda, da se postave dopolnujejo in da politiške gospo- ki je morebiti svilni nitki podobna, al to ne bo nikoli res da bi mogli iz murvinega perja bolji kup svilo presti kakor jo predejo svilni červiči. Le takrat časnik kadar bomo mi namesto krav iz merve in vode delali mleko se bo s pridom svila předla iz murvinega listja ske izveršujejo svoje dolžnosti. Oblast in roka ministra notranjih opravil daleč sega, pa tudi mnogoternate dolžnosti slone na njem. On mora pravi omenjeui skerbeti, da je mir in varnost po cesarskih deželah; mora cs ali kadar bomo mi namesto cbel brali sterd iz cvetlic. braniti mirne in poštene ljudi, da se jim kaka krivica ne , rogovileže pa, vlačugarje, tatove, roparje in kar je Gotovo je, da v mervi in vodi, ki jo krava povžije ? je y mleko, in v cvetlicah je sterd mleko ? ali po čim bi bilo V ce bi ga kemikarji iz merve in vode delali m po čim bi bila sterd, če bi jo mogli ljudje iz milijonov in milijonov cvetlic nabirati? Kakor nam krava najcenejše zgodi, njim enakega, mora zavračati in izročevati sodni gosposki da jih kazni po zasluženji. On mora gledati, da se meje posameznih kronovin ne premaknejo, in da vsaka zmed njih obderži svoje pravice. Vse bolnišnice, ubožnice, delavšnice, ječe in druge enake naprave so njegovi skerbi izročene. delà mleko in čbela najcenejše sterd, tako so tudi svilni človeška ali živinska razsajati červiči najcenejši fabrikanti žlahne svile! mesta ali vasi popali ali pokončá, ako začne, ako ogenj povodenj njive, trav- Za domače potrebe kaj (Zop pek p o ma g k u h i n s k 1 hitro.) Dvé periši navadne kuhinske solí naj se raztopí v bokalu vode, in s to slano vodo naj se pomočijo rute in ovijejo okoli opečenih delov. Znan je sicer ta pomoček že davnej vendar še ne tako, kakor bi imel biti. nike in hiše zasuje in podere, ako toča žitne polja in vin ske gorice potolče, mora minister notranjih opravil na noge stopiti in napeti vse žile, da nesrečnikom pride na pomoč in še marsikaj druzega mora on poskerbeti. Ima pa tudi mnogo služabnikov, ki mu grejo povsod na roko, in so zavezani, natanko dopolnovati vse njegove * > (Ak k P k iz nosa teče) po povelja in ukaze. Vsaka dežela ima svojega deželnega vsaka kresija svojega kresijnega, vsaki kanton svojega kan-tonskega* in vsaka soseska svojega soseskinega poglavarja ali župana, in vsi so njemu podložni. 3) Tretji je minister bogočastja in nauka, ktere- maga po priporočilu zdravniške družbe v Londonu prah probkovega oglja. Propka ali plúta (Kork) je tista vsakemu ga dolžnost je skerbeti, da je dosti šol ali učilnic, in da se se napravljajo zamaški stekle- mladina podučuje v vsih potrebnih rečéh. On mora varo- dobro znana skorja, iz ktere nic ali flašk. Tak zamašek naj se pri luči ožgč, ožgano vati tudi cerkev v njenih pravicah, in krepko odbijati vse protivne napade, naj pridejo od te ali od une straní. Naše cesarstvo ima blizo 40 milijonov ljudi, in med njimi je blizo 30 milijonov katoličanov; drugi pa so staro-verci, judi, luterani, kalvinci in njim enaki krivoverci. Vsi oglje potem osterže, in kakor tobak naj ta prah v nos pote gne » komur presilno krí iz nosa tece i Višja vlada našega cesarstva ti dasiravno niso naše vere, so vendarle naši bližnji in Avstrijansko cesarstvo