Iz gospodarskega pofja. POROCILO O LICENCOVANJU PLEMBNSKIH EIKOV V OKRAJU MARIF.OR LEVl BREG, ZA LETO 1^26. V smislu odlcka vel&ega žifpana rr.ariborske oblasti z dae 16. 1. jaauarja E. br. 88 2, se je vršilo dae 4. ia 5. t. ia. liceacovanje plemenskih ibiikov za okraj Maribor levi breg. V ilicer-covalni komisin so hiii gg.: ziiitopnik veliikega župaaa svetaik I. Zidaašek, oiblasri' živmorejski refereal: Martia Zupaac, iažeajer B. Wemko, sreski veteriaar Fr. Baš, sreski eikoaom Antoa Šega, distr;ktai ančelnik Srečko Robič in živiaorejsiki žujsni aai^Iaiki Alojzij Zuipanič, Matija Peklar, Frar.: • Thaler, Ggiaser Franjo, Dobaj Anton, Hauptmaa Staako, Jartžekovič Ive.i, Karol Knehtl in Vollmaier Hinko. Mnriborski okrajni zastop, ki je imel vae predpriprave za liceacovaaj' in ki a -si turfi vse stroške, razea za odposlaace velilkega župaati marib. oblasti, je zastcpal višji oficijal g. Alfred HiTSchmugel. Liceaeovanje je b.do porazdelfjeao t&ko, da se je vršilo dae 4. marca v Št. Ilov:. Pesa'ci :n Zgcnuji Sv. Kunigoti, dae 5 jmarca pa v Maribcru in v Selaici ob Dr- vi. Dogoa bikov je bil, razea v Selnici oib Dravi, popolen do zadajega bika ia sice.r skupai 78, od prigaaaih bikor je bilo pri urogi octai ie 32 za liceacovaaje aesposobnih. Kalkovosi prig-aaaiih nlenneajakov je 'bila dolbra, deloma prav dobra, reje skcraj prav doibre. Opajziil- se jt, da so se že spriazaili živiaorejci vobče z marijadvoiisko pasmo in da proti tej pasmi ai bilo ugovorov, razea 'aekaij aeupravičeaih v Pesnici. Pač pa se je ugotovila poireba, omogooiti žtviaoiejcea". aa določeaih krajlh v okraju aakupilo še čistih marijadvorcev v maajšem štcvilu. Splošaa sodba pa je bila, da je Lmelo kasko delo maribersikega otkra;nega zastopa lepe nspehe. Okrajai zastap v Mariboru je aakupil i>b liceacovaaju 4 b!ke, ki jih razipostavi %¦ Cigleace, Jareniao, Rošpoh ia Selaico ob Muri. Skupa_' }e v okraju Maribor levi breg vseh liceaciroaih bikov za okrog 600O ikrav. Za rvapvej |e treba živiaorejo zb;>';šati z nakupom pkriieaic in pltDmcnjaiVov iz drugih boly''\ oVolišev marija dvonske pesune. Podelii.v častae diiplome po v?liik r\\ zijpanu marJbor6flce oblasti je prtdlagak liceacovalaa Komisija za lastaika dveh bikov g. Weiaberger Hugaaa v Bresteraici. L Državr.i na4.rcdi v zaesku pj 500 dia. sla bili prizaani Clolobu Fraacu v Spodajem Dupleibi ;a Majer Hetnriku v St. IIju v Skn. gor. II. Drižavao r.aprado v ".esko pc 40O dia. so dobili: Danlco Mi'ha&l v Vvk-ovskem da'u. '.':p Franc v Voselcu, Go?a''V Tereziji v S> Inici od M^-- ',i Semeač Anton v Rošp Jiu. -ti Nsjgrade Okra'aega zastopa v Mariboru pa so bile pri ¦tnane ia podeljeae, kakor sledi: Po 250 di«.: Bratje Kataliaič v Štriihovou, »ančič F>r. "v Gačaifloi, Galuiader Filip pr.' Sv. Križu, Loreačič Aaa v Spodnjem DupkKU, Tertiaek Ferdo v Vurmatu. Po 100 dia.: Palaasc Alojzij v Jareaiaslkeai dolu, Zupaaič AloJEij v Vaogmi. Valeataa Jakob v Drngučov«, Viaeak Mutevž v GačaJku, Bezjak ,an,ez v Sp. Dupleku. Po 75 din.: Upraviteljslvo samostaaa Sv. Pavel \ Pesničkera dvoru, Dcpler Jurij v Grušonih, Kuhaer Hearik v Do-brenju, Belja Viako v Rošpohu, upravitelJstvo ka.