------73------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 24. sveč. — Danes srno pričakovali oklic novih postav za deržavno svetovavstvo in deželne zbore, pa še ga ni; morebiti pride jutri. Da mora posvetovanje o teh zadevah vendar že končano biti, se sme soditi iz tega, da veliko deželnih poglavarjev, ki so bili za-tega voljo le-sem poklicani, je že zapustilo naše mesto in se spet domii vernilo. Sliši se, da deželni zbori se bojo začeli 2. dan aprila (malega travna), zbor deržavnega svetovavrttva  pa  20. aprila.
—   Število advokatov (pravdnih dohtarjev) bo nek na Dunaji za 50 pomnoženo in tudi po vseh drugih deželah se bo nek na pol več advokacij na novo napravilo. Dosti boljše za ljudstvo bi pač bilo, ker bi pravde cenejše in hitrejše bile, ako bi vsak smel advokat biti, kdor je prestal postavno predpisane preskušnje.
—  Danes imamo bravcom našim veselo novico naznaniti, da se bode prihodnji mesec spolni 1 o, kar se že dolgo željno pričakuje. Slavnoznani gosp. dr. E. J. Tkalac bo 16. dan t. m. na Dunaji začel izdajati nov politišk časnik v nemškem jeziku pod naslovom ?,Ost und Westa, ki bode zastopaval narodne pravice vseh Slovanov našega cesarstva in si prizadeval pripomoči k prijateljskemu porazu m l j e nj u vseh narodov avstri-janskih. Res, kakor ribi voda, je treba nam takega časnika,
------74    ------
ki bo branil naše pravice zoper tolovajske napade takih časnikov kakor je „PresseK in njeni pajdaži. Le edini ;,Wanderer" je bil dosihmal pravičen tudi nam Slovanom; on je bil edini časnik, ki ga je Slovan smel brez strahu v roke vzeti, da ne bo ta ali uni narod slovanski obrekovan ali natolcevan. Al se vse drugač se bo obnašal „Ost und West", kakor 20. dan t. m. izdani program sklicuje, čigar v tednik bode mož, kterega pisateljska izverstnost je Nemcom ravno tako dobro znana kakor Slovanom. Izhajal bo časnik ta kakor vsi veliki časniki vsaki dan na veliki poli in do-nasal razun politike tudi lepoznanskih reči obilo s posebnim ozirom na slovansko, gerško, rumunsko in magjarsko slovstvo. Cena mu je do konca junija 5 gold. 40 kraje, nov. dn.; naročnina naj se posilje v „Comptoir der Bnch-druckerei des Herru Alexander Eurich in Wien, Wollzeile Nr. 782". Nadjamo se, da vsak Slovan, kteri je sit ger-dega onostranstva dunajskih časnikarjev, bo jim dal slovo in se naročil na ;,Ost und West, ki je naše gore list.
Koroško. Iz Celovca 22. sveč. Ali ste brali v ^Preši" predvčeranjim budalasto pismo iz Celovca, v kterem se gosp. A. Einšpieler-jeve pravične želje zastran slovenščine ua Koroškem s strupom pisanega gada polivajo? ^Koroško je nemško in Slovenec Slovenca ne razume !!a — to je mast tega pisma, ktero ima v časniku, ki nosi na čelu „Gleiches Rechta fur Alle"  popolnoma svoje mesto.
Stajarsko. Iz Wajca v judenburškem okrožji se pripoveduje, da je v neki kmečki hiši tako strašilo, da so starejši ljudje iz hiše bežali, otroke je začela božjast lomiti itd. — in kaj so nazadnje zvedili? Mati s odraščeno hčerjo in njenim ljubim so bili strah, da bi bili očma prisilili, gospodarstvo izročiti mladim. — Le i si te strahu, našli ga boste vselej.
Horvaško. Iz Zagreba. Skupščina naše županije je po sklepu od 14. t. m. pismo poklonilo Njih veličanstvu, v kterem s živo besedo kralja prosi, naj, opiraje se na ljubezen narodov, ki je več vredna kakor milijon bajonetov, po milosti vse osebe iz celega cesarstva, ki dozdaj še v pregnanstvu v tujih deželah živijo.
Cesko. Iz Prage. „Narodny Listya naznanjajo žalostno novico, da je za narodno slovstvo mnogo zasluženi gosp. Jos. Franc Smetana  18. dan t. m. v Pelzenji umeri.