je dedna samovlada, ktere po- imajo pravico, v miru uživati svoje dohodke in služiti po glavar se cesar imenuje, in ima postavodajavno in izpe- svoji vesti in veri Bogu — in ne smemo jim delati krivice, ljavno oblast v svojih rokah. Ali ker je deržava silno ve- Sveta katoliška cerkev ima v našem cesarstvu 14 nadško lika in ker je toliko opravil, da jim ena glava ni kos, ima fov 5 59 škofov in nad 40.000 duhovnikov. Nadškofi so v cesar na svoji strani deržavni svet, in ima posebne Pragi, Beču, Solnigradu, v Gorici, Vidmu, Benetkah in opravitelje, kterim pravimo ministri. — Deržavni svet Milanu, v Zagrebu, Zadru, Olomucu, Lvovu, Ostronogu, obstoji iz naj bolj skušenih in naj modrejših mož, s kterimi Jagru in v Koloči. Samostanov, možkih in ženskih, je okoli se cesar posvetuje, kolikorkrat misli dati kako novo občno 800 5 v kterih je kakih 13.000 redovnikov in redovnic. veljavno postavo, ali določiti in izpeljati kaj važnega. Tudi Starovercov je nekaj soedinjenih z nami, nekaj pa ne. So ministri morajo biti prebrisane glave in v vsih receh dobro* edinjeni imajo 2 nadškofa: v Lvovu in v Fogaras-u * škofov; nesodinjeni pa imajo 1 nadškofa v Karlovicu in 7 10 > Gospoda Znillinger in Zacher v Holes a v i na Marskem, jškofov in 26 samostanov. (Holleschau ín Mâhren) imata fabriko, v kteri se dobiva vodeno steklo. Da bi se prepričali: ali res vodeno steklo varuje lesene reci ? da ne pogoré, so vpričo tamošnje cesarske gosposke Za poduk možke in ženske mladine so ljudske šole, ki se razdeljujejo v dva razreda, in po šolski postavi bi imela v vsaki fari šola biti. in vsakdo od 6. do 12. leta v šolo žerjavice djali na škodi je, ki so bile na eni strani z vo denim steklom namazane. Kakor delec je vškodlje segla namaza hoditi. Glavne šolo imajo štiri razrede. ali povlak, se jih ni celó nić ogenj přijel.—Tako se bere, kakorl Hl UIHIUl il Ti ^^^^HTTT^1 časnik „Neue Erf.w zagotovlja, v protokolu j sana omenjena poskusnja. **) Za poskusnjo iz pohvalj enega „C v kterem je zapi Za visji poduk so gimnazialne šole, ki obstojé iz 4 ali iz 8 razredov, in kte- kersansk ske : starim ml j ? o-sloven- ktero smo zadnjič priporočili našim mladim in Vred. rih je v našem cesarstvu 270. Za duhovnike so bogoslovne, za pravoznance pravoslovne, za zdravnike zdravniške šole, in kjer so vse te višje šole, se reče da je » v seuce lišče". Naj slavniše vseučelišči ste v Beču in v Pragi. 139 4) Četertí je minister p r a v o s o d j a. Njegova roka vlada vse sodne gosposke, in njegova dolžnost je skerbeti, da se deržavljanom vselej in povsod pravica skazuje. Pravdati se sicer ni dobro — pregovor pravi, da pravda, je prazna havda, in Jezus sam nas opominja, pravd ogibati se; ali včasih se vendar primeri, da ni mogoče drugač, kakor pravdo začeti ali tožiti hudodelca — in zato so eod-nije potrebne. Sodnije so trojne: so kantonske sodiiije, so nadsodnije, in v Beču je naj visja sodnija. Kdor misli, da nižja sodnija mu je krivico storila, mu je pot do višje sodnije odpert; kdor pa pri dveh sodnijah zgubi, mu druzega ne ostane, kakor udati se in sodbi tiho se podvreči. Sodniki morajo priseči, da bodo sodili vselej po ojstn pravici, da ne bodo gledali na veljavnost ljudi in tudi ne jemali daril. 