-šk. posestva v Lajtersbergu, Hercog Josip v Sedaici ct> Muri. Po 50 dia.: Šarmaa Avgus-t v Cirknici, Kaežer Marija v Zgornjem Jakobskem dola Guraser Ivaa v Plaou, Halič Franc v Svečini, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini, Herncih Mftin v Seiaici db Dravi, upraviteljstvo Racer«dvor v Krčeviai. Po 30 din.: Bratje Katalinič v Štrihovcu, Mnjer Heacik v Sf. Ilju, bratje Kataliaič v štrjhoveu, Grm Jvaec v St Ilju, Arairš Josip v Grašovi, Pulaaec Alojzi] v Grušovi, iMuilec Ivan v Ložaaaih, Purgaj Terezija v Spodajem Jaik. dolu, Fras Martia v Snodajem Jakdbskem doiu, Brus Matevž v Plintovcu, Paskolo Julijaaa v Slatiasfeero dolu, Fras Ivm v Spndnjem 'Dupleku, Lipovš Fraac v Rošpohu, Žaucaa- Marija v Slemenu, Paskolo Jn!i aaa v Slatmskem dolu. Za prigoa 'bikov so se dovolila sredstva k raariiborske okrajae blagajne skupao 32 posestaikom bikov. HMELJARJEM IN TISTIM, KI HOCEJO HMELJARJI POSTATI! Ugolovljeno je, da naš goldiag ai več iisti, fcot je bil pred 20 in še več leti; ugotovleno je, da hiTa, da se ga je poprij vk aeka utrujeaost — aaš goldiag degeaerira[ Žalostna resaica je tudi, d;i ^.a je aašega poeaega hnvedja iotila peroaosipora ia aaim. ga žuga uaičiti. Razgled v bodočaost aašega hrneljarstva torei !\i prav sijajen. Vsled aekolJko ugodnefših braeijSkih cea v rninulih ietih se je površina s hmeljem zasajeaega zeirolpščn prav a^d&ino povečala, to pa ae le pri uai>;. aegj tudi d"!'god. Vse drvi za hrnerem ia vse aas zavida zaaj. Ne ypoš'3vajo pa dejstva, da pridejo po dobrih leiih vedno tudi slaba ia prav slaba kta. DegeaeTacijo goldiaga so pa bmeliarji deloma sami zakriviii, ker aiso upoštevali ia še at LJjpoštcvajo vedno in povsod navodua umaega hineljeirstva. »Koliko je Hmeliarsico društvo že pisalo ia tudi uistmeao razpravljalo o selekoivoaiiaaju hmeljske rastliae — pa sikcro vse zasr.aa]! Obilokrat smo že povdarjalii. Ma si bomo hmeljarstvo Jcot vir iblaigcstaaja ahraaili le tedaj, če si bamo vsi pr> eadevali pTidelovati le hmelj prvovrstae kaikovosti. To se bo pa .'godilo, ako bomo strogo parili aa pravilao seleflcci:onkanje himeljske rasdiae, kajti le teTO potom pridcibivamo sadeže, kateri so aposolbai za vzorae ia dobičkanosne aaisade, za pridelovaaje res prvcATStaega blaga. Rez hmel;slke koreaike se je letos že pričela. Povpraševanje po sadežih je ogromao. Vsled tega so razai ljudje — daiaaTJi ia posli — daa ia noč aa aogah in nabkajo sadeže aa okaliških n'ivah za aove hmeljarje, ne fla bi strogo paizili aa raaae vrste hmelja ia aa kakovost sadež&v. Misliio si aeimreč: sadež je sadež ia vse gre v ea fcoš. Nasadi, aapravljeai iz aesortiranijh ia morda okuželiih sadežev, aiso le v velrko škodo dotičaim oi^emakem. dežev dorase le slabotaa rastliaa, ki daje le maajvredea plod. Hmfclj slabe kakovosti pa ovira kupčij.0, tlači ceao ter povizroču^e, da hmeljarstvu polagoma usahnutje kot vir blagos^aaja. Kdor hoče torej postati hm&ljar ia kopuje sadeže, mora biti sikrajao previdea. Boljše je narareč za sortiran la zdrav sadež pJačati po 1 dia,, kakor po 10 do 20 par ea aesortkan, morda že okužea sadež. Raznnere hmeljarstva v Sloveaiji so deloma podobne raOTTierajm aa Češkem. 