Ogersko. Iz Peš ta 16. svečana. Kraljevo pismo od 14. t. m. sklicuje ogerski deželni zbor 2. dan aprila v Budo, kterega hočejo Njih veličanstvo sami začeti in voditi; poslanci v deželni zbor naj se volijo po volitni postavi od leta 1848 in sicer miroljubni in pripravni ljudje brez razločka, da se tam posvetuje ž njimi in z višjimi duhovni, stanovi in zastopniki Ogerskega in ž njim sklenjenih dežel o vsem, kar blagor tega kraljestva zahteva. Ogri niso zadovoljni, da se ima zbor v terdnjavi Budi sniti, čeravno je tako bilo odnekdaj; oni hočejo zbirališče v Peš tu; vendar, kakor se kaže, ne bojo zdaj več nasprotovali temu kraljevemu ukazu, in hočejo prihodnjemu zboru prepustiti, naj on reši to zadevo. Kar se tiče drugih z Ogerskim sklenjenih dežel, ki so v kraljevem pismu omenjene, terdi „Wanderer", da je sklic teh dežel le ,5na-vadna" oblika kraljevih pisem in da poslanci iz Horva-škega itd. niso poklicani v ogerski zbor. Gotovo bo ta zbor eden najimenitniših zborov ne samo za Ogersko, temuč tudi za celo Avstrijo; zakaj če bo v temu zboru zmagala zmernost in bratovšina do vseh narodov pod krilom Avstrije, utegne vse dobro biti za celo cesarstvo; ako pa premaga nasprotni duh, gorje vsem.
Laško 24. sveč. Ko se je Gaeta podala, je bilo sklenjeno, da neapolitanska armada, ki je bila v terdnjavi (11.000 vojakov in 25 generalov z obilnim streljivom in 60.000 puškami) ostane tako dolgo vjeta, dokler se tudi terdnjavici Messina in Civitella del Trento ne podaste.
Al komandanta njena tega do danes še nista storila, čeravno vesta, da je zastonj nju upor. Bivši kralj neapoli-tanski je s kraljico še zmiraj v Rimu; on je nekako čudno vesel, kar razodeva zlo razdraženo kri; ona pa je žalostna in milo joka. Unidan se je govorilo, da bota šla na Spanjsko, kjer ima kralj posestvo; danes pa se spet sliši, da gresta kmali na Bavarsko. — V Rimu so se že začeli nepokoji, kteri so znamenje bližnjih večih prekucij; zlasti nemirno je bilo ponoči 14. dan t. m., dokler niso francozki in papeževi vojaki nepokojnikov zapodili. Pravijo, da sv. oče papež ne bojo zapustili Rima, naj pride kar koli hoče. Pravda med Napoleonom in Rimom prihaja čedalje huja; na brošuro francozko, ki smo jo unidan omenili, pripravlja škof Dupanloup hud odgovor, ki ga bo podpisalo še več škofov. Ljudje, kterim so Napoleonove misli znane, pravijo, da na to bode odgovoril cesar z poklicom fraucozke armade iz Rima, kteri potem ne bo nobenega druzega varna imel kot armado — sardinsko. Kralj sardinski sicer, ko je 16. t. m. s slovesnim nagovorom odperl laški deržavni zbor, ni sicer nič ne o Rimu ne o Benetkah govoril; al rekel je, „naj skupščina dodeli vladi toliko dnarja, da se bojo priprave za vojsko na suhem in na morji mogle do-veršiti za to, da se Italii ne bo treba bati napada od nobene strani"'. Opominjal je tudi Lahe, „ne se prehiteti, zakaj modro je, ob pravem času vagati, pa tudi ob pravem času odlagati. ,,Postavil sem svoje življenje in krono v nevarnost, — to lahko rečem; al tudi to pravim, da nobeden nima pravice, življenje in osodo celega naroda pahniti v nevarnost". Minister Cavour je predložil starašinstvu svet naj sklene, da se kralj sardinski Viktor Emanuel in njegovi, nasledniki imenujejo „kralji italijanski".
Rusovsko. Iz Petrograda. Gotovo je, da 3. sušca — kot obletnici, kar je car Aleksander II prestol rusovski nastopil — bodo oklicano osvobodenje rusovskih kmetov iz jarma sužnega tlačanstva. Nekteri velikaši so se sicer napenjali , naj se ta nova postava odloži'do jeseni, ker bi sicer zdaj spomladi to osvobodenje kmetov posetev na grajšinskem polji zlo overalo; al car ni hotel drugač.
Turško. Iz Carigrada 15. sveč. — Rusovska in francozka vlada ste ojstre pismi poslale sultanu , zakaj da turška vlada še zmiraj odlaša pravična biti kristjanom v Bosni itd. Strašni vihar na četnem morji je zagnal dve velike barki, polne potnikov, na neko skalo tako, da ste se mahoma razbile. Strašno je bilo viditi, kako so se nesrečni ljudje skušali okleniti skalovja, al valovi so jih silovito vergli nazaj v morje; res prav čudež je, da je vendar 50 oseb svoje življenje otelo.