5) Peti je minister voj a štva, kteri oskerbuje vse, kar zadeva vojaštvo in brodovje. Vojakov potřebuje vsaka deržava, nekaj da obvaruje notranji mir, nekaj da odbija zvunauje sovražne napade. y \ i\ Vojaki so ali pešci ali konjiki ali topničarji. Pešcev naše cesarstvo ima 63 polkov (regimentov), ima zraven še 14 polkov graničarjev, 1 polk in 25 batalionov lovcov, in 20 batalijonov granatnikov. Konjikov je 8 polkov oklep-nikov, 8 polkov dragonarjev, 12 polkov ulanov in 12 polkov huzarjev. Topuičarjev je 12 polkov. Verh teh je še mnogo voznikov in mnogo vojakov, ki so za mostove nare-jati, za ceste delati, za rove kopati, itd. — Polki pešcev imajo po 4 batalijona in 2 batalijona brambovcev; batalijon ima 6 čet ali kompanij; četa ima 50—100 mož, o vojski pa na pol več. Polki konjikov obstojé iz 6 ali 8 trum, truma ima 150—180 konjikov. Vojaki, ako vojske ni, se iz-služijo v osmih letih; potem pa, ako so še čversti in zdravi, se vverstijo med brambovce. Vojaki, ki so v vojski dobro se obnašali, dobe častne svetinje, zlate, sreberne ali bro-naste, in vsakdo jih v časti ima. Naše cesarstvo ima pa tudi mnogo voj s kin ih ladij, nekaj da brani bregove ja-dranskega morja pred sovražnimi napadi, nekaj, da varuje tergovske ladije pred morskimi tolovaji. — Zraven vojakov imamo tudi 19 polkov žandarmov, nekaj pešcov nekaj konjikov. Njih dolžnost je, skerbeti za notranji mir in red, slediti hudodelce in ustavljati se vsaki nerodnosti. Imajo lepo plačilo, pa tudi težavno službo. 6) Šesti je minister dnarstva, kterega skerb je, da pobira deržavne dohodke in plačuje nje stroške. Naše cesarstvo ima lepe dohodke — blizo 250 rnilijonov goldinar-jev; ima pa tndi stroškov obilno — samo obresti za deržavni dolg mora plačati leto na leto okoli 80 rnilijonov gol-dinarjev. 7) Sedmi je minister kupčijstva, kterega dolžnost je, povzdigovati kupčijstvo na čedalej višjo stopnjo. On mora skerbeti za potrebne mostove, ceste, vodotoke in sploh za vse naprave, po kterih se kupčijstvo oživlja. Deržava, v kteri je kupčijstvo na slabih nogah, je revna na dnarjih in večidel na nizki stopnji dušne izobražbe. Na zadnje še to opomniti hočem, da število ministrov ni zmiraj enako; včasih jih je več, včasih manj. Odstopi kdo zmed njih, morajo drugi prevzeti njegove opravila. omače pripovedke. i. Rojenica, ki je stanovala verh Mlađega verha, je hodila s srebernim žehtarom mlest Groseljnove krave, ki so se pasle ondot. Noben pastir si ni upal, ji tega braniti, ker kdo vé —--! Zato pa, ker ji niso rekli pastirji nikoli ialibesede, je přinesla enkrat k Groseljnu preje in je rekla: To imate v plačilo svoje gostoljubnosti; vijte jo, in nikoli vam ne bo potekla, ako ne boste nikoli rekli: „konec je potekel44 ali „konec sem najdel44. Raji recite : „nitka je potekla, in „nitko sem najdel!" Če ne rečete tako, bo koj preje konec. — Storili so po Rojeničnem svetu in obogateli so. Zmiraj so vili in vili, pa preje je bilo vedno še toliko kot od začetka. Pastir, ki je krave zvečer domu prignal, je mogel vsakikrat prejo viti do terde nocí. Ker eo pastirji navadno leni, se je tudi temu stožilo nekega večera in včs neje-voljin reče: „Da bi bilo že, vraga, saj enkrat te preje konec!" In res še tisti večer jo je izvil. 