5&vez hmeljarskJh društev v Žatou, CSR, je objav;' te dni sledečp okrožnico: 1. Hmeljski sadeži so last dotičaega hmeliarja in ne injegovlh ali drugih uslužbeacev ali dainarjev. Le laKlaik tsadeiev lal\ko razipolaga z ajimi. Vsalkdo se aaj ovadi zaradi tatviae orožaištvu, kdor neopravičeao pdbira ia prodaja sadeže. Kol3kor ima hmeljar sadežev odveq, aaj jih uniči. Uaičujiejo se aaj tudi vsi okužeai ia slafrotai sadeži. 2. Sadeži se aaj ae prodajajo prekupcem ia ne v okolice, kjer se še ae pečao s hmeljarstvom. 3. Vsi 'hmeljarji naj vestao uspoštevajo aasvete s-voj> orgaaizacije ia aaj postopajo složao. HmeJjari-jSaviajičaaiF Upoštevajte tudi Vi navodila Saveza ia svoje domače orgaaizacije ia postopajte složao •\ ohiGaitev ia povizdigovaaje hmeljarstva. Zalec, dne 7. marca '1926. Osredaja zadniga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v jManboru ima dae 29. t. m. v prostorih iSpodTiještaierske ljudake posojilaice svoj letoša'i redai občni zbor, ki se začae ob 10. uri dopoldae. Predmet: 1. Poročilo ia potrditev letaega račuaa. 2. Sklepanje o razdnnžlbi in liikvidaciji zadruge. Ako Ob 10. uri aavzoči ae ibodo sklepčai, se vrši ob 11. uri drugi občai zbor, ki pa je skkpčen brez oeiTa na število udeležeacev. Načelstvo. Vinski kupci, pozor! V Št. Uju v Slov. gor. se bo vršil dae 22. in dae 23. t. m. viaski sejem, ki bo cden aajve¦čjvh, kar se iih }e vr.šilo po prevratu aa Slov. Štajerskem. Doslej je že priglašeaih 370 vrst razaih via. Ze samo Svečinčaai so poslali 100 vrst. Geae bodo od 6 diaarjev aaprej za liter. Ob abeh sejmslkih daeh vozi iiz Mariboira po 10. uri predpoldae poseibea vlak. Vinski sejm v Gomji Radg-oni. Dne 7. ia 8. febmjarja se je vršil v prostorih poso;ilaice prvi viaski sek' rvezan z razstavo. Podpredsednik vinarskega društva g. J. Zemliič je otvoi:1 sejem, za ajiim so gcvorili visji Metarski ncdizoraik g. Zabavnik k&t zastopivik velilkega župane ter gnmjer; ilgoa&k, župca g. dr. Boezijo v iimeau sreskega pogiava.riu ia predisedniik ipokrajinske zveae jugoslovanslcih viaogradiaJikov g. 'Košar. Koačni izid seijma ni zadovtljil razstaivljakev, kupčija je bila slalba, komaj 100 hl viaa se je prodalo, kljub ttinu. da je bilo navzočih veliiko število kupcev iz t*ioveaji.ie Štajerslke ter Koroške, Kraaijslkega, Nemške Štajerske ia Gornje Avstrije. Seiem je služil edinole iinforraaciiiisikim svrham ia je jasno dokaizal, da je aaš vinski okoli^ premalo pozaan po aašem zaledjiu; vse^no pa upamoi, da smo tom potam rpozarj&li mteresente r.a naš sloviti viraki pridelek. — Vinansfko društvo G. Radgoaa. Začetek kuharskega tečaja na zavodu »Vesaa« v Marrbora se je prelnžil aa drni 15. t. m. Prijave se še vedno ap.; ejemajo. Kmetijski gospodinjski tečaj v Ptuju prkedita skviipno Ptu'ski okrujai zaotop ia P >družaka Kola jugosloivaaskih sester v Mlasdiiki, kjer da mesilma občiaa prostore brezplačno aa razpolago. Tečaj traja 10 tednov ia se pričae dae 26. apriia ter koača dae 4. julija t. 1. Sprejme se aajveč 24 gojeak. Prijave spieema okrajni zastop. Udeležeake imorajo biti stere 18 let. Prijaviti se je takoji ker se aa pozaejše prijave ae bo oziralo. Tečaj audi vseki- udeležeaki splošao izobratibo v gospodiastvu, zlasti v kuhaaiu ia šivaaju. Vsa aadaljaa pojasaila daje okrajni zastop. Vurberg pri Ptuju. Dne 7. l. m. se je' vršil v šoli hvalevreden sestanek navdušenih razumnih satfierpjcev, ki so po pozdravnem nagovoru načelnika krajnega solskega sveta. gospoda Zelenika, po predavanju ustnnuvili podružnico Sadjirskega in vrlnarskcga društva za Slovenijo. Izdelal se je ludi delovni načrt novega društva za lelo 1926. Društvo štcje 28 člauov. Odbor je scslavljen: Zelenik Franc, predsednik, Lovrenčič Jakob ml., podpredsednik, Kegl Viktor. tlomači ekonom, lajnik, Felicijan Jakob. blagajnik, Krojzl Leopold in Kokol Ignac, odl orniki. Odbor pričikuje, da se l)ode cianslvo v kratkem poinnožilo. Iz rečena je bila želja. da bi podružnic. bila domača nadaljevahia šola za šoli odraslo mladino. ki kažc veselje do sadjarstva, kar jc glavni vir doiiodkov tukajšnje fare. ftt. Ilj pri Velenju. Tukaj se vrši na cvetni pondeljek, dne '22. marca običajcn letni živinski in kramnrski sejm. Kunci se vabile \ obilnem štcvilu. Sv. Krištof pri Laškcin. šentjedertska sejma se preselita bliže železnici, namreč v Šmarjeto pri Rimskih toplicah, tako da bodo zanaprej tu štirje seimi: 21. (lclos 22.) man-a. 15. julija, 7. septembra, 9. oktobra. Scjmi so živinski in kramarski. Pi'ošaje. h, različnih 'bližajih in addaljeaejših krajev naše oihširne domoviae sem prejei v zadajem času toliko naročil za dobavo aaše štajersko-izagorske 'koire, odnosao jajtc tega plemeaa za valjenjo, da vsem prcšajarn pri najboljši volji nisem mogel usi;reo. Tako >a. pr. lai je. p^al iprfid kralkim znanec iz Slkoplja v Južni Srbiii, naj mii poš ¦ljcm 50 jŁjcc. aeki posestaik ie Ilidža pri Sarajevn v Bosni, naj inv oskrbiim 300 komadov ko>koši ia primfTiao število petelinov;, aeka iposeslnlca iz Srems'ke Mitroviice prosi za 1 peteliaa ia 9 kokoši, pcssestaiik iz, Sušaka pri Reki želi nekoliiko kcimadov grahaste barve; da, celo iz tužiae krašlke iistre je dospela prošnja za aašo plemtnsko perutr.ino. Obračam se torej do vseh gaspodiaj. ki goap odarjev, zlasti oaih Tnarljivih ia zavedn;'h v Razvaaju, ki že desetiletja redijio aašo domačo kuro, s prav uljudno prošajo, o\a| aasadijo letos vseiko kokljo, da nam bo mog-Dče vsaj ma jesen, ko boamo priredili ra^siavo perultaiae, v večjem oibsegu postreči vsakesrvu prošajiku z res prvovrstainv blagom. Nadalje se aaprošajo oč. gg. župaiiki, učitelji, zaseibaiki pragovai mojstri. zelewiški rt/vaji ifd. itd., da po?vetijo svojo pozornosi reji ooiLeajenega Lzboriega domaičega plemer.a,, katero priporoča tud>i »Gosipodarski list ea HTvatsko-Slavoaijo« kar najtopleje. Koačao aaznanjaim, da se dolbijo jajca za valjeaje pii posestnikrh gg.: Miroslav Rat Ivan Novak, Matija Pn'!d, Josip T.Cuha ia Otmar Steiabacher v Razvarijii, pošta Hoče, pr" gostiliučarju Eraestu Birtič ob sejmišču v Mariboru, pri g. Maksu Rojiko, ravaatelu mestae kkvaice v MarJboru in pri dr. Rudolfu