2. Bilo je še zgodej pomladi mesca sušca. Snega je bilo še na debelo povsod po naših gorah. Pa vendar je klicala vsako jutro Rojenica iz verha Vancovca k nam : „Kmet, bob sej! kmet bob sej!" — „Zakaj, vraga, mi že veleva bob sejati, ko je še toliko snega !" se čudi kmet, pa Rojenica je vedno le še klicala, naj kmet bob seje. — Kmetu se je to čudno zdelo in misli si : ona še ni nikoli kaj slabega svetovala, moram jo vendar ubogati. Gré tedaj in obseje njivo ravno čez sredo z bobom. Ko je obsejal bil, pride domu in pravi: „če tudi nič ne bo, ni veliko škode; pol mer-nika boba gori ali doli ; mi saj ne bo mogla klubovati, da je nisem ubogal". Ko je skopnil sneg, obseje še ostali kos njive za verhom in za dnom z bobom. — Glejte čudo! kar boba je sejal pozneje, ni kar nič mogel rasti, in šeto,kar ga je zrastlo, so snedle mušice; kar ga je pa bil vsejal v sneg, je rastel, da nikoli tega; le stročja ni hotel nič delati. Ko je kmet vidil, dane bo nić přidělal, si misli: zdaj so stebla še mlade, krave bom tedaj zapodil v bob, da ga bodo popasle; če čakam zorila, ne bo tii in tam nič. Kakor je sklenil, tako je storil. Pa joj, ko so jele krave stebla odgrizavati, so vidili, da ima na Rojenično povelje sejaui bob zernje v sredi stebla, kakor da bi bilo celo steblo le en strok. — Hitro tedaj krave z njive ! Ko je bob dozorel, so poželi kravje ostanjke in vendar so še toliko namlatili, da še nikoli popred ne toliko iz tega prostora. - 3. V ^ i - * Zivel je svoje dni zal mladeneč v naših hribih, da mu ni bilo para daleč okrog. Vsako dekle bi ga bilo rado imelo, al on je bil merzel proti vsem. — Bivala je pa tudi tukaj tako lepa Rojenica, kakor ne vém ktera, in s to se je bii ou soznanil. Vsaki ljubi večer je hodil v gojzd, da jo je vsaki dan vidil. Dolgo je to terpelo in mladeneč je jel prositi Rojenico, naj bi ga vzela za moža. Pa ona mu je odgovorila, da je ona drugačna stvar, kakor so Ijudje, da se Ro-jenice z ljudmí le iz samega usmiljenja pečajo in da jim ni pripušeno v take zveze se z Ijudmi obljubovati. On jo je pa vedno le prosil in prosil, pa vse ni nič pomagalo. Na zadnje ji veudar zmeči serce, da mu reče nekega večera : „Ker si tako nadležen, naj pa bo ! Vzamem te za moža, toda proti temu, da mi obljubiš, da mi nikoli ničesa ne boš očitah Ko bi mi kdaj kaj očital, te bom zapustila pri tisti priči". Mladeneč vesel, da je dosegel, česar je želei, rad dovoli vse, kar je terjala Rojenica od njega. Tri leta so hitro přetekle in obdaroval ju je bil Bog z dečkom in deklico. Pa mati je oboje otrok zadavila. Ocetu je bilo to vendar preveč, zato reče ženi: „kaj pa vendar misliš, da vse otroke pomoris. To vendar ni prav!4 — „ Si pozabil svojo obljubo ?" odgovori ona. „Da je vse prav, kar sem storila, pa vedi, da bi ne bilo iz teh dveh otrok nikoli kaj prida. Dekle bi bila gerda nesramuica in deček bi bil umerl na vislicah. Zato se mi je pametno zdelo, oba koj podaviti. Obljubo si přelomil, torej se vidila ne bova nikdar več!" 4. Svoje duí je pasel pastir ovce v Jelovci blizo černega jezera *) Sedel je verh roba, ki je bil blizo, in pod kterim so ee ovce mirno pasle po trati. Deček si je v kratek - *) Res je tam jezercek, v kterem je voda vedno cerna, kakor da bi bila tam pot v pekel, kakor mi je někdo pravil. Pis. 140 čas pesmice pel, po svoje, kakor je vedil in znal, in s kupči jskih in znanstvenih opravilih jadrala okoli sveta, je v šibo, ki jo je deržal v roči, je délai čudne podobe v zrak. četertek odrinila iz Tersta; oskerbljena je s 30 kanonami Kar zašumí nekaj zadej za njim. Plašen se ozrč in vidi in 351 vojaki; poveljnik je kapitán Bernard žl. Wiillerstorf- moža iz germovja stopivšega, ki se mu je bližal. Mož ie Urbair; spremlja jo 5 učenih mož, en malar in en vertnar. bil čudne postave, kakoršne še pastir ni nikoli vidil, kte- Pred odhodom se je na ti barki nesreća pripetila, daje nek bil mož po stegnih včs luskinjast. mlad mornar z jambora padel naravnost na bajonêt spode) Deček je ostermel, ko ga ptujec poprasa, kje da je černo stojećega vojaka; nataknil se je tako na bajonêt, da je v remu se je zdelo, da je Ptujec to vidši pravi: Nikar se me ne boj nič malo minutah umerl. Čeravno so mornarji zlo obžalovali to hudega ti ne bom storil; le pokaži mi tjč! Tam stanuje nesrećo, jim je vendar znamenje srečnega potovanja namreč povodni mož, kteri je nekega dné k meni v uno pa stari mornarski vraži bojo sedaj vsi drugi srečni jezero na Prapotno » ? domá', mi je ženo zapeljal. Zato sem přisel gori in se ho přišel iu ker mene ravno ni bilo je enega izmed njih nesreća pozerla! Vidi vraža in babjoverstvo sega tudi čez morje. ker ker da se iz tega Žalostna no čem nad njim maševati. Pastir ustane in skuša terdno vica se je te dní iz Laškega na Dunaj telegrafiraJa, da se stopati, akoravno so se mu od strahu hlačice tresle in je ondi s vi lni h č e r vi č ev spet huda bolezeu lotila. pelje moža skoz germovje k čemernu jezeru. Mož mu reče: Romarji v Jeruzalem so veliki pondeljk srecni in zdravi bom bojeval s tèm tù notri. v Jeruzalem prišli; velikonoční pondeljk pa se odtod spet v Tù grem zdaj pod vodo, da se Počakaj in glej v vodo. Ako pridejo bele pene verh vode, dalje na pot podali. — Lanskega leta je na gimnazijah je to znamenje, da sem jez premagal, in le počakaj, bogato našega cesarstva učilo 1511 svetnih, 1572 pa duhovnih pa znamenje, da rne je ucnikov; vodjev je bilo 90 svetnih, 180 pa duhovnih; med te bom obdařil; pridejo pa rudeče, je uni užugal. In ko bi se to zgodilo, pa beži, da se ti kaj duhovnimi učniki je bilo 700 svetnih duhovnov, vsi ostali Ko je mož to rekel, se je spustil so bili menihi, in sicer 202 pijaristov, 181 benediktinov hujšega ne primeri.u ■ na glavo v vodo, in pastir je čakal strahotuo, kaj se bo 86 premonstratenzov, 83 irančiškauov, 54 cistercienzov, 31 zgodilo. — jezuitov, 26 minoritov, 28 augustinov, 8 kapucinov. Dolgo je čakal. Kar na enkrat prišumé kervave pene Iz Pariza se piše, da v 8 dnéh bi utegnila švajcarsko-verh vode, in deček je tekel, kar je mogel k svoji čedi in pruska pravda končana biti. — Francozka vlada z jo hitro gnal domů, in še zmiraj třepetaje je domá pri ve- nevoljo zvéda, da moldavo-vlaške oblastnije zlo nasproto- čerji pripovedoval, kaj je doživel za Ratitovcom pri černem vajo, zedin jen ju teh dežel; celó nič se tedaj še ne vé ■ I ■ Sm kaj bode obveljalo. - Sliši se, da angležka vlada se hoče celó do več nemških vlad oberniti, naj bi ji dovolile, v njih deželah prostovoljcov za vojsko zoper