Ravaik v Vinski grapi 174, občiiva Rošpoh pri T^aribonii, ki rediio ruja\'o, aadalje pri asknbaištvu Racerdvora v Krčevini, v saimoslaau oč. šolskih se&^er v Kamnici, ia pri upraMaišha Betaava pri MariboR> ki redro grahesto, in pri posestaikih Alojziju Potoč v Krčeviaf 113 (pri treh ribailkih) ter Ivaau Dcplihar v Počehovi 272 pri Mariboru, ki redits belo štcflersko^zagorsko pleme. — fraac Pirnat, drž. \dsji iiviaotzdravnik ia tačasai piedsedaik Društva za varstvo ia rejo živali v Marilboru. Pastirski tečai na Jesenicah se je vršil pretekJi feden. Udekžilo se ga je do 100 pokiicaih pastri ©v iz gorex>;sk.i planin. Toča) je v splošaeai dobro ;nel. Mariborski trg dne 6. marca 1916. Ti pot je prašlo f»4 slaaiaarjev na trg, ki so prodajali mejo, kakor tudi slaaino po 15 do 23 dia. k_T. papoldae še ceaeje. Domači so prodajaili kakor pretečeru tedea, aamreč govedin/O po 8 do 14 (lia., prvovrstao volovsko meso po 15 din., teltčje n. -so po 12.50 do 15 dia. *n s-iinfsko meso po 20 din. 1 kg. — Perutaiae je blio akoli ()00 komadov. Ceae so btle piščaacem 15 do 40 dia. par, kokošem 25 do 50 dia., raoam, gosem ia puraaom 50 do 100 din. komad. Łk>inačim zajcem 25 do 5O dia. komad. — Krompir, ztleajava, druga živik, sadije, sadna drevesa: Krompir 5.50 do 6 dla. menuk (7'A kg), ozirojna 1.25 do 1.75 din. r« I kg, solata 1 do 2 idn. kupčck, gk/aata sojata in zeljnate plave 1.50 do 5 dia. kom^d, karfijol 3 4j 14 dia. komad, dalmatinslM karfjol, ki dela tnkajšajemu v&liko korkkiireiico, se je prcdan.' po 6 do 7 dia. za kg, kislo zeLe 3 dia., kisk repa 2 d.;i., mas]o 40 do 18 din . kuhaao 50 do 58 dia. kg; mldco 3 do 3.50 dia., smetana 4 do 16 din., oljčao ci;p 32 do 50 dia., bučao olje 26 do 28 dia. (po trgovinni. 24) din. za 7 kg; sirček 1 do 10 dia. hlebček. ebiila 2 r - 7 din., česen 5 do 15 din. venec, jabolka h\ t riiMf^ 5 <k- 16 din., med 25 din. kg, limone 0.75 do 1.50 din., poroaramče 0.75 do " din. jcomad. Sadike (jablani in hrušike) 1^.50 do 18 din. za komad. — Lesena in kmčenai iroiba 1 do 100 din. komad, brezove metle 1.75 do 2.2S din. komad, leseai ročai voizovi 100 do 300 din., veliM vozovi 800 do 2000 <i.n. kojnad. — Senc/ in slama: V. sredo, dme 3. t. m., so kimetje pripeljali 10 vozov sena in 5 vozov slrme, v sclboto, dae 6. t m., pa 5 vozov sona ia 2 vcza iame aa trg ter so prodajali seao po 70 do 97.50 di;\., slamo pa so 50 do 60 d,a. za 100 kg. Mariborsko sejiasko poročilo. Na sviaijski sejem dne 5. marca 1926 se je ipripe-lak- \q$ sv;,| Ceae so bile 26. febrnaija 1926 se je pripeljak 123 svinj. C€ne so bile sledeče: Mkdi prašiči 5—6 tednov stari 150—200 dm^ 7—9 tednov 225—250 dia., 3—4 mesece 350—380 din, 5-7 mesecev 400—480 din., 8—10 mesecev 550—600 dia., 1 leto 1500-1700 dia., 1 kg žive teže 10.50—12.50 dia., 1 kg mrtve teže 15—17 dia. i^rodailo se je skup^no 49 fcornadov. Vrednost denaija. Ameriški dolar stane 56—57 dijrt, franooski frartk 2.02—2.O5 dim, italijansa lira 2.27—2.28r čehosJcvaška krona l.f>8—1.69 diav nemška marka 13—• 13.57 din., avstirifskii šiUinig V> dia. V Curihti zaaša vred-aost diaarja 9.17 ceatimov.