Kitajce nabirati. Vlada severne Amerike v ti vojski ne bo na t jezeru Tušek. Drobtinice iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istriško-vlaškega nobeno stran pomagala. — Iz Napolitanskega se spet sliši od takih stisk, da avstrijanski, rusovski in pruski po ročniki nek hočejo to deželo zapustiti, da bi ne utegnilkdo misliti, da jim je to početje ondašnje vlade po volji. — Vsi franeozki časniki govoré sedaj le od rusovskega vetikéga kueza Konštantina; 6. dan t. m. bo v Parizu, njemu na čast, velika skupsina vojakov iu sicer 50.000 mož mnogo- isL vlaško. slov. slovnika. Možka in ženska obleka. ist. vlasko.-slov. Batúnu, gumba (knof). Berhánu, kikla. Bičvilé, nogovice. Bragešilé, hlače. Facólu de nas, nosna ruta. Postolelé, šolni (čevlji). Roba, obleka. Rošniku, žensko ovijalo po glavi. Sablja, verstnih kerdel. Po tridnevnem tihem bivanji na Dunaji Škornjelé, škornje. , sablja. Facólu dupa gut, vratna ruta. Sukna, sukno. Keméša, srajca. Krilášu, klobuk. Kurétu, Lumbria, dežník. Mereká, rokav. je černogorski knez Danilo s svojo ženo in (svojim sprem-stvom 30. aprila Dunaj zapustil in se po železnici čez Terst domů podal; nikjer drugod ni bil kakor pri ministru vuna » laj beč. ? sporne Spirúnu Tabáru Urekína, usnica. njih oprav V Terstu se iz poslednje vojske v Krimu 5 plajš. na prodaj ponuja 15000 centov razbitih železnih kanon, bomb in kugel. Ta sedaj razbita šara koliko milijonov dnarja Merličé, krajci (Spitzen). Penza, platno. Urelé, ura. Vitica, perstan. Zepu, žep. je koštala in koliko kerví je bilo po nji prelite ! (Dalje sledí.) Novičar iz raznih krajev Dunajski časnik „Oest. Zeit u pravi y dat po posebnem cesarskem ukazu bii i se ima vožnja po železnici izLj m v Terst navadna P • v poskusiti 15 d teg kdanj ja pa zaceti 25.julija (malega serpana), pri kteri priiožnosti se bojo tudi Cesar Zdravice národně istriške Sam. Ja sam popil ovu kupicu, I napil jesam na zdravicu Mojemu dragemu pajdašu. Skup. Neka živu dragi ljudi. Kako bližni tako i drugi, Roditelji, prijatelji I susedi naši! v Terst peljali Ko so Cesar unidan dovoljenje za na pravo železnice od Zidanega mosta v Sisek podpisali, so ukazali svojemu svetovavstvu in ministerstvu, naj bi re- stari naši y ne sno prevdarilo: ali bi, gledé na sedan je dnarne stiske bilo prav, da bi se za nekoliko časa ne dovoljevale več take započetja, ktere z izdanimi a kei jami nabirajo dnar za svoje naprave in ga tako preveč odtegujejo drugim po- Istrijani Bog ih poživí Koji jes Razveselili Prijatelju pij do kaplj serca nasa Tvoj kupicu trebam Večkrat omenjena barka „Novara", ktera bo v Evo vidite I. pijanca Ki pije iz lonca J) Brez svakoga konca! Mogoce in da je , da je bilo res njega dní jezero na Prapotni, bila cela Selska dolina nekdaj pod vodo, preden je Šora si zdolbilapot skoz soteškino skalovje. je bila nekdaj cela Poljanska dolina pod vodo Polenškovih hrastih pod Javorjem takrat ćolne privezovali. Pis. Pa tudi pripoveďujejo > da 4) Se ponavlja, dokler on ne spije ; 2) dokler pije 3 majolike Pogov J in da so pri obiščete na D vredništva. Gosp. Jv. T. n. D.: Prosim, da me Gosp. D. T. v M.: Nymphaea alba in lutea se sploh pravi pljucnik beli in žolti. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik i