MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XIX • april 2013 • Številka: 3 str. 7 Proslava ob krajevnem prazniku na Golem str. 11 60-letnica Društva upokojencev Ig str. 20 Z Okljukcem ob reki Iški MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2013 Spoštovani bralci in bralke! Zakorakali smo že v četrti mesec leta, pomlad pa se nam še kar izmika. Začenja se sezona prireditev na prostem, zlasti veliko jih bo okrog prvega maja, večina že tradicionalnih. S toplejšim in suhim vremenom bo aktualen obisk treh učnih poti, ki so urejene v nižinskem delu naše občine. Najstarejša med njimi je gozdna učna pot v dolini Drage, na kateri se lahko maja pridružite vodenemu ogledu. Premiero bo maja doživela nova učna pot ob reki Iški, ki vam jo predstavljamo tudi v tej številki. Koščeva učna pot pri Brestu, za katero skrbi DOPPS, je aprila zaživela z nekaj novostmi, katerimi, preberite v rubriki Turizem. Letošnja novost je tudi tekmovanje v orientacijskem trekingu, ki bo potekalo v Iškem vintgarju. Na Igu smo letos drugače kot prejšnja leta obeležili občinski praznik - z dragoceno donacijo faksimila Valvasorjeve zbirke grafik, ki jo je občini in našim občanom poklonilo podjetje Kig. Na ogled je v knjižnici Ig. Krajevni praznik podmokrških vasi so praznovali na Golem, kjer so za to priložnost predstavili novo podobo kulturne dvorane, društva pa poročajo o svojih občnih zborih in drugih aktivnostih, ki jih pripravljajo v tem letu. Sredino aprila bo zaznamovala osrednja občinska čistilna akcija, saj je odlaganje in odmetavanje raznovrstnih odpadkov v naravo še vedno prisotno. Za vse, ki vas je mogoče zmedel nov režim odvoza smeti, na predzadnji strani objavljamo celoletni koledar odvoza za našo občino. Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostiščarja! Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 30. april 2013. Prihodnja številka bo predvidoma izšla 17. maja 2013. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Koledar prireditev sobota, 13. april, ob 8. uri, vsi kraji po občini Čistilna akcija Občina Ig sobota, 13. april, ob 20. uri, Kulturna dvorana Iška vas Koncert Borovničk ob 10-letnici delovanja Društvo Fran Govekar Ig sreda, 17. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English MKL - Knjižnica Ig sreda, 17. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig Strokovno predavanje Hrana nove dobe MKL - Knjižnica Ig četrtek, 18. april, ob 16. uri, avtobusna postaja na Igu Ogled razstave Da Vinci - genij Društvo Fran Govekar Ig sobota, 20. april, od 8. do 20. ure, pred gostilno Ulčar na Igu 8. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Ig Ljubitelji starodobnih vozil Ig sobota, 20. april, ob 9. uri, RTC Zapotok V svet zdravilnih rastlin Društvo Zapotok sobota, 20. april, ob 11.30, CUDV Draga Dobrodelni tek Maraton za Anno Društvo Anna in CUDV Draga sobota, 20. april, ob 16. uri, Mala dvorana PGD Golo Predavanje Nare Peroviča o ekoloških naseljih Krajani Visokega nedelja, 21. april, ob 9. uri, Iški vintgar IskAAdventure trek IškAAdventure in PD Krim ponedeljek, 22. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig 39. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig in MKL sreda, 24. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična joga MKL - Knjižnica Ig četrtek, 25. april, ob 19. uri, Mladinski dom Ig Predavanje iz serije Barje, ali te poznam Društvo Fran Govekar Ig sobota, 27. april, ob 8. uri, Dom borcev in mladine, Zapotok 14. tradicionalni pohod Rašca-Kurešček TD Kurešček torek, 30. april, ob 19. uri, hipodrom Vrbljene Kresovanje PGD Vrbljene-Strahomer sreda, 1. maj, ob 9. uri, Iška Tradicionalni prvomajski pohod na Krim Krajani Iške vasi in Iške sreda, 8. maj, ob 17. uri, Knjižnica Ig Čarovniška predstava Čarobna dežela MKL - Knjižnica Ig sobota, 11. maj, ob 8. uri, RTC Zapotok Kondicijski pohod po Mokrcu Društvo Zapotok sreda, 15. maj, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English MKL - Knjižnica Ig četrtek, 16. maj, ob 18. uri, RTC Zapotok Predavanje o tujerodnih invazivnih rastlinah Društvo Zapotok sobota, 18. maj, ob 8. uri, Lipe Pohod po učni poti Okljuk KP Ljubljansko barje in društva sobota, 18. maj, Golo Bolšji sejem TD Kurešček MOSTIŠČAR jE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. novice iz občinske hiše GLASILO OBČINE IG • april 2013 MOSTIŠČAR Valvasorjeva zbirka grafik darilo KIG-a Občini Ig Praznik Občine Ig, 21. marec, je minil v prazničnem vzdušju, čeprav ni bilo vsakoletne praznične prireditve. V sejni sobi Centra Ig je namreč potekala predstavitev faksimiliranega natisa 17 zvezkov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana, ki jo je občini Ig podarila Kovinska industrija Ig. Dragoceno donacijo je županu Janezu Cimpermanu predala Marjana Novak, direktorica podjetja KIG, d. d., župan pa je dragoceno zbirko predal v hrambo Knjižnici Ig, za kar se je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda lepo zahvalila in zagotovila, da bodo ravnali s to dragoceno zbirko po vseh pravilih stroke ter obenem dovolili krogu bralcev, da se seznanijo z njo. Na začetku pa je Valvasorjevo grafično zbirko zbranim na priložnostni prireditvi predstavil vodja projekta in urednik zbirke umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša. Grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja obsega grafike in risbe različnih formatov, ki vključujejo dela Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha in Jacquesa Callota ter druge znane in neznane mojstre nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja. Valvasor je zbirko, ki jo je nakupil na potovanjih po Evropi, nalepil v zvezke velikega formata, vezane v usnje. Razporedil jih je po temah, tehniki in nacionalni pripadnosti avtorjev. Po različnih zvezkih so tako razvrščene mestne vedute, religiozni motivi, motivi vsakdanjega življenja, risbe kranjskih rastlin in še marsikaj. Faksimile zbirke je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji Bonton na pokopališču Obisk naših pokopališč je aktualen vse leto, v času pomladnega urejanja in novih zasaditev pa se obisk grobov še poveča. V zadnjem času opažamo, da se obiskovalci ali naključni sprehajalci na pokopališčih neprimerno vedejo, na kar nas opozorijo drugi najemniki grobov. Tudi na pokopališčih in v njegovi okolici velja bonton obnašanja, s katerim izražamo spoštljiv odnos do naših dragih, ki tam počivajo, in do obiskovalcev, ki se pritožujejo nad neprimernim obnašanjem. Če ste v bližini pokopališča ali pogrebne svečanosti, je treba zmanjšati hitrost vozila, utišati glasno glasbo in prenehati z glasnimi deli. Psov in drugih živali ni dovoljeno voditi na pokopališče ali na njegovo parkirišče, razen če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki. Na pokopališču prav tako ni dovoljena vožnja s kolesi ali drugimi prevoznimi sredstvi. Na pokopališčih se brez dovoljenja upravljavca - Občine Ig -ne sme opravljati kamnoseških in drugih podobnih del, za tovrstni poseg je treba predhodno dobiti znanosti in umetnosti. Dr. Gostiša in sodelavci so projekt delali osem let, saj so vsako grafiko v zbirki znanstveno obdelali in označili v treh jezikih - slovenščini, hrvaščini in angleščini. Zbirka je izšla v nakladi le 100 izvodov, saj sta bila tisk in vezava zaradi svoje zahtevnosti prava podviga. Izdaja Iconothece Valvasoriane je edinstven strokovni in kulturni dosežek v svetovnem merilu, prav tako pa je tudi velik tiskarski podvig. Zvezki so oštevilčeni do 18, saj je četrti zvezek izgubljen. Ponosni smo, da bo ta neprimerljivi spomenik na ogled tudi pri nas, še posebej pa nas veseli, da bo faksimile enega od stotih izvodov pripadal naši občini. V knjižnici Ig si lahko do konca maja ogledate tri knjige iz zbirke Iconotheca Valvasoriana. Marica Zupan Foto: Maruša Švigelj Gradbeno dovoljenje za vrtec na Igu soglasje Občine Ig, najemniki grobov pa morajo skrbeti za urejen videz groba. Prav tako ni dopustna uporaba vode s pokopališča za zalivanje zasebnih vrtov. Vsi obiskovalci pokopališča morajo tudi pravilno ločevati odpadke in jih odlagati glede na namen zabojnika. Prav tako ni dopustno, da v zabojnike obiskovalci odvržejo gospodinjske odpadke, ki jih prinesejo s seboj. V zadnjem času smo opazili več tovrstnih primerov, kršitelje pa so izdali njihovi osebni podatki, ki so bili najdeni v njihovih odpadkih. Zaradi velikokrat neupoštevanih zgornjih pravil bo v prihodnje Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica izvajal poostren nadzor obiskovalcev pokopališč ter s kršitelji ustrezno ravnal. Andreja Zdravje, občinska uprava Občini Ig je Upravna enota Ljubljana (Izpostave Vič-Rudnik) 21. marca 2013 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo 12-oddelč-nega vrtca ob Cesti na Kurešček. Izvajalec del, Marles hiše Maribor, d. o. o., je v začetku aprila že začel sondirati teren in pripravljalna dela. Po pridobitvi pravnomočnosti gradbenega dovoljenja se bo začela gradnja. Vrtec bo v mansardi namenjen petim skupinam otrok druge starostne skupine, v pritličju pa sedmim skupinam prve starostne skupine - skupaj bo prostora za nekaj več kot 200 otrok. V objektu bo centralna kuhinja za potrebe vrtca in za razvoz, ob njem pa bo urejeno tudi parkirišče in otroško igrišče. Polona Skledar, občinska uprava Povzetek poročil Nadzornega odbora Občine Ig Gospodarjenje s stanovanji Občine Ig za leto 2011 Občina Ig je po delitveni bilanci med Občino Ig in Mestno občino Ljubljana pridobila osem stanovanj. Z dogovori o delitvi premoženja so se novonastale občine in Mestna občina Ljubljana dogovorile, da se nepremičnine delijo po legi, kar pomeni, da nepremičnina pripada občini, na območju katere leži. Dogovor, s katerim so bila urejena premoženjska razmerja med občinami, ustanovljenimi na območju prejšnjih ljubljanskih občin, je Občina Ig podpisala leta 2001. Istega leta je podpisala tudi dodatek k dogovoru o delitvi premoženja, v katerem je bilo dolo- čeno, da se Občini Ig zapisniško predajo vsa stanovanja iz skupnega nerazdeljenega premoženja, ki ležijo na njenem teritoriju, z vso razpoložljivo dokumentacijo. Na podlagi tega dogovora je bilo leta 2003 Občini Ig predano osem stanovanj in vsa razpoložljiva dokumentacija. V decembru 2003 so bila Občini Ig nakazana tudi vsa sredstva po finančnem poročilu v višini 1.214.142,00 tolarjev. Ob prevzemu so bila vsa stanovanja zasedena, obračunavala se je neprofitna najemnina, ki naj pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let in stroške financiranja. Dve stanovanji sta bili locirani v zgradbi stare pošte, šest pa v Zagorici. V letu 2003 je Občina Ig pridobila še stanovanjsko hišo v Vrbljenu, ki jo tudi oddaja v najem. Za upravljanje s stanovanji je Občina Ig sklenila pogodbo s podjetjem Aktiva upravljanje, d. o. o. Občina Ig je v letu 2011 izkazala 12.550 EUR prihodkov z naslova neprofitnih najemnin za stanovanja. Skupni odhodki (tekoče vzdrževanje stanovanj, sredstva za rezervni sklad) pa so bili 6.740 EUR. Stanovanja, ki so bila zgrajena pred letom 1990 in so v letu 2003 postala last Občine Ig, v vsem tem obdobju niso bila deležna večjih investicijskih posegov. Občina Ig nima s stanovanjskim zakonom predpisanega stanovanjskega programa, zato nadzorni odbor predlaga, da pripravi občinski stanovanjski program in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. Nadzor je opravila Milena Povšič. Poslovanje Režijskega obrata v letu 2011 Režijski obrat (RO) je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi režijskega obrata (UL RS, št. 32/2008). Obveznosti za redno obratovanje in tekoče vzdrževanje kanalizacijskih sistemov ter redno obratovanje in tekoče vzdrževanje vodovodnih sistemov po pogodbi izvaja Komunalne gradnje, d. o. o., Grosuplje, obratovalni monitoring odpadne vode JP Vodovod Kanalizacija, d. o. o., izvajanje storitev zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih pa Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Pregledana so bila pogodbena določila navedenih pogodb in ugotovljene določene nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, kot: - Določba 3. člena pogodbe o izvajanju kontrole zdravstvene ustreznosti in skladnosti Pregled odhodkov RO v letu 2011 pitne vode na vodovodnih sistemih Občine Ig v letu 2011, sklenjena med Občino Ig, RO ter Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana, med drugim določa, da po preteku leta 2011 izvajalec in naročnik lahko skleneta aneks k pogodbi ter po potrebi letni program dela in predračun stroškov prilagodita novim razmeram, ni pravilna, saj bi moral naročnik po preteku pogodbenega obdobja ali izvesti nov postopek javnega naročanja ali pa prvotni postopek javnega naročanja prilagoditi ocenjeni vrednosti javnega naročila za celotno pogodbeno obdobje, ki ga ima občina v načrtu. Za pogodbo o dobavi vode iz vodarn Brest in Brezova noga, sklenjeno med Občino Ig ter JP Vodovod Kanalizacija, d. o. o., Pregled prihodkov RO v letu 2011 PRIHODKI KTO Znesek v EUR delež v % 760004 vodarina 70.908,87 13,74 760005 kanalščina 132.673,49 25,70 760006 priključna moč 150.105,30 29,08 760007 vzdrževalnina - namenski 115.480,91 22,37 760008 števčnina - namenski 47.063,08 9,12 Skupaj prihodki 516.231,65 100,00 NO ugotavlja, da pogodba časovno ni opredeljena ter da je bila podpisana 15. 7. 2009, torej je bila veljavna od tega dne dalje, uporabljati pa naj bi se začela 1. 6. 2009, torej pred podpisom. (10. člen pogodbe namreč določa, da pogodba stopi v veljavo z dnem, ko jo podpišeta oba, uporablja pa se od 1. 6. 2009 dalje). ODHODKI KTO PP515000 PP516000 Skupaj znesek v EUR delež v % 460000 stroški materiala 27.744,39 167.638,98 195.383,37 28,07 461000 stroški storitev 151.322,23 291.064,13 442.386,36 63,56 464000 stroški dela 12.214,25 46.012,12 58.226,37 8,37 Skupaj odhodki 191.280,87 504.715,23 695.996,10 100,00 amortizacija 145.131,00 Skupaj odhodki z amortizacijo 841.127,10 Glede pogodbe o rednem obratovanju in tekočem vzdrževanju vodovodnih in kanalizacijskega sistema v Občini Ig, sklenjena med Občino Ig ter izvajalcem Komunalne gradnje d. o. o., Grosuplje, NO med drugim ugotavlja, da določeno pavšalno mesečno plačilo ne odraža natančno dejansko opravljenega dela v obračunskem mesecu. Zakon o javnih financah v 52. členu določa, da neposredni proračunski uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Iz tega je razvidno, da je dopustno le plačevanje opravljenih del. Pri pavšalnih izplačilih ni mogoče potrditi niti da je plačilo zajemalo le dejansko opravljena dela niti da so bila plačila primerno visoka glede na obseg opravljenega dela. 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše GLASILO OBČINE IG • april 2013 MOSTIŠČAR Pavšalna plačila so dopustna, ko pavšalno določena cena pokriva natančno dogovorjeno in ponavljajočo se količino obdobnih, istovrstnih storitev, ki jih mora izvesti pogodbeni partner. V RO kot nesamostojni organizacijski enoti občinske uprave so skladno s Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi sistemizirana štiri delovna mesta, dejansko zasedena so tri. Vodja RO je odgovoren predstojniku -županu občine. Prihodki RO so bili v letu 2011 841.127 EUR in so bili dobrih 37 % višji kot leto prej. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev so predstavljali 61,37 % vseh prihodkov, preostalo, 38,63 %, so bili drugi prihodki. Odhodki RO so bili v letu 2011 841.127 EUR in so bili kot prihodki dobrih 37 % višji kot leto prej. Največji delež vseh odhodkov (vključno z amortizacijo) so predstavljali stroški storitev 52,59 %, sledijo stroški materiala s 23,23 %, amortizacija s 17,25 %, ki leto prej ni bila evidentirana. Stroški dela so 6,92 % vseh odhodkov. Nadzorni odbor ponovno priporoča, da se pred podpisom pogodb opravi temeljit pravni pregled, pri čemer naj se posebna pozornost nameni določbam glede plačil. Poleg tega priporoča, da se plačila dogovarjajo in odrazijo le v dejansko opravljenem delu oz. storitvah, dobavah blaga ali gradenj, ne pa v pavšalnih zneskih. Nadzor je opravila Špela Žagar. Celotni poročili sta na vpogled na sedežu Občine Ig. Angelca Kuralt, predsednica nadzornega odbora OBČINA IG št. 3/2013 april 2013 Uradne objave Skladno z Odlokom o proračunu Občine Ig za leto 2013 (Uradni list RS, št. 1/2013) in Statutom občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06 z dopolnitvami) objavlja Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja kmetijstva v Občini Ig v letu 2013 1. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za delovanje neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in nekmetov povezanih v lokalna strokovna društva in društev, ki delujejo na področju razvoja kmetijskega podeželja, informiranja, podajanja in predstavitve vsebin, povezanih z razvojem podeželja, ter izvedbe strokovnih vsebin v sklopu prireditev na podeželju. 2. Skupni znesek razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov je 5.450,00 EUR. Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Ig za leto 2013 na proračunski postavki 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravičenci za pridobitev sredstev po tem razpisu so pravne osebe, ustanovljene v skladu s predpisom, ki ureja društva, so registrirane in delujejo na lokalnem področju Občine Ig. 4. Merila za ocenjevanje vlog za izvajanje programa dela lokalnega društva: število članov društva, število članov/udeležencev na posamezni aktivnosti društva, delež lastnih sredstev pri izvedbi programa, program dela društva in opredelitev povečanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na območju občine Ig, vključenost društva v občinske prireditve ali dogodke brez povračila stroškov. Merila so dodatno opredeljena v razpisni dokumentaciji. 5. Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi, je treba oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. 6. Vlogo je treba poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Občine Ig najpozneje do 10. 5. 2013. Pisne vloge morajo biti opremljene z naslovom pošiljatelja in s pripisom Prijava na javni razpis - društva 2013. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 7. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje na telefonu 01/2802-324. 8. Odpiranje vlog bo opravila komisija, ki jo bo imenoval župan. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog, se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu razpisa. Datum: 27. 3. 2013 Številka: 330/002/2013 Zupan Občine Ig Janez Cimperman l.r. Režijski obrat sporoča Kontrola stanja na vodomeru Zaradi nizkih temperatur v preteklih mesecih so se pojavile poškodbe na vodomerih. Prosimo, da preverite stanje vodomera v vodomernem jašku. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051/340-647 ali 041/602-403. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom ter slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Menjava vodomerov Nadaljuje se redna menjava vodomerov uporabnikom. Če lastnika objekta, kjer je treba zamenjati vodomer, ni doma, mu vzdrževalec pusti obvestilo. Prosimo, da pokličete na telefonsko število na obvestilu in se dogovorite za čas menjave vodomera. Obvestilo lastnikom zemljišč v bližini vodo- g • v ■ * v v hranov in črpališč Lastnike kmetijskoobdelovalnih površin, tudi gozdnih in na robu varstvenih območij vodnih virov, odsvetujemo kakršnokoli gnojenje površin, oziroma drugo tretiranje, ki ima za pitno vodo negativne posledice ter lahko pomeni biološko in kemično tveganje za zdravje uporabnikov. Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Letno poročilo o skladnosti pitne vode v letu 2012 Skladno z določbami 34. člena Pravilnika o pitni vodi (UL RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2012, ki ga objavljamo. Letno poročilo je treba pripraviti do 31. marca in ga posredovati Inštitutu za varovanje zdravja RS. S podatki iz poročila morajo upravljavci seznaniti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja. Občina Ig ima za izvajanje kontrole zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemi občine Ig sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je poročilo tudi pripravilo. Temeljna naloga upravljavcev vodovodnih sistemov je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode ter nemotene in varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih količinah. Upravljavcem vodovodnih sistemov Pravilnik nalaga polno obveznost zagotavljanja zdravstvene ustreznosti vode kot živila, nad katerim mora upravljavec izvajati notranji nadzor na osnovah sistema HACCP (Hazard Analysis by Critical Contol Points). Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki so lahko potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se lahko pojavijo tveganja. Na osnovi rezultatov, ki so razvidni iz tabele, Režijski obrat občine Ig kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Ig ugotavlja, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2012 na vseh vodovodnih sistemih ustrezna, notranji nadzor pa primernega obsega in učinkovit. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata mikrobiološka preizkušnja kemijska preizkušnja ZZV Upravljavec Ime sistema Ime osk. območja Št. prebivalcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E. coli Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Neskladni do prilogi B 1 - da vključno z občasno)/ 2 - ne vrsta dezinfek-cijskega sredstva (1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo - vpišite tudi kombinacije!) Vpišite druge priprave vode (koagulacija, sedimentaci-ja, filtriranje ...) 1 - površinska / 2 - nepovr-šinska / 3 - mešana redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra Lj Občina Ig Gornji Ig Gornji Ig 30 1991 1 2 2 36 0 0 0 0 0 0 0 13 0 1 Nitrit 0 0 0 0 Lj Občina Ig Visoko -Rogatec Visoko -Rogatec 228 10970 1 5 2 37 0 i KB 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Brezova noga Kremenica -Draga 235 31914 1 3 2 12 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Golo-Zapotok Golo-Zapotok CO 150980 1 3 3 52 2 12 EC, KB, CP, SK37 0 0 7 0 1 12 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Iška vas Iška vas 627 67904 2 2 34 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Brest Brest 4138 414831 1 3 2 25 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 EC - E. coli, CP - Clostridiumperfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22 °C, SK37 - št. kolonij pri 37 °C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa 6 www.obcina-ig.si iz življenja vaških svetov GLASILO OBČINE IG • april 2013 MOSTIŠČAR Proslava ob krajevnem prazniku S proslavo ob krajevnem prazniku, ki poteka vsako leto v sredini marca, obeležimo dogajanje v času NOB, ki je bilo za vasi pod Mokrcem ključnega pomena, saj gre za pomemben del kulture iz preteklosti, za katero je prav, da jo poznamo, če živimo v teh krajih. Tradicionalna nit dogajanja je program, ki ga pripravijo otroci vokalne in instrumentalne glasbene skupine. V spomin na doga- Krajevni praznik na Golem V soboto, 16. 3. 2013, so otroci vrtca Ig iz enote Hribček nastopili na krajevnem prazniku v kulturni dvorani na Golem. Sodelovale so vse štiri skupine in pevski zbor enote. Enota Hribček Folklorni nastop skupine Ježki ob zvokih harmonike Urbana Kraševca Polžki smo gradili hiško. Zborček pod vodstvom Marjane Lenič vključi tudi recitacija, ki je povezana z vsebino in zanimiva zgodba iz časov NOB, ki se je dogajala po teh vaseh. Ker gre za kulturno prireditev, je pomembno, da je ambient, kjer dogajanje poteka, prijeten tako za nastopajoče kot publiko, ki le-to spremlja. Ob pripravi letošnje proslave smo želeli smo ponuditi drugačen utrip tako za nastopajoče kot za publiko. S skupnim delom in povezovanjem podmokrških vasi, ki smo ga v lanskem letu začeli s projektom Hribci za otroška igrala, smo dokazali, da smo na pravi poti s skupnim sodelovanjem, saj smo projekt zelo dobro zastavili in ga uspešno krmilimo naprej. V letošnjem letu smo podobno zastavili novo nalogo, le da smo jo razširili tudi na delujoča podmokrška društva, in sicer smo začeli preurejati kulturno dvorano Golo. Dvorana in oder sta prostora, kjer potekajo kulturne prireditve, zato je prav, da imata tako tudi podobo, in temu smo sledili. Na proslavi je bila premierna predstavitev drugačne podobe, ki jo lahko nudi dvorana Golo. Za idejno pripravo in realizacijo gre zahvala Marku Kovačiču (Kovačič & Kovačič d. n. o.), ki je prispeval materialna sredstva in svoj čas, da se je zadeva lahko uredila oz. se bo še dokončala. Kljub drugačnosti smo, upam, preživeli prijetno dogajanje v soju luči v kulturni dvorani Golo in smo v pričakovanju še kakšne podobne prireditve. V končni podobi bo dvorana lahko namenjena za proslave, zabavne prireditve v svetlobnem učinku in predavanja, saj je za tovrstne oblike pripravljeno projekcijsko platno in elektrifikacija za svetlobne učinke. Veliko je bilo vprašanj, ali bo ta oprema ostala v dvorani. Za različne prireditve se namreč potrebuje različna oprema in dvorana je zdaj pripravljena, saj bo to omogočala nova instalacija za avdio- in svetlobne učinke. Marina Plantan Foto: Normstudio »o iP iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2013 Vaška skupnost Visoko-Rogatec Letošnja zima je bila res prava zima, obilna s snegom in včasih tudi s težavami zaradi neustrezno (ne)spluženih cest, o čemer smo obvestili ustrezne službe. Včasih je bilo med vaščani kar precej slabe volje, predvsem pa skrbi, kako priti varno v dolino. Res pa je, da je bila letošnja zima zelo radodarna s snegom in so bile zato cestne razmere pogosto izredne. Zdaj pa čakajo popravila poškodovana cestišča, da se ne bo delala škoda še naprej. V petek, 22 3. 2013, je bilo končno odmerjeno zemljišče za skupni zunanji prostor in za otroška igrala na zemljišču gospoda Petka, ki nam ga je pripravljen dati v desetletni brezplačni najem. S tem je bil narejen pomemben korak naprej do uresničitve dolgoletnih sanj in želja po vsaj zunanjem prostoru, kjer se lahko srečujemo vaščani, družine in otroci. K temu je veliko pripomogel projekt Hribci za otroška igrala, ki je spodbudil iskanje te možnosti tudi za nas, predvsem pa omogočil skozi skupne akcije priti do vsaj nekaj sredstev, da se to lahko naredi. Pomemben del sredstev za postavitev in ureditev igrišča bo prišel iz deleža, ki iz skupno zbranih sredstev tega projekta pripada naši vaški skupnosti. Hvala vsem, ki ste se odzvali in sodelovali pri skupnih akcijah Hribcev za otroška igrala! Seveda pa moramo na osnovi odmere zemljišča za skupni prostor in otroška igrala počakati na novo parcelizacijo, ki jo GURS previdoma naredi v roku treh mesecev, saj je to osnova pogodbe o brezplačnem najemu med Občino Ig, ki zastopa našo vaško skupnost, in gospodom Petkom. Po podpisu pogodbe bomo lahko začeli delo na terenu. Zdaj, ko zemljišče postaja resničnost, nas čaka, da tudi v naši vaški skupnosti zberemo še nekaj sredstev s prostovoljnimi prispevki nas vaščanov, saj vsak evro šteje in vodi k uresničitvi. Enako so že storili tudi po drugih vaseh, vključenih v ta projekt. Del zbiranja smo že opravili, a jih je mnogo reklo, da bodo prispevali, ko bo nekaj že narejeno, da želijo videti, da gre zares. Seveda pa se lahko ta projekt podpre tudi s prostovoljnim delom, materialom, ki bo potreben za urejanje prostora in postavitev otroških igral. Počasi vendarle prihaja pomlad tudi v našo vaško skupnost! Končno se spet nekaj premika. Na eni strani je nov elan ob pripravah za zunanji skupni prostor in otroška igrala, na drugi strani pa se prebujajo nove ideje, želje, ki so jih za program dela vaške skupnosti začeli oblikovati vaščani. Dobrodošli so vaši predlogi, pošljite jih na elektronski naslov, ki smo ga naredili prav za vaško skupnost: visokorogatec@gmail. com. Ker je obveščanje, komuniciranje pomemben del življenja skupnosti in so oglasne deske premalo, smo oblikovali tudi domačo stran naše vaške skupnosti, ki jo lahko obiščete na http:// visokorogatec.weebly.com. Jožica A. Demšar, SVS Visoko-Rogatec Gospod župan! Kot predstavnika sveta vaške skupnosti me je v zadnjih dneh klicalo več razburjenih stanovalcev Rastuke, ki zahtevajo, da se ekološki otoki nemudoma postavijo nazaj. Tudi sam ne razumem, zakaj so bili zabojniki za papir in steklo odstranjeni in bo treba voziti tovrstne odpadke v Mateno (upam, da ne v bližnji gozd), saj smo pridno razvrščali steklo in papir, vsi pa žal tudi nimajo možnosti prevoza. Ker ne mislim več poslušati groženj in nenehnega klicarjenja, vas prosim, da stvar pojasnite oz. se ekološki otoki postavijo nazaj. S spoštovanjem! Marko Hvale SVS Ig i Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00. Ekološki otok v Rastukah Župan Direktor občinske uprave Sprejemna pisarna Družbene dejavnosti Komunalne dejavnosti Gospodarske dejavnosti Kmetijstvo Požarna varnost in zaščita Turizem Finančno-računovodska služba Urbanizem Režijski obrat Medobčinski inšpektorat 01/28001/28001/28001/28001/28001/28001/28001/28001/28001/28001/28001/28001/788- 23-02 23-04 23-00 23-10 23-12 23-08 23-24 23-24 23-18 23-06 23-16 23-14 87-57 8 www.obcina-ig.si Gospod župan! Prepričana sem, da to nikakor ni bil vaš namen, vendar vas moram opozoriti, da bi si lahko vaš uvodnik kdo razlagal kot žaljiv ali pa vsaj povsem nerazumevajoč do problemov, s katerimi se srečujemo prebivalci Občine Ig. Menim, da ste problem pluženja predstavili zelo poenostavljeno, kar ni sprejemljivo glede na stanje na terenu. Dejstvo je, da je pluženje izjemno hud in pereč problem, kadar gre za pluženje cest do manjših vasi ter ožjih lokalnih cest, hkrati pa problema ni in je pluženje naravnost vzorno, kadar gre za pluženje centra Iga in še zlasti območja v bližini občinske stavbe. Prebivalci Sarskega in Klade se, na primer, srečujemo s skrajno arogantnim odnosom zimske službe, ki se kaže v tem, da ta zelo strmo, ovinkasto in že samo po sebi težavno cesto do omenjenih vasi pogosto preprosto 'pozabi' posipati s peskom in soljo, da tudi po deset kilometrov ne naredi niti enega samega prostora, kjer bi se lahko dva avtomobila v zimskih razmerah srečala na strmi in nevarni cesti, ki je splužena zgolj za širino enega avtomobila, ter da spluži tako poredkoma, da lahko prebivalci včasih pridemo do doma edino tako, da celotno pot (več kilometrov) prevozimo vzvratno, ker se sicer ne da priti v klanec. To, da je to za vas kot kaže nekaj, ob čemer lahko tako rekoč odmahnete z roko in rečete, da se v zvezi s tem nenehno pritožuje zgolj nekaj istih posameznikov in da potemtakem problem v resnici ni tako hud (ali pa celo, da so problem ti posamezniki, ne pa naravnost katastrofalno slabo pluženje), je zame popolnoma nesprejemljivo in lahko rečem, da celo skrajno žaljivo. Ste si morda vzeli čas in se prišli v času največjega sneženja samo prepričat, kakšno je stanje ne terenu? Kolikor vem, ne, kajti če bi prišli, mislim, da bi bil vaš uvodnik bistveno drugačen. Tako pa nam ne preostane drugega, kot da se še naprej pritožujemo, čeprav si tega, lahko mi verjamete, niti najmanj ne želimo. Glede na to, da se situacija ne spremeni niti za dlako ne glede na to, kolikokrat urgiramo, kličemo in pridemo celo do vas osebno, me to navdaja s skrbjo in vedno globljim nezadovoljstvom, ki mu je branje vašega uvodnika samo še prililo olja na ogenj. Zanima me, kdo je v tej občini, če smem tako reči, šef. Ali ste to vi ali pa je to vodja zimske službe, ki očitno ignorira tako vaša kot navodila vseh drugih pristojnih na občini? Le nekaj dni po našem sestanku pri vas, torej že ob naslednjem močnem sneženju, mi namreč zimska služba ponovno ni splužila občinske poti do hiše (čeprav je splužila pot do mojega soseda), in to kljub vašemu osebnemu zagotovilu, da se to ne bo več zgodilo. Ste se mi zlagali vi in niste urgirali (česar nikakor ne verjamem) ali pa vas zimska služba preprosto ne posluša, čeprav je za to plačana in je to njena dolžnost? Ali res potrebujemo tako zimsko službo in ali v celotni Občini Ig res ni nikogar, ki bi to delo opravil kakovostno in ustrezno, pri tem pa poslušal navodila župana in občine, ki to službo z denarjem davkoplačevalcev in prebivalcev Občine Ig tudi plačuje? Sprašujem vas, gospod župan, koliko časa še in zakaj tako? Zdaj je čas, da se zimska služba zamenja, da bomo v prihodnji sezoni deležni razumne ravni te obvezne občinske storitve. Pomislite samo, kaj vse bi se lahko zgodilo in ali res moramo tvegati smrtne žrtve in hudo materialno škodo, če pride do požara, pa gasilci po taki cesti ne morejo do vasi, kaj šele do hiše, kar nikakor ni nerealen scenarij. Ali pa če ima kdo srčni napad, pa reševalci ne morejo do vasi drugače, kot da vozijo vzvratno ali pa sploh ne morejo v klanec in ponovno - da ne morejo tudi do kakšne od hiš. Pomislite tudi na to, da imamo vsi tukaj delovne obveznosti zunaj vasi, kjer živimo, in da je za nas normalen prevoz do doline nujnost, ne pa kakšno razkošje. Tukaj nimamo avtobusa in nobenega drugega načina za to, da pravočasno pridemo na delovno mesto, kot je ta, da gremo z avtom. Za to pa mora biti cesta normalno urejena in prevozna, kar letos pozimi vse prevečkrat preprosto ni bila in to, gospod župan, je žalostno dejstvo, ki ga ne morete in ne smete več zanikati! V upanju, da nas v novi sezoni čaka tudi nova bistveno boljša zimska služba vas lepo pozdravljam, Mateja Klarič Sarsko, Ig Čistilna akcija Obveščamo vas, da je letošnja spomladanska čistilna akcija po Občini Ig predvidena v soboto, 13. aprila. Podrobna navodila bodo vaški sveti, društva in družine dobili po pošti. Naredimo svoje okolje bolj čisto! Komu so v napoto plakati ŠD Mokerc Ig? Spet se je zgodilo! Le komu so v napoto plakati športnega društva (ŠD) Mokerc z Iga, ki napovedujejo rokometne tekme ob koncu tedna? 21. marca sem na oglasno desko trgovine Mercator na Igu obesil plakat. Naslednji dan je bil plakat na tleh pred oglasno desko. Obesil sem ga nazaj, ven- dar ga v soboto po 9. uri dopoldne ni bilo več tam, čeprav tekme naših najmlajših rokometašev še niso bile odigrane (po dve v soboto in nedeljo popoldne). Podobno se je zgodilo že lani v jesenskem delu prvenstva. Takrat je bil plakat zložen in vržen v smetnjak. Seveda sem ga rešil in ga obesil nazaj. V trgovini Mercator sem se pozanimal, komu je namenjena oglasna deska oz. kdo jo sme uporabljati. Odgovorna gospa mi je zagotovila, da je oglasna deska namenjena vsem, ki želijo kaj sporočiti oz. razglasiti. Vljudno vas prosim, da rokometnega plakata ne snemate z oglasne deske, saj tam ni nezakonito. Lahko razumem, da niste športni navdušenec, vendar plakat nikomur noče ničesar hudega. Če pa imate morebiti kakšno posebno zamero do rokometašev na Igu, si prosim vzemite k srcu misel, da vsi pač nismo za vse! Hvala. Gašper Gabrijelčič Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 9 Občni zbor OO SLS Ig Predkongresna konferenca ŽO SDS Ig V sredo, 27. marca 2013 zvečer, je potekal redni občni zbor Občinskega odbora SLS Ig. Na njem so bili člani seznanjeni z aktivnostmi preteklega leta in načrti za letošnje leto. V veliko veselje nam je bilo, da se je našega občnega zbora udeležil podpredsednik stranke SLS Janez Tomšič. V svojem nagovoru je pohvalil dejavnost našega odbora in številčne svetniške skupine z županom na čelu. Pozdravil je razvojno naravnane občinske projekte in dejavnosti, usmerjene k dvigu kakovosti življenja Ižancev. Slovenska ljudska stranka V svojem nagovoru se je dotaknil tudi zamenjave vodstva stranke na nedavnem kongresu. Pred nami je veliko trdega dela, je še poudaril tudi ob tem, ko je komentiral trenutno politično dogajanje v državi. Člani OO SLS Ig so ga nagradili z močnim aplavzom. V neformalnem delu se je razvnela razprava o prihodnjih načrtih OO SLS Ig. Z ljudskimi pozdravi, Uroš Čuden Članice Ženskega odbora SDS Ig smo se v torek, 26. marca 2013, zbrale na predkongresni konferenci. Predsednica Veronika Trdan je podala poročilo o delu ŽO SDS Ig v letu 2012. Določile smo delegatko in evidentirale kandidatke (predsednica, IO, NO) za 6. kongres ŽO SDS, ki bo 13. aprila 2013. Pripravile smo program dela v tekočem letu. Po konferenci je v okviru projekta Slovenija, dežela velikih žensk Tončka Jeraj predstavila Silvo Intihar, operno pevko, ki se je rodila na Igu. ŽO SDS Ig Predstavitev Silve Intihar, operne pevke z Iga Vabimo vas na predstavitev knjige V sovinem gnezdu avtorja Mira Petka. Predstavitev bo v torek, 16. aprila 2013, ob 19.30 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Miro Petek je v devetdesetih za časnik Večer kot koroški novinar poročal o problemih tranzicije. Zaradi pisanja so ga leta 2001 brutalno pretepli in storilci niso bili nikoli kaznovani. Dva mandata je bil poslanec v DZ RS, nato pa direktor direktorata za medije. Velja za preiskovalnega novinarja in njegovi zapisi so mu prinesli nekaj uglednih novinarskih priznanj. Afere v tajnih službah niso redkost. Slovenska tajna služba je Sova in tudi ta se je zapletla v afero, bolje rečeno: Sovi so afero podtaknili. Knjiga V Sovinem gnezdu razgalja vse faze in vsa dogajanja, ki sodijo pod geslo 'afera Sova'. Zaradi privilegija, ki ga je imel avtor knjige z neposrednim vpogledom v Sovino gnezdo, pa se ponuja zanimivo in vznemirljivo branje. Vabljeni na predstavitev knjige in srečanje z avtorjem. POSLANSKI KOTIČEK Vladna ekipa imenovana Vabim vas v poslansko pisarno v prostorih Mladinskega doma na Igu v ponedeljek, 15. aprila 2013, od 15.30 do 17.00, kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Ministrice in ministri so imenovani kljub nekaterim opozorilom in obremenilnim podatkom, ki se nanašajo na posamezne ministre. Sama sem jih izpostavila v svoji razpravi ob imenovanju Vlade RS in rezultat hitrega ter nepreverjenega imenovanja smo lahko videli že po nekaj dneh, ko je odstopil minister za infrastrukturo in prostor Maher. Na mesta državnih sekretarjev in direktorjev direktora-tov vlada imenuje ljudi, ki so te naloge opravljali že v času Pahorjeve vlade. Rezultat takrat je bil slab in bojim se, da tudi tokrat ne bo boljši. Na seji, ki smo jo začeli konec marca, je nekaj zakonov, ki jih je pripravila prejšnja vlada. Kakšna bo njihova usoda, ni jasno, verjetno pa ne bodo dobili podpore. Gre za zakone s področja prometa (varnosti v prometu, varnost v železniškem prometu, zakon o voznikih in zakon o cestah) ter ponovno odločanje o Obrtnem zakonu, ki prinaša prostovoljno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije. Na zakon je Državni svet izglasoval veto, zato moramo o njem ponovno odločati v DZ RS. Verjetno pa bo ponovno potrjen, kar bo pomenilo, da se bodo obrtniki sami odločili, ali želijo biti člani zbornice in plačevati članarino ali ne. Prijetne in tople pomladne dni vam želim po vsem snegu, ki nam ga je prijazno namenila letošnja zima. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije 10 www.obcina-ig.si 60-letnica Društva upokojencev Ig ig DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Letos praznuje Društvo upokojencev 60. obletnico. Ustanovljeno je bilo z imenom Društvo upokojencev Ljudske republike Slovenije, Podružnica Ig. Zgodilo se je 12. aprila 1953 v prostorih takratnega Mizarstva Ig. Podatek o ustanovitvi je bil zabeležen leta 1953 tudi v majskem glasilu Upokojenec, ki ga je izdajala takratna Zveza sindikatov Jugoslavije. Ob ustanovitvi je štelo 35 članov. Prvi predsednik je bil Janez Bolha, za njim pa Iva Brezovnik, Ivan Tominc, Franc Repar, Metod Zajc, Slavka Tancek, Janez Orhini, Lojze Kobal in sedanji Štefan Bunič. Društvo ni imelo stalnega sedeža in je kar nekajkrat spreminjalo naslov. Brez dvoma je najbolj zaznamoval delo društva Lojze Kobal. Predsednik je bil tri mandate. V tem času je članstvo naraslo na več sto članov. Znotraj društva je ustanovil posamezne odbore, ki vodijo in usmerjajo aktivnosti članov. Vodje odborov so člani upravnega odbora društva, nosilci, pobudniki, organizatorji in tudi izvajalci dejavnosti. Vez med upravnim odborom in članstvom tvori mreža poverjenikov. Ta organiziranost omogoča učinkovito in pregledno vodenje društva, ne glede na njegovo številčnost. Inovativni način vodenja posnemajo tudi druga slovenska društva upokojencev. Iz pričevanj o delu društva se da razbrati, da se je društvo že v preteklosti posvečalo podobnim problemom kot danes. Predvsem, kako izboljšati socialne stiske svojih članov. Ohranjen je zapisnik občnega zbora ob 10. obletnici društva. Tam med drugim piše: »Gradnja doma za upokojence trenutno ne pride v poštev. Sčasoma bo pa to aktualno vprašanje.« Danes, 50 let pozneje, je to še kako aktualno vprašanje. Za njegovo uresničitev je veliko energije in časa namenjal Lojze Kobal. Ni šlo zlahka. Občina ni imela prostorskega načrta, kamor bi umestili dom. Danes ga končno imamo, a je zemljišče, predvideno za dom, v lasti države in ne vemo, kdaj nam ga bo odstopila. Ostaja pa ključna ovira, potreben denar za izgradnjo. V okviru doma za starejše želimo zgraditi medgene-racijski center. Za ta namen smo odprli poseben račun, na katerem se zbirajo prostovoljni prispevki, predvsem članov društva. Trenutno sicer imamo soliden medgeneracijski center, a ta ni tak, kot si ga želimo. Občni zbor V počastitev 60-letnice društva smo imeli v soboto, 23. marca 2013, redni letni občni zbor. Tokrat smo se dobili v dvorani na Golem. Zbralo se nas je 250. S svojo prisotnostjo so nas počastili naš župan Janez Cimperman, predstavnik ZDUS Anton Donko, predstavnik Mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, poslanka Alenka Jeraj, predstavniki pobratenega društva iz Suhorja in predstavniki društev sosednjih občin. Občni zbor je potekal po ustaljenem programu. O delu v minulem letu je podal izčrpno poročilo predsednik Štefan Bunič. Častitljiva obletnica je narekovala nekaj slovesnosti. V kulturnem delu so nas znova razveselili pevci Prejemamo zlato plaketo ZDUS. našega društva pod vodstvom zborovodje Klemna Jerinca. Lepo je bilo prisluhniti njihovemu vedno bolj ubranemu petju. Res so vzor aktivnega staranja. Društvo za svoje delovanje potrebuje podporo, razumevanje in pomoč širše, predvsem pa lokalne skupnosti. Največkrat se za to potrka na občinska vrata. Srečo imamo, da tam naletimo na pozitiven odziv. Nobena skupina ne deluje uspešno brez delavnih, skrbnih, predvsem pa predanih posameznikov. Tak je Lojze Kobal. V 12-letnem vodenju društva je pokazal način, smeri, poti in predvsem potrebo po predanosti, da se lahko dosegajo vidni in dobri rezultati. Življenje v zadnjem času nalaga Lojzu in njegovi družini težko breme bolezni. Ob tem je težko besedičiti, lahko pa se mu ponovno zahvalimo za njegovo delo v društvu in mu zaželeti obilo zdravja in dobrega počutja. Društvo upokojencev Ig je danes aktivno na različnih področjih. Sodelujemo z ZDUS v projektu Starejši za starejše, z Občino Ig, OŠ Ig, Gasilskim društvom Ig ter drugimi društvi pri realizaciji najrazličnejših aktivnosti. Veseli nas, da je naše delo opaženo. Predstavnik ZDUS je v svojem nagovoru poudaril, da naše društvo po številu članov sodi med srednje velika društva, po uspešni aktivnosti pa v sam vrh. V imenu ZDUS smo ob 60-letni-ci delovanja prejeli Zlato plaketo. Pohvale za uspešno delo smo veseli in pripravljeni smo tako delati še naprej, čeprav nam splošna družbena klima ni naklonjena. Poraja se nam vrsta vprašanj: - Kaj se dogaja z našo družbo, da v njej postaja upokojenec najbolj obremenjujoč del? - Kako to, da z današnjim napredkom en delavec ne more več preživljati nekaj drugih? - Kaj je s človeka vredno, dostojno preživnino? - Kje je vzrok, da nas vodilna generacija, katere roditelji smo, tako obravnava? - In še in še ... Pred nami so novi načrti in želimo jih uresničiti. Vse člane DU Ig vabimo 9. junija 2013 v Vrbljene na družabno srečanje ob 60-letnici društva. Darinka Mazi Batagelj, predsednica Odbora za kulturo pri DU Ig Foto: Roman Povše Zahvala Zahvaljujem se Društvu upokojencev Ig za lepo priznanje. Bila sem kar malo presenečena. Vsi se trudimo po svojih močeh. Kamor pridemo, radi poklepetamo in so veseli. Ni važno, ali je član ali ni, vsi so naši. Zato še enkrat najlepša hvala. Društvu pa želim še veliko uspeha in razumevanja. Marija Virant Na slovesnosti smo podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli: Plaketa ob 60-letnici društva za dolgoletno članstvo: Vladimir Ganoni Jožef Grmek Terezija Šuštaršič Plaketa za članstvo in sodelovanje: Frančiška Kumše Ljudmila Kus Dragica Vesel Pohvala za uspešno delo poverjenice in pridobivanje novih članov: Marija Virant Priznanje za dolgoletno uspešno vodenje Odbora za socialo: Marija Zdravje Priznanje za uspešno in prizadevno sodelovanje ter pomoč pri delovanju in razvoju društva: Občina Ig Naziv Častni član društva za neprecenljive zasluge pri razvoju in delovanju društva in njegovo 12-letno predsedovanje: Lojze Kobal DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG 10. razstava velikonočnih jedi, pirhov in starega orodja Tudi letos smo člani TD Krim ob svoji že 20-letnici delovanja društva pripravili 10. razstavo velikonočnih jedi, pirhov in starega orodja. Številni obiskovalci, med katerimi tudi letos ni manjkal župan Občine Ig Janez Cimperman z ženo, so si lahko ogledali več kot tisoč pirhov, pobarvanih na sto in en način, več deset različnih vrst potic, pletenice, šarklje, hlebčke domačega kruha, žolco, šunke, postne jedi ter seveda velikonočni žegen. Vse te jedi so pripravile članice društva ter nekaj gospodinj, ki niso članice društva, pa vendar vsako leto sodelujejo s svojimi izdelki. Moški del društva pa je tudi letos postavil na ogled črno kuhinjo, 'mirtngo' za pripravo testa za kruh ter pripravil nekaj starega orodja, opreme, posode in peka- čev za peko potic. Dvorana Gasilskega doma Vrbljene-Strahomer je bila okrašena z velikonočnimi aranžmaji, spomladanskim cvetjem in butaricami. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati tudi izdelovanje butaric iz bršljana, domačinka Joži Glavan pa je izdelovala t. i. ljubljanske butarice iz oblancev. Kot vsako leto so tudi letos s svojimi izdelki sodelovali učenci podružnične šole Tomišelj ter otroci iz vrtca Tomišelj in Golo. Letos je razstava prvič potekala tri dni, in sicer v soboto popoldne od 16. do 20. ure, v nedeljo od 13. do 19. ure ter v ponedeljek za organizirane skupine. Z avto- busom so v ponedeljek prišli na ogled otroci iz vrtcev Ig in Tomišelj, medtem ko so zaradi slabega vremena (sneženja) ogled odpovedali otroci iz vrtca Golo in varovanci Centra Dolfke Boštjančič iz Drage. Razstavljenih je bilo več kot tisoč pirhov. Lep velikonočni aranžma V imenu Turističnega društva Krim se zahvaljujem vsem sodelujočim pri pripravi razstave, tako članom društva, vsem gospodinjam, vrtcu in šoli iz Tomišlja, pekarni Pečjak in mesarstvu Farkaš z Iga, ki so sodelovali s svojimi izdelki, kakor tudi vsem tistim, ki ste si vzeli urico časa in nam s svojim obiskom pokazali, da znate ceniti trud, ki je potreben za pripravo take prireditve. Razstavo so si prišli ogledat tudi obiskovalci iz sosednjih občin in drugod iz Slovenije, kar nas zelo veseli in s tem nam je tudi deloma poplačan trud, ki smo ga vložili v pripravo take razstave. Naj pa izkoristim to priložnost in vas že zdaj povabim, da si tudi prihodnje leto na cvetno nedeljo ogledate našo razstavo. Fotografije oz. utrinke z naše razstave si lahko ogledate na naši spletni strani http://www.td-krim.si/. Darja Modic, Turistično društvo Krim Foto: Maruša Švigelj 12 www.obcina-ig.si Mariachi ponovno v Zapotoku Društvo Zapotok je v soboto, 9. marca 2013, ponovno gostilo Mariache - izvajalce tradicionalne mehiške glasbe. Pristnost, spontanost in živahnost mehiškega kvarteta so polno dvorano poslušalcev popeljali v nepozaben večer. Koncert se je prekrival s praznikom dneva žena in je bil kot naročen za nežnejši spol. Prečudoviti moški glasovi so bili kot nektar za marsikatero romantično srce. Tudi drugi ljubitelji in oboževalci pristne mehiške glasbe koncerta Mariachiev v našem kraju nikoli ne zamudijo. Mariachi - več kot samo glasba Že nekaj let zapored Armando Morales Lira, Mehičan, ki živi v Ljubljani, v Slovenijo pripelje pravi mehiški ansambel. V našem kraju so bili tokrat že tretjič. Oboževalci in ljubitelji mehiške glasbe se vedno znova pustijo zapeljati pre- čudovitim glasovom glasbenikov, oblečenih v unikatna in tradicionalna mehiška oblačila charro. Mariachi so več kot samo glasba. Skozi skupino umetnikov, glasbenikov se izražajo mehiška kultura, tradicija, izvirnost, spontanost in živahnost. Samo nekaj je še bolj mehiškega od tekile, in to so Mariachi! Armando pravi, da sloga Mariachiev ni mogoče posnemati. V Sloveniji je zasledil kar nekaj posnemovalcev. Čeprav so izvrstni so izvrstni glasbeniki, pa jim manjka živahnosti in spontanosti ter duha prave Mehike, kar pa je presežek vokalne in instrumentalne izvedbe. Mariachi so družinska tradicija, petje se prenaša iz roda v rod in le pevec, ki nosi mehiško glasbo že v sebi, bo pesem lahko zapel z dušo in srcem. Pesem, kot je na primer Cucurrucucu Paloma, zahteva poseben izbran glas, ki ga lahko iz sebe izvabi le pravi Mehičan. Da je bil večer res mehiški, pa so bili poslušalci postreženi z mehiško hrano in pijačo, enolončnico chilli con carne, mehiškim pivom in tekilo. Želja poslušalcev in ljubiteljev mehiške glasbe po ponovnem srečanju na vsakoletnem koncertu Mariachiev v hribovski vasici je za organizatorja prijetna obveznost, ki jo bo skušal izpolniti. Darja Mlakar, Društvo Zapotok TD Kurešček dobil novo predsednico V soboto, 23. 2. 2013, je v RTC Zapotok potekal redni občni zbor Turističnega društva Kurešček. Udeležila se ga je večina članov, med njimi tudi občinski svetnik Zlatko Usenik ter predstavniki drugih društev; predstavniki Kulturnega društva Mokrc, predstavniki GPG Golo in Škrilje, predstavniki društva Odmev Mokrca ter predstavniki svetov vaških skupnosti Škrilje, Golo, Visoko in Zapotok. Kot posebni gost nas je tudi letos s svojim prihodom počastil župan občine Ig Janez Cimperman. Začeli smo s posebnim poročilom o delu društva za preteklo leto 2012, ki ga je podal tedanji predsednik društva Braco Vukosavljevic. Poročilo je bilo v pisni obliki in s projekcijsko predstavitvijo dela društva. Poročilo nadzornega odbora o poslovanju društva v letu 2012 je podala predsednica nadzornega odbora Mira Bitenc. Poročilo o delu disciplinskega razsodišča društva v letu 2012 je podala Dragica Lupše Sterle, finančno poročilo pa raču-novodkinja Marija Medič. Braco Vukosavljevic je podelil tudi dve priznanji za dosedanje delo in prizadevanja v društvu v času celotnega obstoja. Priznanji sta dobila Milica Pavlič in Slavko Tekavčič. Župan občine Ig se je v svojem govoru zahvalil društvu za njegovo delovanje, čestital za uspehe in promocijo turizma in občine Ig. Društvu je zaželel še nadaljnje uspešno delo in medsebojno sodelovanje. Marko Petretič je občnemu zboru predlagal, da se dosedanjega predsednika društva Braca Vukosavljevica, predlaga za priznanje Turistični zvezi Slovenije, za njegov trud in predano delo v društvu. Sklep je bil soglasno sprejet. Program dela 2013 V TD Kurešček pa smo tudi letos izpopolnili pester program prireditev. Tako bomo lahko tudi letos uživali v tekmovanju v kuhanju hribovskega golaža, znameniti razstavi gob, otroških ustvarjalnih delavnicah turističnega podmladka. Organizirali pohode Rašca-Kurešček in Obroč prijateljstva (pohod po hribovskih vaseh v objemu Kureščka). Turistično ponudbo podkrimskih vasi smo predstavljali na sejmu Alpe-Adria, udeležili se bomo ekološke čistilne akcije Očistimo Slovenijo. Spet bomo prodajali rabljene stvari na bolšjih sejmih na Golem in Igu, www.obcina-ig.si 13 organizirali predavanja in delavnice v okviru Sekcije za zdravo življenje. Nadaljevali bomo urejanje turistične poti spomenikov in obeležij, odšli na strokovno ekskurzijo v Podčetrtek in Olimije, decembra bomo pripravili mik-lavževanje in za konec še tradicionalno blagoslovili konje na Ranču Zapotok. Novo vodstvo Imamo pa tudi nekaj novosti, in sicer smo soglasno izvolili novo predsednico TD Kurešček Zuhro Jovanovič. Nov mlad obraz predsednice prinaša tudi nov zagon in svežino v društvo. Njen cilj je v društvo k sodelovanju pritegniti mladino, družine z otroki in seveda tudi izkušene starejše ljudi. Jovanovičeva je predstavila nove cilje v smeri povečevanja obiska turistov v naših krajih in turističnega prenočevanja. Z dobrim turističnim programom in ponudbo bi dolgoročno omogočili tudi zaposlovanje ljudi. Ob koncu srečanja nas je pozdravil in nagovoril tudi predstavnik Kulturnega društva Mokrc Roman Povše. V govoru je podal idejo o združevanju nekaterih društev na tem območju. Ta predlog bi bilo v prihodnje smiselno proučiti, saj bi tako lahko društva delovala bolj povezano in enotno. Tudi Zlatko Usenik se je v imenu Društva Zapotok in v imenu vaškega sveta Zapotok zahvalil za dobro sodelovanje med društvi in vaškim svetom ter zaželel TD Kurešček veliko uspeha še naprej ter da bi čim prej pridobilo prostor za svoje nemoteno delovanje. Občni zbor smo končali ob kapljici dobrega vina in prigrizkih, vsi člani TDK pa se že veselimo uresničevanja letošnjega projekta pod okriljem naše nove predsednice Zuhre Jovanovič, ki ji želimo še veliko uspeha in pozitivne volje v nadaljnjih štirih letih. Na 1. redni seji društva je bil za podpredsednika izvoljen Darko Cerar, za tajnico Mojca Ciber in za računovodkinjo Mira Bitenc. Preostali člani upravnega odbora so: Momir Maksimovič, Marija Medič in Slavko Tekavčič. P. S.: Če se nam kdo želi pridružiti, ga vljudno vabimo, da si ogleda našo stran na Facebooku ali pa nam piše na elektronski naslov: FB: Turistično društvo Kurešček E-pošta: tdkurescek@gmail.com Tel.: 040/292-975, predsednica TD Kurešček Zuhra Jovanovič Sara Stojšin Petkova medgeneracijska druženja Delo na kolovratu - še pomnite? Na mrzel petek 1. marca sem se odpeljala na Gradež po Joži Koprivec. Gospa šteje že nekaj desetletij, a ko sem jo zagledala, sem vedela, čemu pripovedujejo, da je kljub svojim letom izjemno mladostna. Videti je mnogo mlajša, in ko sva si podali roki, sem takoj začutila, zakaj. Je iskrivega duha, odprtih nazorov, in čeprav je strašansko sramežljiva, skromna in nezaupljiva do neznancev, se je do Zapotoka že pošteno razgovorila. Pripovedovala mi je o svojih podvigih, med drugim tudi to, da je pred kratkim nastopala v slovenskem filmu o Levstiku, kjer je ravno tako 'vihtela' kolovrat. Ko smo prispele v Zapotok, so nas dekleta že pričakala in pripravila prostor, da smo v trenutku imele razložen kolovrat, in ni minilo niti pet minut, ko so se že prerekale, katera gre prva. Poskusit seveda. Začetna zadrega je bila v hipu premagana. Joži ni bilo treba posebej razlagati, za kaj se kolovrat uporablja, kakšen je njegov namen in raba. Ogledali smo si njegove dele, čemu služi ter kako so se znašli, če se kakšnega dela ni dalo popraviti. V današnjem času, ko kolovrati štejejo več kot 100 let, jih znajo dekleta kar sama popraviti ali pa redki mizarji ali rokodelci, ki se ukvarjajo s takšnimi ali drugačnimi starinami muzejskih vrednosti. Dekleta so ta večer imela skupen jezik in so hitele pripovedovati, kaj vse so doživljale ob kolovratu v svojih mladih letih, ob tem pa so druga drugo spod- bujale pri preji in kmalu se nam je pridružil še drug kolovrat, na katerega so delale tiste, ki so sedele za kolovratom pred 30. leti. Ob tem smo obujali prijetne spomine in ugotavljali, kaj vse se je med tem časom spremenilo. V tem našem petkovem večeru ob prijetnem klepetu so se nam pridružili tudi mimoidoči obiskovalci. Tako so naša dekleta, ki so predla, občudovali najmlajši korenjaki, mlade mamice in očki pa tudi starejši 'firbci' so prišli pokukat, kaj se dogaja. Brane je pridno vihtel fotoaparat in dekleta so se prešerno nastavljala pred fotografskim objektivom, ponosna, da jim gre delo tako dobro od rok. O tem se lahko tudi sami prepričate, zato vas vabimo k ogledu fotografij, ki bodo v kratkem objavljene na spletni stani društva Zapotok na www.srce-me-povezuje.si/dru-stvozapotok. Vabimo vas, da spremljate naša petkova tematska druženja, kjer smo pripravili kar nekaj zanimivih opravil in tem, ki so že skoraj izginile iz našega vsakdanjika ali pa jih ne poznamo več v taki obliki. Prizadevamo si ohranjati socialni stik med generacijami, kulturno dediščino in izročilo. Ivanka nam je pripravila domač čaj, ob katerem smo se malo pogreli. Čudovit popoldan se je prehitro prelevil v večer, poln nostalgije in lepih spominov na mladost naših upokojenk. Ob tem se zahvaljujemo gospe Joži, ki nam je prišla predstavit namen in uporabo kolovrata. Barbara Močan, Sekcija za družbene dejavnosti in družbeno odgovornost, Društvo Zapotok Foto: Brane Štefančič Predica Joži Koprivec pri delu Presti so poskusile tudi obiskovalke. 14 www.obcina-ig.si V Iški vasi se še vedno dogaja V Iški vasi je že čutiti pomladno prebujanje. Nemirni duh v nas vpliva na našo ustvarjalnost, povezanost in številne načrte v prihodnje, ki nas delajo še močnejše, in nas navdihuje s številnimi idejami ... Izdelovanje butaric Ob velikonočnih praznikih smo se tudi v Iški vasi odločili, da nadaljujemo tradicijo izdelovanja butarice za cvetno nedeljo. Delavnico smo pripravili v soboto, 23. marca popoldne, vendar smo material zbirali že dan prej. Bršljan so pridno nabirali Ivan, Tim, Mitja in Peter. Drugi smo nabirali veje, reso, pušpan, brinje in drugo naravno okrasje. Otroci so mamicam pri izdelavi butaric pridno pomagali in določali velikost, težo ter dodatke. Pri tem smo uživali, predvsem pa so se zabavali otroci in ponovno tkali prijateljske vezi. Materinski dan Prav na dan, posvečen vsem mamicam, v ponedeljek, 25. marca, smo pripravili prireditev z domačimi nastopajočimi. Vsaka tovrstna prireditev je izziv za vse, ki smo aktivno vključeni v pripravo dogodka. Aranžerke Milena, Sonja in Karmen so poskrbele za zelo rožnato okrasitev odra, od katerega sta sijala domačnost in pomladno sonce. Številni naši nastopajoči pa nam vedno znova dokazujejo, koliko mladih talentov je v naših otrocih, le priložnost jim moramo dati, da to lahko pokažejo. Začetek je bil nežen, božal je srca naših mam in jim pokazal, da so spoštovane, o tem jih je nagovarjal odlomek iz Solzic, ki ga je prebrala Nika Janželj. V nadaljevanju smo prisluhnili recitacijam o mamah sestric Maše in Neže Janežič ter Nežke Grmek, Maša Škulj pa je povedala pesem o pomladi. Učenci Podružnične šole Iška vas z učiteljico Marjano Pšeničnik so s prisrčnim nastopom recitala in pesmice pokazali, da so že vajeni našega odra, saj so bil zelo samozavestni. Konec prireditve je bil bolj humoren in vesel. Najprej se je Jošt Selan preoblekel v spretnega imitatorja in tako nas je obiskal ljubljanski župan ter pozdravil Iškovrce (sicer prejemnike 1. nagrade na Zmajčkovem pustnem karnevalu), nato pa še bivši premier Janša. Gosta sta nasmejala zbrano občinstvo. 9 5., -- flllll P1 - «iflrti ¿JM Otroci so razveselili svoje mamice. Sledil je nastop Mihe Grmeka, ki je zaigral največkrat predvajano pesem na svetu - Avsenikovo Golico. Žan Žagar in Jošt Selan sta skupaj odigrala in odbobna-la Miheličeve melodije. Konec pa je bil udaren, sicer všeč mlajšim mamicam, starejšim morda malce preglasen, pa vendar, ko je Jošt pokazal svoje spretnosti z igranjem na bobne, je vse očaral. Večer je spretno povezovala mlada napovedovalka Anja Janežič . Čeprav udeležencev tokrat tudi zaradi snežnega vremena ni bilo veliko, so v družabnem kramljanju in ob cvetoči rožici, ki so jo mame prejele ob svojem prazniku, še dolgo kramljale. Hvala našim gospodinjam, ki so pripravile slastne dobrote, in vsem, ki ste pomagali, da je prireditev privabila smeh na lica našim obiskovalkam. Ob takšnih prireditvah se zavemo, kako malo je potrebno, da se še posebno starejši srečajo in med seboj pokramljajo. Zato pa je na vseh nas - mlajših, da se v prihodnje še trudimo in skrbimo za povezovanje vaščanov ter druženje in poskrbimo, da se bo v Iški vasi še kaj dogajalo. Ideje za prihodnje leto se že rojevajo ... Andreja Zdravje Foto: Meta Jelen Barje, ali te poznam Večer z najstarejšim glasbenim instrumentom na svetu V počastitev praznika Občine Ig je 21. marca v organizaciji društva Fran Govekar Ig potekal večer z najstarejšim glasbenim instrumentom na svetu. Arheolog dr. Matija Turk je zbranim predstavil najdbo 'pišča-li' iz jame Divje babe nad reko Idrijco, ki je spremenila pogled na življenje neandertalca in velja za najstarejše glasbilo na svetu. Njegova starost je ocenjena na 60 do 50 tisoč let, hranijo pa ga v Narodnem muzeju Slovenije. V znanstvenih krogih, zlasti v tujini, je bilo veliko dvoma glede izvora lukenj v kosti - so te zavestno delo neandertalca ali sled naključnega ugriza divje zveri? V prid načrtni izdelavi lukenj govori dejstvo, da so te v ravni vrsti in na osrednjem delu kosti, česar pri živalskih ugrizih ne srečamo. Arheologi so s poskusi pokazali, da je take luknje mogoče narediti s kamnito konico in prebijačem. —" DRUŠIVO r FRAN GOVEKAR IS Njegove akustične zmogljivosti nam je v nadaljevanju predstavil akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki je sam izdelal več kot 300 različnih replik tega instrumenta in se nanj tudi naučil igrati. Nanj lahko zaigra obseg treh oktav in pol ter različna večglasja. Sam ga imenuje tidldibab - gre za začetnice imen Turk Ivan (arheolog, ki je izkopal piščal), Dimkaroski Ljuben in Divje babe. Igranju na tidldibab lahko prisluhnete na posnetku, objavljenem na spletni strani občine. Maja Zupančič Foto: Maja Zupančič Projekt F.I.G.E. Vabimo vas na lov za zakladom na ižanskih vrtovih Organizator: Mule, društvo za celostno bivanje Kdaj: v soboto, 8. junija Kje: na Igu, v Stajah, Iški vasi in Iški Kdo se lahko pridruži: tisti Ižanke in Ižanci, ki želite povabiti obiskovalce na svoje vrtove, ker si pridelujete hrano sami na gartlcih pri hiši, vrtičkih na njivah in na vaškem svetu, kakor je Kamžišče na Igu. Komu bomo pokazali vrtove: udeležencem mednarodnega projekta iz Nemčije (4), Madžarske (8), Velike Britanije (8) in Irske (2). Zakaj: ker imamo v primerjavi z njihovimi naravnimi razmerami in tradicijo pri nas veliko boljše možnosti za doseganje visoke stopnje lokalne samooskrbe. Nekateri od tistih, ki so nas že obiskali, so bili vidno presenečeni nad tem, da ima skoraj vsaka hiša sadno drevo in zelenjavni vrt. Za nas je to skoraj samoumevno in je prav, da se začnemo bolj zavedati pomembnosti vsakega hišnega vrta ter ga ceniti. Predvsem pa želimo pohvaliti vse, ki se znajo oskrbeti z zelenjavo, sadjem in zelišči kar sami. Igra: med obiskom bodo gostje dobili nalogo, da na vrtovih poiščejo raznovrstne male zaklade. Lahko bodo kje samo fotografirali kakšno rastlino, rastlinjak, cvet, posebnost, ponekod pa bodo morali najti kakšen predmet in ga prinesti na ciljno točko. Ker bodo govorili večinoma angleško, bo vsako skupino spremljala prevajalka. Kako lahko sodelujete: predlagajte, kaj od zakladov na vašem vrtu lahko pridejo pogledat, kaj jim lahko poveste (uganke, pregovori, dogodki ...), kakšen poseben predmet hranite (orodje, sliko, staro fotografijo, izpis iz Franciscejskega katastra, spo-minček ...). Na srečanju z vami se bomo dogovorili o podrobnostih. Lahko pa nam pomagate tudi s prevajanjem, pripravljanjem smerokazov ipd. Dosedanji udeleženci na potovanjih v tujino: izkušnje v projektu smo si pridobili že naslednji Ižanke in Ižanci: Silva Dolinšek, Marinka Završnik, Ana Podržaj, Meta Petrič, Andreja Kelemen, Anica Ilar, Urška Štrukelj, Saša Draksler in Nataša Bučar Draksler. lnmn| haf «M* O projektu »F.I.G.E. - Food Is Garden Edible - Hrana je vrt za uživanje: je mednarodni projekt, sofinanciran v okviru evropskega Programa za vseživljenjsko učenje Grundtvig. Namen projekta je iskanje primerov dobre prakse v spodbudo ljudem, da bi sami pridelovali hrano. Prijavite se do 20. maja s pismom na naslov: Mule, društvo za celostno bivanje, Iška 51, 1292 Ig ali po elektronski pošti na mule.drustvo@gmail.com. Nataša Bučar Draksler KOTIČEK ZA MLADE Tehniški dan za 9. razred 12. marca 2013 smo organizirali tehniški dan za učence 9. razreda. Učenci so v delavnici spoznali spletno ustrahovanje in spletno etiko, na predavanju o prometni varnosti pa so spoznali, kako ravnati v prometu kot motoristi. Ob koncu tehniškega dne smo izvedli anketo o tehniškem dnevu. Učenci so ocenili delavnico s srednjo oceno, predavanje pa z najboljšo. Učenci so se seznanili s pravili varne vožnje. Nekateri učenci že dobro poznajo pasti spletnih strani, pravila obnašanja na internetu, da ne izdajamo osebnih podatkov, da ne govorimo na internetu, kar ne bi rekli v živo, da nikomur ne zaupamo svojega gesla in da se ob težavah lahko vedno obrnemo na starejšo osebo, ki ji zaupamo. Učencem je bil zanimiv video, ki je opisoval, kako ustrahovanje doživljajo žrtve, najbolj pa so bili navdušeni, ko so v skupinah prebrali zgodbo, v kateri je bilo izpostavljeno spletno ustrahovanje. Razmisliti so morali, kako bi tak problem rešili, in to tudi opisali, na koncu pa so prizor še odigrali. Kar nekaj stvari bodo učenci lahko tudi uporabili zase: kako se nastavi Facebook profil na zasebno, kako ukrepati, če dobiš neprijetno sporočilo, kako se zaščititi pred neprijetnostmi, ki pretijo na internetu, in da lahko ob težavah pokličeš na Tom telefon. Strinjajo se, da je za njih tako izobraževanje potrebno, čeprav kar nekaj od tega že vedo. Nekateri pa so že doživeli spletno ustrahovanje in ugotovili, da se lahko za osebo, ki se predstavlja kot njihov vrstnik in ji zaupaš, skriva starejši moški. Na predavanju pa so učenci spoznali center varne vožnje Vransko, varno opremo motorista, uporabo čelade in iz česa je sestavljena. Opozorili so jih, na kaj morajo biti pozorni na cesti, kakšne so nevarnosti, kako lahko preprečimo nesrečo in kakšna je pogostost nesreč. Učencem je bil zelo všeč govor predavatelja, njegova energija, nazorna predstavitev in resnične zgodbe. Marsikaj od tega bodo učenci lahko uporabili kot bodoči motoristi. Zavedajo se, da so vsak dan udeleženci prometa: kot pešci, kolesarji in nekoč tudi motoristi, vozniki avtomobila in da na njih preti nevarnost na vsakem koraku. Pogrešali so, da bi več izvedeli še o varnosti pešcev, kolesarjev in o varni vožnji avtomobilov. Nekateri so tudi že doživeli neprijetno izkušnjo v prometu in videli nesrečo. Barbara Flajnik Foto: Barbara Flajnik 16 www.obcina-ig.si Ljerka Belak pri retoriki V ponedeljek, 11. 3. 2013, nas je pri izbirnem predmetu retorika obiskala gledališka in televizijska igralka Ljerka Belak, da bi nam s svojim znanjem pomagala pri govorni izvedbi govornega nastopa. Sama najprej nisem vedela, kdo naj bi se skrival za tem imenom, ko pa sem zagledala igralkin obraz, se mi je zdela zelo znana. Že na začetku je naredila dober vtis na nas. Bila je nasmejana, sproščena, zabavna ... Namen njenega obiska je bil, da nam razloži, kako je treba govoriti, ko imaš govor, predstavitev ali kaj podobnega. Zelo je pomembno, da si pred nastopom samozavesten, da sam sebe ne kritiziraš: »Joj, jaz pa tega ne znam.« Pomembno je tudi, kako prihajamo na oder, v učilnico, pred tablo. Biti moramo vzravnani, imeti moramo očesni stik z vsakim od gledalcev oziroma poslušalcev. Vsakega posebej moramo pogledati, počakati, da nam prisluhnejo, potem pa je na vrsti govor. Da lahko govor izpe- ljemo, kot smo si zamislili, moramo dihati s prepono. To nam bo pomagalo, da bomo stali pokončno in vzravnano. Veliko vlogo igrajo pravilna izgovorjava besed, pravilno naglaševanje samoglasnikov ter seveda pravilno poudarjanje besed, da sporočimo tisto, kar smo si zamislili. Teoretičnemu uvodu je sledilo naše branje Prešernove pesmi Povodni mož. Vsak izmed nas je prebral eno kitico in dobil nasvet, kako naj svoje branje oziroma recitiranje izboljša. Nekateri so prebrali tudi uvod svojih govorov, kjer jim je svetovala, kako naj glasovno obogatijo svoj govorni nastop, da bodo pri poslušalcih dosegli boljši učinek. Šolska ura z Ljerko Belak je hitro minila. Zabavno in duhovito nam je povedala veliko pomembnih stvari. Vesela sem, da nas je obiskala prav ona, saj je s svojo odprtostjo in sproščenostjo razložila kar nekaj zapletenih stvari. S svojo pozitivno naravnanostjo do poslušalcev ter gledalcev se mi bo zagotovo vtisnila v spomin. Anja Meše, 9. b Foto: Barbara Flajnik Otroške ustvarjalne delavnice TD Kurešček Letošnja prva delavnica je bila na temo velike noči. Delavnice se je udeležilo 25 otrok ter 14 staršev in spremljevalcev. Delavnica je potekala pod mentorstvom Barbare Gvardjančič in Milice Pavlič. Otroci s starši smo okraševali jajčka z ovijanjem in lepljenjem barvnih vrvi, z lepljenjem dekorativnih nalepk (otroci so rekli za 'kraljevske pirhe'), barvanjem z barvo z učinkom dvobarvnosti (kar je zamikalo najbolj radovedne), z lepljenjem figuric in barvnih krogcev iz filca, z vtikanjem perlic, dekoriranjem z bleščicami (najbolj priljubljena tehnika med otroki), izdelovanjem figuric iz filca neposredno na jajčku ipd. Skratka možnosti oblikovanja pir-hov je bilo nešteto in porodile so se čisto samosvoje kombinacije, kar pa je tudi namen ustvarjanja. Na otroških delavnicah uživajo pri ustvarjanju tudi mamice ali babice, tete, očetje, ki spremljajo otroke in jim pomagajo pri izvedbi. Na trenutke se prepustijo lastni domišljiji in zdi se, da se čas ustavi. Zato so podali idejo, da organiziramo delavnico za starše oz. odrasle. Izrazili so celo konkretno željo, česa bi se radi naučili in kaj ustvarjali. Takoj smo se dogovorili, da delavnico oblikovanja iz fimo mase organiziramo konec maja. Prav tako smo bili zelo veseli, da se je javila še ena mentorica, ki bi vodila ustvarjalne delavnice. Kmalu jo bomo srečali na eni od delavnic ter se z njenimi dragocenimi izkušnjami in napotki prepustili kreiranju. Društva podmokrških vasi bomo programe društev uskladila ter si pri izvedbi projektov medsebojno pomagala. Tako bomo uskladili tudi programe ustvarjalnih delavnic in uvedli redno izvedbo enkrat mesečno. Vabljeni vsi, ki ste radi v družbi ustvarjalnih! Več informacij o delavnicah ter o programu društva najdete na socialnem omrežju Facebook pod Turistično društvo Kurešček. Zato nas všečkajte in spremljajte. Če niste uporabnik/-ica Facebooka, nas kontaktirajte po e-pošti tdkurescek@gmail.com. Zuhra Jovanovič Velikonočna delavnica www.obcina-ig.si 17 Pestro dogajanje pri Ptičkih Mesec marec je bil v skupini Ptički zelo živahen. Poleg radosti na snegu smo otroci ob materinskem dnevu za mamice izdelali lepe verižice. Na velikonočni delavnici smo skupaj s starši izdelali ovčko na travniku. Starše smo po delavnici presenetili z majhnimi orehovimi potičkami. Pri peki potičk nam je pomagala babica Branka, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Ptički iz Vrtca Ig Knjižico Jezerska okenca se odpirajo lahko naročite po e-pošti: info@dfg.si. Čarobni napitki Marca smo se Zajčki in Žabice odpravili na izlet in ogled Pivovarne Union. Prijazne hostese so nas popeljale skozi muzej piva, skladišče in ogled proizvodnje. Videli smo enega izmed največjih skladišč v Evropi, izvedeli marsikaj novega, na koncu pa smo lahko preizkusili še njihove brezalkoholne izdelke v čarobnih barvah. Za povabilo in organizacijo se iskreno zahvaljujemo gospe Kuzma. Zajčki in Žabice iz enote Studenček Malčki na ogledu tovarne pijač Spoznajte mline in žage na Iški Otroci, na spletni stani http://www.ljubljanskobarje.si/okljukec vas čaka zabavna in poučna e-lekcija o življenju ob reki Iški. Po njej vas bo vodil Okljukec. - Če bi rad izvedel kaj več o vodni žagi ali mlinu, klikni na moj rep, f \ pa greva na potep! 18 www.obcina-ig.si ti mcitna knjižnica Ij ubijanj DRAGI OTROCI, VABLJENI NA PRAVLJIČNO DOGODIVŠČINO DREAM IN ENGLISH v knjižnico ig V SREDO, 17. APRILA, OB 17. URI V SREDO, 15. MAJA, OB 17. URI Zgodbica The Lion in the Library govori o levu, ki Dream your Dream je prav posebno srečanje, kjer je pomotoma zataval v knjižnico in povzročil pravo bodo otroci iz nežnih sanj zaplavali v resnični svet nara zmedo. Pravljična dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. voslovnih odkritij. Interaktivna dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. im«tna knjilnio ljubljena DRAGI OTROCI, VABLJENI V KNJIŽNICO NA ČAROVNIŠKO PREDSTAVO ČAROBNA DEŽELA V SREDO, 8. MAJA, OB 17. URI. ČARA ČAROVNIK MATEJ. Predstava je primerna za otroke od 3. do 12. leta starosti. VSTOP PROST! rs meitna fcnjijfiic.i IJubljana PRAVLJIČNA JOGA v sredo, 24. aprila, ob 17. uri v Knjižnici Ig. Pravljična joga je vodena vadba, ki je posebej oblikovana za otroke. Otroci se skozi pravljico učijo osnovnih jogijskih položajev in se pri tem tudi zabavajo. Vadimo v udobnih oblačilih in bosi ali v nedrsečih nogavicah. Zaželeno je, da s seboj prinesete telovadno podlogo. Vodi Sabina Sopko. www.obcina-ig.si 19 Novice iz Naravnega rezervata Iški morost Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije skrbimo za Naravni rezervat Iški morost, ki leži severno od vasi Brest. Po obrobju naravnega rezervata poteka Koščeva učna pot, na kateri lahko spoznate značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja in načine gospodarjenja, s katerimi jih ohranjamo. V rezervatu so našle svoje prebivališče tudi številne redke in ogrožene rastline in živali. Lani smo podaljšali obstoječo učno pot, tako da je postala krožna. Ob podpori Krajinskega Kosec (Crex crex) parka Ljubljansko barje smo pripravili dodatne informativne table, s katerimi smo nadomestili stare in opremili nov del učne poti ter ponatisnili vodnik po učni poti. Krožna učna pot bo za javnost odprta v sredini aprila. Vabimo vas, da jo obiščete. Dolga je 2,5 km, ogled pa traja približno uro in pol. Pot se začne pri lesenem mostu čez reko Iško med Lipami in Tomišljem. Ker ni utrjena, za ogled priporočamo nepremočlji-vo pohodno obutev, v primeru dežja pa tudi škornje. Ob tem vas vljudno prosimo, da nam pomagate pri ohranjanju ptic in narave v rezervatu, med drugim tako, da imate psa na povodcu, smeti odnesete s seboj, motorna vozila pa pustite ob cestah. Ker najbolj ogrožene ptice gnezdijo prav na mokrotnih travnikih, vas prosimo, da za ogled uporabljate učno pot po obrobju in ne prečkate travnikov. Lani se je povečalo zanimanje skupin za voden ogled učne poti. Skupaj smo izpeljali 16 vodenj, v okviru katerih si je rezervat ogledalo 566 obiskovalcev, predvsem osnovnošolcev in dijakov ter nekaj strokovnih skupin. Opažamo, da se tudi število individualnih obiskovalcev veča, še posebej ob lepih koncih tedna. Če poznate ptice in naravo ter vas veseli vodenje skupin, vas vabimo, da se pridružite kot vodniki po rezervatu. Po začetnem uvajanju boste lahko sami popeljali organizirane skupine po Koščevi učni poti ter jim predstavili naravo in načine gospodarjenja v rezervatu. Sicer člani društva na Iškem morostu redno popisujemo ptice gnezdilke in spremljamo pojavljanje zimskih gostov. Lansko poletje smo prešteli pojoče kosce, ki jih je bilo še več kot prejšnja leta, in sicer 13. V letu 2012 je bilo veliko povpraševanje po stelji iz rezervata, saj je bil zaradi sušne zime in pomladi prirast trave slab. Pri košnji in spravilu, ki je nujno za ohranjanje ogroženih vrst ptic, so nam pomagali kmetje iz okolice, s katerimi smo še povečali košene travniške površine. Pri tem so nam pomagali tudi prostovoljci društva, ki so počistili nekaj grmovja. Vsem se za pomoč najlepše zahvaljujemo. Željko Šalamun in Eva Vukelič, DOPPS Foto: Peter Buchner, arhiv DOPPS 4 DOPPS Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tržaška cesta 2, p. p. 2990, 1001 Ljubljana 01/426-58-75, dopps@dopps.si, www.ptice.si Nova učna pot Z Okljukcem ob reki Iški © Iška je res prav zanimiva reka. Na svoji razburljivi poti teče skozi divji Iški vintgar, po rodovitnem Iškem vršaju in močvirnem Ljubljanskem barju. Sem in tja, ko so razmere prave, pa se na delu svoje poti za več dni, mesecev ali celo let umakne s površja in tako zbudi začudenje v širši javnosti. Zaradi številnih naravnih pojavov, ki jih povezujemo z reko Iško, pa tudi zaradi močnega vpliva, ki ga je imela na človekove dejavnosti (in obratno seveda), je nadvse primerna za interpretacijo sodelovanja in sožitja človeka ter narave na Ljubljanskem barju. V okviru evropskega projekta 2BParks, v katerem sta sodelovala Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in KP Ljubljansko barje, se je porodila ideja o učni poti ob Iški, s katero bi predstavili vse bogastvo reke in njene zgodovine. Zasnovali smo 11 informativnih tabel, ki jih zaradi velike finančne stiske, s katero se soočamo na parku, žal še nismo uspeli postaviti v naravi. Kljub temu pa vas vabimo, da se odpravite po tej 13 kilometrov dolgi poti (s kolesom bo lažje) od Iškega vintgarja pa vse do izliva Iške v Ljubljanico pri Lipah. V pomoč na poti vam bodo zemljevid poti in informacijske table, ki jih lahko najdete in natisnete na spletni strani KP Ljubljansko barje (http://www. ljubljanskobarje.si/potepanja--po-ljubljanskem-barju/ucne--poti/2#rekaiska ). Morda bo vaše doživljanje in spoznavanje reke tako še bolj avtentično in neokrnjeno. Kaj nam torej pripoveduje Iška? V zgornjem delu poti, ko sledimo še hudourniški, živahni reki, se spoznamo z nastankom soteske, ki jo imenujemo Iški vintgar, in pojavi, ki so značilni za kraško zaledje te reke. Ko se približamo prvim naseljem, bomo ugotovili, da je bila vse do nedavnega reka Iška zelo pomembna za gospodarjenje. Ne le da so po njej splavljali les iz gozdnatega zaledja, njen tok je gnal kar 52 žag in mlinov. Ko pridere na ravnine pa tudi Iško, kot njeno slavnejšo sorodnico Sočo, mine živahnost. Zaradi počasnejšega toka je odložila material in s tem v dolgih tisočletjih ustvarila Iški vršaj, ki ga danes poznamo tudi kot pomemben vir pitne vode. Spoznamo, kako deluje vodarna Brest in od kod črpamo pitno vodo. V nadaljevanju končno izvemo, zakaj je maskota učne poti simpatični Okljukec. Reka Iška namreč zadnji dve stoletji teče drugod, kot bi bil njen naravni tok. Regulirali in izravnali so jo z namenom večje uporabnosti za človekove potre- Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-■ Okljukec - maskota učne poti be in dejavnosti. Čisto ob koncu se spoznamo še z barjanskim značajem reke in njene okolice, saj Iška priteče na močvirno območje, katerega današnjo podobo so močno oblikovale težnje po osu-šitvi barja, rezanje šote, kopanje drenažnih jarkov ... Prav gotovo vas že zanima, kaj vse še skriva Iška, zato le pogumno na pot. 20 www.obcina-ig.si Pot je dolga 13 kilometrov in je najbolj primerna za obisk s kolesom. Nič ne bo narobe, če se je boste lotili tudi z zadnjega konca, iz Lip, in se počasi vzpenjali ob njenem toku. Do izhodišča poti v Lipah in do Iške vasi je mogoče priti z avtobusom mestnega pro- meta. Ob poti je tudi nekaj priložnosti za okrepčilo, ki bo posebej prijalo poleti, saj je pot precej izpostavljena soncu. Lahko pa se nam pridružite tudi na našem strokovnem vodenju z naslovom Skrivnostna barjanska tla in vode 20. aprila ali pa na pohodu, ki bo letos potekal po učni poti Okljuk 18. maja ob 8. uri pri gostišču Kolišče v Lipah. Za najbolj zvedave pa učna pot Okljuk skriva še dva izziva. Na spletni strani parka se lahko preizkusite v reševanju e-lekcije o žagah in mlinih na Iški ali pa ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV odgovorite na vprašanja, ki jih najdete na nekaterih informativnih tablah poti. Pravilni odgovori lahko prinesejo nagrado! KP Ljubljansko barje Iški vintgar - 'kanjon' reke Iške Kraška hidrografija -nadaljevanje Kraška jezera so v bistvu kraška polja, preplavljena s stalno, periodično ali epizodno (občasno) vodo. Glede na dolžino prepla-vljenosti razlikujemo stalna in pre-sihajoča kraška jezera. Druga so lahko periodična (če se pojavljajo v pravilnih in stalnih časovnih intervalih) ali epizodna, če se pojavljajo občasno ob močnem in dolgotrajnem deževju. Kraška erozijska jezera se lahko razvijejo še v uvalah in večjih vrtačah. Nastajajo tam, kjer je gladina kraške talne vode visoka. Na obravnavanem ozemlju imamo štiri jezera. Rakitniško ali Rakiško jezero je umetno jezero. Nastalo je z zajezitvijo zamočvirjenega sveta pri Rakitni za potrebe turizma ter bližnjih mlinov in žag. V odvisnosti od količine padavin je globoko od 1 do 3 metre. Strahomersko umetno jezero je v bistvu 200 m dolg, 140 m širok in 1,5 m globok ribnik pri naselju Strahomer na nadmorski višini 315 metrov. Ob jezeru sta dva kraška izvira zatrepnega tipa. Podpeško jezero, ki je znano pod imeni Podkrimsko jezero, Jezero pod Planinco ali tudi Jezero pod Sv. Ano, je najgloblje kraško jezero v Sloveniji. Leži na južnem obrobju Ljubljanskega barja blizu naselja Jezero pri Podpeči, na spodnjem koncu okrogle kraške kotanje Zajezero na nadmorski višini 365 m. Vanj se stekajo vode površinskih kraških izvirov, ki se zbirajo v manjšem potočku. Napaja se s površinskim dotokom potoka Jezernice oz. Mlinskega potoka, ki izvira v podnožju Krimskega hribovja v povirju sedmih izvirov. Pod peško jezero je dolgo 135 m, široko 120 m in globoko 16 m ter ima skoraj okrogel presek. Njegova glavna posebnost je lija- kast ponor približno v sredini jezera z več kot 51 m globokim breznom v sredini lijaka. Pravzaprav gre tu za več globokih brezen, ki se na globini 50 m združijo v dve dvorani. Od Ljubljanskega barja ga loči 10 m visoka pregrada. Voda prek lijaka odteka v več sto metrov oddaljeni izvir Pod hruško in Hruški potok, ki je desni pritok Ljubljanice. Obroblja ga močvirnati travnik, ki mu domačini pravijo Zajezero. Ob večjih poplavah je gladina vode tudi do 3 metrov višja od povprečne in poplavi okoliško ravnico. Jezero skupaj z Zajezerom je razglašeno za naravni spomenik Slovenije. Brezoviško jezero pri Preserju na nadmorski višini 293 m in v pie-zometrični ravnini z Ljubljanskim barjem je edino presihajoče kraško jezero na območju obravnavanega krasa. Ob večjih nalivih požiralniki na kraškem polju Ponikve ne morejo sprejeti vse vode, zato se polje spremeni v presihajoče jezero. Kraško polje ojezeri spomladi in jeseni, ko pade veliko dežja. Jezero so domačini poimenovali po bližnjem naselju Brezovica in ga predstavljajo kot Brezoviški jezero. Po najmanjšem kraškem polju Ponikve v Sloveniji vijuga potok, ki ima povirje in izvira v številnih stalnih izvirih na južnem robu polja Ponikve ter izgine s površja na severnem robu tega polja. Vode na polju Ponikve so podzemno povezane z vodami iz Rakitne ter z izviri na Ljubljanskem barju. Iška in njeno porečje Reka Iška je desni pritok Ljubljanice, ki je v srednjem delu vzdolž prečno-dinarskega iško-vintgarskega preloma izdolbla v kamnito podlago sotesko Iški vintgar, v spodnjem delu pa izoblikovala Iški vršaj. Izdanja v treh izvirih pod cerkvijo sv. Ožbolta pod vasjo Lužarji. Na svoji poti od roba Bloško-Rakitniške planote premaguje višinsko razliko blizu 500 metrov. V zgornjem delu ima Iška hudourniški značaj, v spodnjem pa je počasen in vijugast (meandriran) vodotok. Iška izvira na Bloški planoti dober kilometer zahodno od Lužarjev. Na svoji poti od Bloško-Rakitniške planote do Ljubljanskega barja je v srednjem delu v Mokrško-Krimsko hribovje vrezala ozko in več sto metrov globoko sotesko s strmimi do navpičnimi stenami, ki jo imenujemo vintgar. Iški vintgar je slikovita soteska s številnimi slapovi in slapiči, brzicami, kotliči, globljimi tolmuni, prodnimi in peščenimi sipinami, skalnatimi čoki številnimi zelo strmimi grapami, naravnimi korozijskimi okni in kamnitimi stebri. Vodo dobiva z desnega in levega brega, s tem da so pritoki na levem bregu veliko večji in številnejši kot na desnem. Levi pritok Zala izvira pod jugovzhodnim robom Rakitniške planote in se v Iško izlije pri Vrbici. Na levem bregu so pomembni še pritoki Jepark, ki izvira pri Rakitni, Opečnik, ki izvira pod Žilcami (Sv. Vid) in Črni potok, ki izvira pod Debelim hribom (792 m) zahodno od Osredka. Največji desni pritok Iške je potoček Šumnik, ki izvira pod Krvavo pečjo. Omembe vreden desni pritok je le še Kobiljek. Na nekaterih potokih opazujemo nastajanje lehnjaka, ki so ga lokalno uporabljali kot gradbeni material, s katerim so bile pozidane nekatere hiše in mlini. Srednji del doline med Vrbico in naseljem Iška nima pritokov, tu in tam pa naletimo na kakšen kraški izvirček. Od naselja Iške do Iške vasi gremo po opazno razširjeni (150 do 350 m) dolini, njeno dno pa je prekrito s prodnim nasu-tjem. Od Iške vasi naprej se doli- na Iške naglo pahljačasto odpre in nadaljuje v Iškem vršaju. Na zahodni strani aluvijalne ravnice zagledamo dva manjša barjanska osamelca: Poljsko gorico (332 m) in Zidano gorico (303 m), ki sta zgrajena iz spodnjejurskih različno sivih plastnatih gostih apnencev. Iška se pri Črni vasi izliva v Ljubljanico. Dolina Iške in soteska Iški vintgar Soteska ali tesen je podolgovata najožja in do več sto metrov globoka dolina s prepadnimi navadno skalnatimi pobočji ter potokom ali reko na dnu doline, kjer je dolina približno enako široka na vrhu in na dnu. Nastane z naglo globoko rečno erozijo, ki sledi največkrat tektonskim conam močno porušenih kamenin. Podobno, a še bolj razsežno geomorfološko obliko imenujemo kanjon. Iški vintgar je soteska, ki je nastala vzdolž tektonske cone prečno alpskega iškovintgarskega preloma z veliko erozijsko močjo razbohotene Iške v njenem zgornjem delu, ki se je globoko zarezala v mezozojske karbonatne kamenine Mokrško-Krimskega hribovja. Če pogledamo na zemljevid in strukturno karto Slovenije, vidimo, da je večina glavnih rečnih dolin na obrobju Ljubljanskega barja nastala ob dinarskih in drugače usmerjenih prelomnicah, vzdolž njihovih tektonskih con. To je dokaz, da so bile dinarske prelomnice v tem delu Slovenije med najbolj rušilnimi, če ne celo najbolj rušilni linearni tektonski elementi, ob katerih je selektivna vodna erozija s svojo silo in energijo z lahkoto poglabljala ozko strugo sledeč tektonskim conam porušenih kamenin in ustvarjala slikovite, globoke in mogočne površinske oblike na kraškem terenu. www.obcina-ig.si 21 zgodovina naših krajev MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG • april 2013 Geološka zgradba Iške doline in okolice Iško dolino in njeno okolico gradijo klastične (peščenjak, konglomerat, glinavec, skrilavec) mlajše paleozojske ter karbonatne (apnenec, dolomit, karbonatne breče), vulkanske in klastične mezozojske kamenine. Tektonika Raziskovano ozemlje pripada trem tektonskim enotam: Krimsko-mokrški grudi, Rakitniški grudi in Ljubljanskemu barju. Krimsko-mokrška gruda leži južno od Ljubljanskega barja. Stik med barjem in grudo je izrazito tektonski in je prekrit s kvartarnimi sedimenti. Z meritvami je ugotovljeno da se Krimsko hribovje še vedno dviga, zato govorimo o tektonsko aktivnem stiku. Od Rakitne proti Vrbici predstavlja mejo med Krimsko-mokrško in Rakitniško grudo dinarski raki-tniški prelom. Od Rakitne proti Žilcam oz. Sv. Vidu je meja pre- lom, ki omejuje rakitniško grudo z jugozahodne strani. Na zahodu meji Krimsko-mokrška gruda z Vrhniško-cerkniško grudo. Mejo predstavlja borovniški prelom, ki je nagnjen 30 do 50o proti severozahodu. Ob tem prelomu je Krimsko-mokrška gruda narinje-na v smeri proti severovzhodu na Vrhniško-cerkniško grudo. V geološki zgradbi Krimskega in Mokrškega hribovja močno prevladujejo karbonatne kamenine (apnenec, dolomit, karbonatne breče) triasne in jurske starosti. Na Rakitniški planoti so na površju Rakitniškega polja razgaljene precej starejše kamenine, ki gradijo Rakitniško grudo. Le-ta je z vseh strani obkrožena s precej mlajšimi kameninami, s katerimi meji tektonsko. Na območju raki-tniške grude so pestro razvite in najbolj razširjene spodnjetriasne plasti. Gruda je prepredena s številnim prelomi, med katerimi so najbolj pomembni tisti z dinarsko smerjo. Zaradi neenakih premikov ob prelomih je zgradba rakitni- ške grude stopničasta oz. gruda-sta. Rakitniška gruda je na severovzhodu omejena z rakitniškim prelomom, jugozahodna meja pa poteka ob prelomu od Rakitne proti Žilcam (Sv. Vidu). Na jugozahodu sega rakitniška gruda skoraj do Velikih Blok. Jugovzhodno mejo predstavlja prelom, ki poteka od Vrbice mimo Bukovca pod Mačkovcem. Na območju rakitni-ške grude so bile dvignjene na površje najstarejše triasne kamenine. Rakitniška gruda je sestavni del večje rakitniško-bloške grude. Ljubljansko barje je najjužnejši del velike Ljubljanske kotline. Leži na kontaktu alpskega in dinarskega sveta, ki je tektonsko še danes zelo aktivno. Še posebej aktiven je južni rob barja na prehodu v Krimsko-Mokrško hribovje. Slednje se še danes dviga, barje pa pogreza s hitrostjo 2 cm na leto. Ljubljansko barje je največja neotektonska oz. pliokvar-tarna udorina. Barjansko kotlino so v kvartarni dobi zasipavale bolj ali manj divje reke in hudourniki z barjanskega obrobja, tako da se debelina teh nanosov bliža debelini 150 metrov. Površina barja je danes praktično ravna. Monotonost barjanske pokrajine prekinjajo večji ali manjši kamniti čoki ali osamelci, ki so razmetani po celem barju in se dvigajo nad barje do 50 metrov visoko. Naj naštejemo le nekaj pomembnejših: Kostanjevica (367 m), Plešivica (350 m), Bevke (345 m), Blatna Brezovica (326 m), Sinja gorica (293 m), Babna gorica (328 m) in Grmez (320 m). Nekateri raziskovalci jih imajo za horste t. j. dvignjene dele barjanskega dna, drugi pa smatrajo, da gre za manj ugreznjene dele dna barjanske kotline. Na vsak način so njihovemu nastanku botrovali prelomna tektonika, premiki ob prelomih (ugrezanje, dviganje, zamikanje, razmikanje) ter narivanje. (se nadaljuje) Stevo Dozet, dr. geologije DOBRO JE VEDETI Nič ne more ustaviti evolucije Vse težave, s katerimi se sooča človeštvo, je možno rešiti na ravni vasi. Kosha Joubert Danes stanje v svetu preprosto zahteva nove oblike ustvarjalnosti, ki so zelo izrazito zastopane v sodobnih ekoloških naseljih in v tranzicijskem gibanju. Tam ugotavljajo, da so najbolj neizkoriščen vir, ki ga imamo, dobri nameni in ustvarjalnost državljanov ter njihova pripravljenost oblikovati spremembe - zlasti na ravni majhnih skupin, ki vzpostavljajo trdne medsebojne vezi in posebno vrsto vesele trdoživosti, ki je znana le še najbolj odročnim plemenom v svetu. Za zdaj le redko kdo zmore videti luksuz v preproščini. Mnogo si jih ekološko naselje predstavlja kot osamljeno oazico na odročnih obronkih sveta - torej zgolj kot preproščino. Drugi ga vidijo kot visokotehnološko, nadstan-dardno naselje, v katerem je vse zdravo, čisto in neškodljivo - torej predvsem kot luksuz. V resnici pa se ekološko naselje začne tukaj in zdaj: z odnosom do sebe, do drugih ljudi in okolja. Ni omejitev, kje je mogoče začeti oblikovati pristno ekologijo bivanja. Ob omembi 'ekologije bivanja' se ni neumestno vprašati, kako je sploh mogoče, da danes neekološko bivanje jemljemo kot normalno, eko in bio pa sta nadstandarda, ki si ju vsakdo niti privoščiti ne more? Še več, prav ljudem, ki si ju ne morejo privoščiti, se zdi bio in eko življenje, ki je v ravnovesju z naravnim okoljem, bodisi petič- Še je čas, da tudi pod Kureščkom ustvarimo eko naselja. Foto: Matjaž Košir Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja 2013 Nara Petrovič, ki je širši Sloveniji poznan predvsem kot samostojni raziskovalec škodljivih navad, soustvarjalec lepšega sveta, pisatelj in prevajalec, bo 20. aprila ob 16.00 uri v dvorani na Golem predstavil rešitve za dvig kakovosti življenja, ozaveščenost lokalnih skupnosti, višanje ravni samooskrbe in samouprave. Namen predavanja je približati ljudem genialne rešitve, do katerih so prišli v stotinah ekoloških naselij po svetu. Z aktivacijo lokalnih skupnosti po Sloveniji na mikro ravni lahko v celotni družbi dosežemo razcvet in odpornost proti nenaravno ustvarjeni krizi. 22 www.obcina-ig.si no ali nazadnjaško ali kar oboje hkrati. Ekološke skupnosti po svetu dokazujejo, da je model ekološkega bivanja zelo uravnotežen, sodoben in dostopen. Z novo ustvarjalnostjo razvijajo izredno učinkovite metode za reševanje medosebnih problemov, znižujejo okolijski odtis posameznika, so pretežno samooskrbne, tesno povezane z okoliškimi kmeti, ustvarjajo svetovno priznana izobraževalna središča, ki sodelujejo z velikimi univerzami in celo z Združenimi narodi. Večina ekolo- ških vasi združuje preprostost in sodobno tehnologijo. Toda kako narediti korak naprej? Romunski pregovor pravi: Brca v zadnjico je korak naprej. Skratka, treba se je premakniti, narediti korak v novo smer. Prav tega se ljudje marsikdaj otepajo. Nesmiselno jih je obsojati, saj to počnejo z dobrim namenom varovanja preverjenih tehnologij, ki po njihovih izkušnjah delujejo. Edini način, kako lahko naredimo resne premike, so lastni uspešni koraki po zgledu naprednih in ustvarjalnih ljudi povsod po svetu. Zgledov nam vsekakor ne primanjkuje ... Največje evropske eko vasi so se začele kot majhne neopazne pobude, toda v nekaj desetletjih so postale pomembni dejavniki za lokalno gospodarstvo, izobraževanje, turizem, kmetijstvo in okoljevarstvo. Lokalne oblasti običajno nimajo vizionarskega pogleda, ki bi jim omogočal razumeti vrednost eko vaških pobud, zlasti dolgoročen stabilizacijski učinek na gospodarsko, ekološko in demografsko stanje, posebej v odročnih obči- nah, ki so najbolj privlačne za oblikovanje ekovasi. Brez sodelovanja z oblastjo pa ne gre. Zametki eko vasi že vznikajo na mnogo področjih Slovenije, potrebujejo le še malo podpore, da se razbohotijo. Čas bo pokazal, ali res prinašajo rešitve za krizo politike, ekonomije, estetike in etike, že zdaj pa je jasno, da odpirajo izjemne možnosti. Nara Petrovič KMETIJSTVO Tečaj obrezovanja sadnega drevja Kljub zajetni snežni odeji smo se 1. marca ižanski čebelarji in nekaj vaščanov, vseh skupaj 24, ponovno zbrali v Brestu na tretjem tečaju obrezovanja sadnega drevja. Prvič so bili vodilna tema načini cepljenja sadnega drevja in obrezovanje na splošno. Lanska tema je bila oblikovanje krošenj starejših dreves. Zaraščena krošnja nastane zaradi napačne rezi, zaradi česar je krošnja senčna in neprezračena. Posledice so večja občutljivost za bolezni in manj okusni sadeži. Letošnja tema je bila vzgojna rez. Se pravi, kako mlado sadiko z rezjo pripraviti do tega, da bo razvila pravilno obliko krošnje in se bo dobro ukoreninila. Več o teh temah je bilo mogoče prebrati lani in letos v marčevskih prilogah Dela ter revije Delo in dom. Tečaj je vsakokrat vodil Roman Mavec, član našega čebelarskega društva, zaposlen na Kmetijskem inštitutu RS kot vodja poskusnega sadovnjaka na Brdu pri Lukovici. Vsako pomlad organizira celodnevne brezplačne tečaje obrezovanja sadnega drevja v omenjenem sadovnjaku. Štefan Bunič, ČDIg Vabilo KGZS - Zavod Ljubljana vas vabi na delavnico INFORMACIJSKE POTI V KMETIJSTVU Izobraževanje bomo izvedli štirikrat, in sicer v naslednjih terminih: 7. 5., 14. 5., 4. 6. in 11. 6. 2013, vsakič ob 9. uri. Delavnica bo potekala v prostorih KGZS - Zavoda Ljubljana, Celovška cesta 135, Ljubljana. Tečaji so brezplačni. Izobraževanje je namenjeno kmetijam, ki se želijo seznaniti s spletnimi stranmi, uporabnimi v kmetijstvu. Poudarek bo na spletnih straneh, ki nudijo možnosti vpogleda in uporabe podatkov za kmetijska gospodarstva. Predstavljene bodo spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, Agencije za kmetijske trge, Uradnega lista RS, URL s področja evropske zakonodaje-EUR-LEX, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Slovenskega informacijskega sistema za varstvo rastlin - FITO INFO, spletnega pregledovalnika GERK, sektorja za identifikacijo in registracijo živali - SIR, Centralne podatkovne zbirke govedo ter drugih. Vsak udeleženec delavnice bo imel na razpolago svoj računalnik in bo s pomočjo svetovalcev spoznaval posamezne spletne strani ter delo z njimi. Izobraževanje bo potekalo na različnih ravneh zahtevnosti in bo prilagojeno predznanju večine prijavljenih kandidatov. Število udeležencev na izobraževanju je omejeno. Zainteresirani se obvezno prijavite pri terenskemu kmetijskemu svetovalcu s prijavnico. Tel. št.: 01/2909-462 ali 041/310-196. www.obcina-ig.si 23 1. Občni zbor župnijske Karitas Ig V petek, 8. 3. 2013, smo imeli 1. občni zbor ŽK Ig v župnišču. Od skupno 20 prostovoljcev se nas je zbralo 17. Vabilu so se odzvali tudi trije vabljeni gostje. Predsednik župnijske Karitas (ŽK), ižanski župnik, mag. Jože Pozderec, nas je pozdravil in nam prebral odlomek iz Sveta pisma (Jak 1, 14-16) ter ga na kratko razložil. Obvestilo Karitas Ig Karitasjj Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12 1292 Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Prostovoljno delo v ŽK, če je opravljeno z ljubeznijo do tistih, ki so v stiski in pomanjkanju, ni samo trud in obveznost, ampak prinaša tudi veliko notranjega zadovoljstva in veselja. V današnjem preračunljivem svetu smo sodelavci Karitas pravzaprav živ simbol dobrote, o kateri Anton Trstenjak pravi: »Človeka resnično razveseli, ko se v svetu sreča z dobroto. Človeka lahko srečanje z dobroto tako razveseli, da je prav do solz ganjen.« Občni zbor župnijske Karitas je prisluhnil poročilom, pregledal in ocenil opravljeno delo v preteklem letu in sprejel nove predloge za prihodnje leto. Izvedli pa smo tudi volitve za imenovanje novega zapisnikarja in blagajnika ŽK. Zdaj so podani vsi pogoji, da se naša ŽK lahko tudi uradno registrira. ŽK Ig pomaga pomoči potrebnim ljudem iz župnij Ig, Golo in Tomišelj. V letu 2012 smo opravili 326,4 ure prostovoljnega dela. Informacije o delu ŽK smo objavljali tudi v občinskem glasilu Mostiščar, župnijskih oznanilih ter na oglasnih deskah. Vsak drugi petek v mesecu so informacije od 17. do 18. ure v prostorih župnišča. Teh je bilo v letu 2012 osem. Vso hrano iz EU in Škofijske karitas Ljubljana (ŠKL), ki smo jo raz- delili v letu 2012, nam je brezplačno pripeljal Jože Bevc, podarjeno hrano pa nam je prav tako brezplačno pripeljala Marinka Platnar. Naši prostovoljci so 18 posameznikom, starejšim in bolnim osebam ter družinam, ki ne morejo same priti po hrano, to dostavili na dom. V juliju 2012 smo prvič delili hrano iz EU. Razdelili smo 602 kg hrane 80 osebam. V oktobru smo dodatno naročili 92 kg hrane in jo razdelili 13 osebam. Konec oktobra smo dobili 276 litrov mleka iz rezerv EU in ga razdelili 93 osebam. V novembru smo pomagali osemčlanski družini, ki jo je prizadela smrt očeta, in jim podarili 86 kg hrane iz EU. Drugo polovico hrane iz EU za leto 2012, 1.118 kg, smo prejeli šele v januarju in jo razdelili 116 osebam. V letu 2012 smo tako s hrano iz EU pomagali 128 osebam. Nekaj oseb se ji je odpovedalo, nekateri pa so dobili hrano samo pri drugi delitvi. Delili smo tudi podarjeno hrano, ki smo jo dobili od ŠKL (jogurti, potica, bomboni, juhe, salame, krompir so prispevali občani Iga ter čistila in kozmetiko ipd.). Pakete hrane, ki jih naročimo vsakih osem tednov pri ŠKL, smo na osnovi predložene dokumentacije do upravičenosti razdelili v letu 2012 dvakrat, pri prvi delitvi sedmim posamezni- kom oz. družinam in pri drugi 11 upravičencem. V letu 2012 smo dobili pomoč iz ŠKL v obliki bonov za šolske potrebščine za eno petčlansko družino s tremi otroki (180 EUR), z drugimi šolskimi potrebščinami, posebej zvezki, smo pomagali 24 otrokom. Od ŠKL smo dobili tudi pomoč za šest družin za nabavo kurjave in bele tehnike (štedilnik) v skupni višini 2.100 EUR. Podarili smo tudi nekaj oblek in igrač, ki so jih prinesli v župni-šče posamezniki. Obleke in drugih uporabnih predmetov žal ne moremo sprejemati, ker za to nimamo ustreznega skladišča. Občasno pa smo pripravljeni sprejeti manjše količine, ki jo ob delitvi hrane ponudimo potrebnim. Število vseh oseb, ki smo jim pomagali v letu 2012, je 166, število družin oz. gospodinjstev pa 101. V to so vključeni tudi skavti in oratorij. Eni družini smo uspeli s pomočjo ŠKL plačati del položnic za elektriko, vodo in snago (139 EUR). V letu 2012 smo zbirali tudi prostovoljne prispevke s ponud- bo sveč. Udeležili smo se tudi izobraževanja in duhovne obnove, ki so jih organizirale posamezne ŽK in ŠKL. Za bolnike in ostarele smo organizirali družabno srečanje s sv. mašo ob praznovanju župnijskega zavetnika sv. Martina. Udeležilo se jih je 25. Obiskali smo tudi 11 oseb v bolnišnicah in domovih za ostarele. Vsem sodelavcem, ki kakorkoli pomagajo v tej dobrodelni organizaciji, iskrena hvala. Pomoč vsakega posameznika je vedno dobrodošla, pa čeprav je to samo lepa beseda in prijazen nasmeh osebi, ki ji je to podarjeno. Ana Podržaj Vabilo foh DRUŠTVO DRUŠTVO ■ FRAN GOVEKAR IG V nedeljo, 14. aprila 2013, bo pod vodstvom zborovodje Iztoka Petriča na Kureščku pri sv. maši ob 16. uri prepeval Ženski pevski zbor Ig. Po maši bo imel zbor še krajši koncert Marijinih pesmi. Na orgle bo igral Igor Kovačič. Vabljeni tako častilci Kraljice miru kot ljubitelji lepe zborovske pesmi! Ste kdaj pomislili na to, da bi izdelali družinsko drevo? Niste bili prepričani, da boste to znali ali zmogli storiti? Da? Potem se vam ponuja idealna priložnost! Udeležite se B,.ekaver v kjer boste: »qr - spoznali vire, iz katerih lahko črpate podatke o svojih prednikih - se naučili branja stare nemške pisave (gotice), v kateri so zapisani podatki - obiskali arhiv - izvedeli še mnogo drugih uporabnih podatkov Prvo srečanje, ki bo potekalo v OŠ Škofljica, bo v četrtek, 25. aprila 2013, ob 18. uri. Kotizacija: 20 evrov na osebo Dodatne informacije in prijave do 20. aprila 2013 po telefonu 031/772- 962 (Nataša), 041/868-180 (Iztok) ali e-pošti domoznanska@gmail.com Tečaj organizirajo in vodijo člani Domoznanske sekcije Interesnega združenja Naša Lavrica. 24 www.obcina-ig.si Karate-do kluba Ig Shotokan Na državnem prvenstvu 22 medalj! Tudi v novem koledarskem letu je program aktivnosti Karate-do kluba Ig Shotokan zelo zapolnjen. Konec januarja smo se udeležili že 24. zimskega seminarja v Murski Soboti, kjer je skupaj treniralo več kot 130 karateistov različnih karate klubov iz Slovenije. V začetku februarja smo imeli na Igu izpite za barvne, šolske pasove, kjer so vsi prijavljeni člani povišali svojo stopnjo pasu. Sledila so prva tekmovanja, in sicer v Italiji, kamor je skupno odpotovalo 13 tekmovalcev, od tega trije z Iga. Med njimi je vidnejši rezultat dosegel Lovro Kramberger, in sicer 2. mesto v borbah pri dečkih 10-11 let. Zadnji vikend februarja je v Rušah potekal že 36. tradicionalni turnir za Pokal Ruš 2013. Turnir je zelo dobro obiskan, udeležilo se ga je kar 400 tekmovalcev iz Romunije, Madžarske Srbije in Slovenije. V uradni otvoritvi tekmovanja je naš klub prejel pokal za tretji najboljši klub v zvezi v letu 2012. Na tekmovanju smo osvojili eno 1. mesto, dve 2. mesti in eno 3. mesto. V marcu se je Dino Mujdžič udeležil tekmovanja v Banja Luki kot pridruženi član ekipe iz Domžal. Nastopal je odlično, saj je osvojil prvo mesto v katah in drugo mesto v borbah med mladinci. Skupno drugo mesto na državnem prvenstvu V marcu je potekalo državno prvenstvo Shotokan karate-do zveze Slovenije (S.K.I.F.), ki je sestavljeno iz kvalifikacijskega turnirja in finala, kamor se uvrstijo najboljši tekmovalci iz kvalifikacij. Kvalifikacijski turnir je potekal v Limbušu, finale pa v Rušah v soboto, 23. marca. Na finale se je uvrstilo 10 klubov, od teh tudi Karate-do klub Ig Shotokan, ki ga je zastopalo 21 tekmovalcev različnih starostnih skupin. Najmlajši je bil sedemletni Miha, najstarejši pa v skupini veteranov Andrej, ki je že praznoval svojega Abrahama. Tekmovali so v katah posamezno in ekipno ter borbah posamezno kategorijsko ter absolutno. Bili smo zelo uspešni, saj smo izboljšali skupno uvrstitev med klubi glede na lansko leto. Osvojili smo namreč skupno 2. mesto med klubi, kar je nad pričakovanji. Skupno smo osvojili 22 medalj, od tega 9 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih. V katah so zlate medalje osvojili Aichi Švarc v kategoriji veteranov ter ekipe starejših malčkov (Gregor Medved, Naser Batic, Kristijan Železnikar), mlajših dečkov (Lovro Kramberger, Urban Golob in Aljaž Bratuša) in veteranov (Aichi Švarc, Andrej Pengov in Jani Golob). V borbah so prvaki postali: Naser Batic (malčki absolutno), Lovro Kramberger (mlajši Na izpitu za bele in rumene pasove Finale DP - tekmovalci, ki so tekmovali v katah. IK • 't h rfir ■ IN □ r Finale DP - tekmovalci, ki so tekmovali v borbah. dečki +35 kg), Vanessa Mujdžič (starejše deklice absolutno) in Dino Mujdžič (mladinci +55 kg in mladinci absolutno). Čestitke vsem tekmovalcem in tudi staršem, ki so nas spremljali na tekmovanjih ter navijali! Karate pozdrav OSS! Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Foto: Matej Kabaj šport — EsSm MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2013 Tekmi v športnem plezanju v Zapotoku V letošnjem letu smo člani plezalne sekcije Društva Zapotok na plezalni steni v RTC Zapotok izvedli dve tekmi v športnem plezanju. Lani smo imeli skozi sezono zgolj treninge, letos pa se je pod organizacijo Vita Čehovina, vodjo plezalne sekcije v Društvu Zapotok, zgodila prva interna tekma ter dober mesec pozneje še medklubska tekma. Starši so si lahko ogledali plezanje svojih otrok na umetni steni ter njihov napredek, otroci pa so doživeli, kako poteka prava tekma. Med seboj so tekmovali otroci, ki že drugo leto zapored trenirajo na plezalni steni v Zapotoku (kot člani plezalne sekcije Društva Zapotok), lani pod vodstvom inštruktorja Žige Debevca z Iga, letos pa treninge vodim Špela Albreht. Postavili smo šest plezalnih smeri, od katerih so jih otroci poskusili preplezati največ. Nekatere smeri so bile lažje, druge pa malo težje. Na začetku smo se skupaj ogreli, nato razložili pravila m— fJti Ekipa Zapotok 1 - 3. mesto Rezultati medklubske tekme Zapotok 2013 v športnem plezanju: Ekipe: 1. PK ŠKOFJA LOKA 2. DRPK Ljubljana 3. ZAPOTOK 1 (Ela Bizjak, Črt Pekarovič, Val Čehovin) 4. ASCENDO 1 Grosuplje 5. RAŠICA 6. ASCENDO 2 Grosuplje 7. ZAPOTOK 2 (Timon Kos Čelofiga, Vita Vidrih Mali, Gorazd Demšar) 8. ZAPOTOK 3 (Kim Antolin, Ina Zupanc, Nika Zupanc) Dečki: 1. Zajc Žiga, ASCENDO 2. Kinka Kristjan, ZAPOTOK 3. Zajc Anže, ASCENDO 4. Purkat Aljaž, ZAPOTOK 5. Mavec Jan, ZAPOTOK Deklice: 1. Rus Kristina, ASCENDO 2. Usenik Staša, ZAPOTOK 3. Birsa Maruša, ZAPOTOK 4. Markovič Lea, ZAPOTOK in tekma se je lahko začela. Na voljo so imeli približno eno uro, v tem času so uspeli splezati skoraj vse smeri. Vsi so se odlično odrezali in organizatorji se kar nismo mogli odločiti, kdo je bil najboljši. Ker so bili tako dobri, so zato na koncu vsi dobili medalje. Po tekmi smo se skupaj posladkali z doma spečenimi piškoti, ki so jih prinesle mame in babice. Tekma je bila za vse zanimiva in organizatorji zadovoljni smo bili, saj so otroci uživali, kar je najbolj pomembno. V počastitev krajevnega praznika smo 17. marca v goste povabili različne slovenske plezalne klube v RTC Zapotok, priredili prvo medklubsko tekmo Zapotok 2013 tričlanskih mešanih ekip za otro- ke, stare od šest do osem let, ter posamično za otroke od 8 do 13 let. Vsak klub je pripeljal tričlansko ekipo, tudi mi, kot gostitelji smo imeli kar tri ekipe nadobudnih mladih plezalcev. Slovenski klubi so se z veseljem odzvali in uživali smo v še enem lepem plezalnem dnevu. Polna dvorana gledalcev in veliko število mladih plezalcev je pričarala neverjetno atmosfero, ki nam bo ostala še dolgo v spominu. Domači plezalci so se odrezali odlično. Ekipa Zapotok 1 (Ela, Črt in Val) je osvojila tretje mesto. Zmaga in drugo mesto sta jim ušla za las. Tudi pri posameznikih je šlo dobro, Staša ter Kristjan sta osvojila drugi mesti. Že v mesecu aprilu bo na sporedu nova tekma, v kateri se bodo vloge staršev in otrok zamenjale. Plezali bodo namreč starši otrok, otroci pa jih bodo gledali in ocenjevali v vlogi sodnikov. V začetku meseca junija pa pripravljamo tekmo osnovnošolskih otrok Občine Ig. Morebitni interesenti lahko svoje otroke še vedno vpišete na trening plezanja. Treningi potekajo vsak petek popoldne v treh skupinah. Za informacije lahko pokličete: 041/561-061, Vito, ali 040/702735, Špela. Špela Albreht Foto: Dean Pekarovič šport i rji? GLASILO OBČINE IG • april 2013 MOSTIŠČAR RKMOKERC-IG Rokometaši ŠD Mokerc Ig se predstavijo Mlajši dečki A in B v sezoni 2012/2013 Tokrat vam predstavljamo še najmlajši ekipi ŠD Mokerc Ig, mlajše dečke A in mlajše dečke B, ki tekmujejo v državnem prvenstvu. Naši najmlajši rokometaši v ŠD Mokerc Ig so mlajši dečki A, letnik 2000 in mlajši ter mlajši dečki B in deklica, letnik 2001 in mlajši. V ekipi svoje prve izkušnje nabirajo tudi igralci letnika 2002 in celo 2003. Vodja ekipe mlajših dečkov A je Igor Cimerman, mlajših dečkov B pa Robert Pahor. Že tretje leto jih uspešno vodi trener Dejan Vujic, ki je tudi igralec v članskem moštvu ŠD Mokerc Ig. S svojo igro daje zgled svojim varovancem, da še bolj zavzeto in z veseljem trenirajo ter igrajo rokomet. Na treningih ima avtoriteto in otroci točno vedo, kdaj je čas za resno delo in kdaj se lahko zabavajo. Rezultati, ki jih je s temi ekipami dosegel, so zelo spodbudni in so tudi motivacija za nadaljnje delo z mladimi. Pod vodstvom Dejana so mlajši dečki A v sezoni 2010/2011 osvojili državno prvenstvo v mini rokometu, v sezoni 2011/2012 pa so bili državni prvaki v kategoriji mlajših dečkov B. Prav tako so se že kot mini rokometaši uspešno udeleževali mednarodnih tekmovanj in turnirjev, med njimi enega med bolj obiskanimi, mednarodnega turnirja v Pragi in tam bili nepremagljivi, prav tako v Zagrebu, letošnjo sezono pa so se udeležili mednarodnega turnirja v Beogradu in od tam odšli z drugim mestom in najboljšim igralcem v kategoriji. Mlajši dečki B so kot mini rokometaši v preteklih sezonah uspešno nastopili na turnirjih v Ribnici, Celju in Izoli. Tudi ta ekipa že stopa po stopinjah starejših in kaže na to, da je delo z mladimi na Igu na visokem nivoju. Priprave na letošnjo sezono so začeli že v sredini avgusta in po dobrem mesecu treningov se je začela nova sezona tekmovanja. Obe ekipi sta nastopili v predtek-movalni skupini Center I. V skupini mlajših dečkov A so nastopale naslednje ekipe: RD Loka 2012, ŠD Mokerc Ig, RK Radovljica, RK Krim - Olimpija, ŠD Škofljica Pekarna Pečjak, RK Duplje Tržič, RD Alples Železniki, RD Slovan in DRŠ Aleš Praznik. Po zelo uspešni lanski sezoni so si tudi letos zastavili visoke cilje. Kljub poškodbam in boleznim, ki so bile prisotne to sezono, so v svoji skupini zasedli drugo mesto in se uvrstili v polfinale tekmovanja. V predtekmovanju so odigrali šestnajst tekem, dvanajst so jih končali z zmago, eno z neodločenim izidom in tri s porazom. Nadaljevanje tekmovanja so Ekipi Mlajših dečkov A in B. Zadnja vrsta: Dejan Vujic' (trener), Kristjan Židanek, Andrej Pečar, Damir Hajric, Brin Cimerman, Jaka Glavan, Andraž Ornik, Martin Možek, Domen Baranja (manjka Matej Garvas) in Igor Cimerman (vodja moštva MDA). Srednja vrsta: Patrik Djuzic, Brina Ambrož, Haris Slomic, Gašper Kozin Zver, Gašper Marenče, Daniel PalačkoviC in Gaj Štamcar. Prva vrsta: Mark Baranja, Jakob lan Pintarič, Matic Šivec, Nejc Pahor in Blaž Malavašič (manjka vodja moštva MDB Robert Pahor). začeli v polfinalni skupini B, kjer so njihovi nasprotniki: RK Trimo Trebnje, RK Cimos Koper in RD Ajdovščina. Do sedaj so odigrali dve koli polfinalnega dela tekmovanja in v obeh srečanjih v domači dvorani zabeležili zmagi proti RK Cimos Koper in RK Trimo Trebnje. Po enotedenskem premoru se tekmovanje nadaljuje. V kategoriji mlajših dečkov B so bile v skupini Center I naslednje ekipe: ŠD Mokerc Ig, MARK Olimpija, RK Krim - Olimpija in ŠD Škofljica Pekarna Pečjak. Ekipa mlajših dečkov B, za katere igra tudi deklica, se je brez poraza v predtekmovanju zanesljivo uvrstila v polfinale, v skupino A. Njihovi nasprotniki so: RK Radovljica, RK SVIŠ Ivančna Gorica in RD Jadran 2009 Hrpelje Kozina. Tudi najmlajši so že odigrali dve koli v svoji skupini v domači dvorani. Prvo tekmo so končali z zmago nad RD Jadran 2009 Hrpelje Kozino, v drugi pa so morali priznati premoč RK SVIŠ Ivančna Gorica. Nekateri mlajši dečki nastopajo tudi za starejše kategorije in igrajo pri letnikih 1999, kjer so nepogrešljivi, občasno pa pomagajo celo dve leti starejši ekipi igralcev letnika 1998, s čimer si pridobivajo dragocene izkušnje. Vsi so zelo zagnani, zato so tudi napredovali v igri. Želimo jim uspešno tekmovanje v polfinalu, če pa pridejo do finalnega tekmovanja, kapo dol! Navijače vabimo, da obiskujejo njihove tekme in jih bodrijo. Igrajo z večjim veseljem, ko vidijo, da jih spodbujajo in za njih navijajo starši, prijatelji, sošolci in ostali ljubitelji rokometa na Igu. Še rokometni pozdrav: »Dejma j'h!« Igor Cimerman. ŠD Mokerc Ig Tekači vabijo Vsi, ki raje tečete v družbi kot sami, ste vabljeni, da se pridružite skupinskemu teku pod vodstvom trenerja. Tek bo potekal vsak torek ob 18.00 uri, začetek pa je predviden 2. aprila 2013. Dobimo se na parkirišču pred občinsko stavbo. Skupinski tek poleg izboljšanja fizične pripravljenosti posameznika krepi in razvija socialne vezi. Trener nas usmerja k našemu napredku, skupina pa nam daje motivacijo za tek in gibanje na prostem. Redno ukvarjanje s tekom blagodejno vpliva na vaše zdravje, pomaga pri zmanjševanju telesne teže in izboljšuje razpoloženje. Marjetka Pintarič Župec Pohodniško orientacijsko tekmovanje IskAAdventure trek IskAAdventure trek je drugo letošnje pohodniško orientacijsko tekmovanje v sklopu Slovenske treking lige - STL v sezoni 2013, ki bo potekalo v skrivnostni soteski Iški vintgar, Mokrškem in Krimskem pogorju ter delno tudi po Ljubljanskem barju 21. aprila 2013 s startom in ciljem v Iškem Vintgarju. Organizator tekme je IškAAdventure v sodelovanju s Planinskim društvom Krim. Slovenska treking liga (http:// www.treking.si/) je sklop samostojnih, a poenotenih in smiselno povezanih tekmovanj v pustolovskem doživljajskem poho- dništvu (trekingu) v Sloveniji in bližnji okolici. Namen pohodni-ško orientacijskih tekmovanj je doživljajska izkušnja pohodništva na različnih hribovitih predelih Slovenije. Tekmovalci se pomerijo v vzdržljivosti in iznajdljivosti na razmeroma dolgi, neoznačeni in prvenstveni pohodni trasi z nabiranjem kontrolnih točk in izvajanjem morebitnih nalog presenečenja. Za širši krog udeležencev bo zanimiva krajša netekmovalna 'aktivna' kategorija. Za vse, ki pa niste čisto nič vešči v orentaciji in bi si želeli kaj naučiti pa bomo pri tej kategoriji poskrbeli tudi za vodnika orientacista, ki bo imel nalogo, da jih bo med iskanjem točk nadziral in naučil osnove orientacije ter vam pomagal pri iskanju posameznih točk. Skratka idealna priložnost, za aktivnost v naravi povezana z učenjem orientacije. Tekmovalci se lahko v okviru spodnjih kategorij prijavite na eno izmed naslednjih treh prog: Vabljeni na orientacijski treking po Iškem vintgarju in okolici. nHHBU^" - Aktivna - dolžina proge cca. 10 km, višinski vzpon cca. 500 m - Pohodniška - dolžina proge je cca. 20 km, višinski vzpon cca. 1.000 m - Ultra - dolžina proge je cca. 35-40 km, višinski vzpon cca. 1.500-2.000 m Kategorije udeležbe: moški ultra in pohodniška, ženske ultra in pohodniška, skupna netekmovalna aktivna kategorija Start najdaljše proge bo ob 9.00, pohodniške ob 10.00, aktivne ob 10.30. Predstavitev trase bo 30 minut pred startom. Več o tekmovanju in prijavi najdete na www.treking.si, kjer je objavljen tudi razpis. Namen posameznega trekinga je tudi spoznavanje kraja gostitelja in druženje med udeleženci ter gostitelji, zato vas lepo vabimo, da se tega dne pridružite dogodku in pridete vzpodbujati udeležence trekinga. Še posebej pa vabimo k sodelovanju društva, ki boste imela na prireditvi možnost brezplačnega promoviranja ali prodaje eko in domačih izdelkov ter izdelkov, povezanih z naravo. Ne nazadnje je namen udeležencem predstaviti lepote našega kraja Iškega vintgarja z okolico, da bomo kot gostitelji trekinga udeležencem pustili lep spomin ter da se bodo k nam še vračali. Vse informacije: Boštjan Gačnik, GSM: 041/638-618 ali po e-pošti: info@ iskAAdventure.si. Vljudno vabljeni torej na trek ali ogled! Nevenka Kosec 28 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • april 2013 MOSTIŠČAR Strokovno predavar fA NOVE D<___ ODKRIVAJMO STARE MODROSTI v knjižnici Ig 17. aprila ob 19. uri lateja Tea Dereani in Miha Berčič ' sdavaniu b omo dobili informacije, ki nas rcic lili _________je razlika med pše_______ piro, katere . zitivne lastnosti kokosove maščobe j žive in fermentirane hrane',"zakaj je pomembno, da stročnice in oreščke fc namakamo, kako pomembna je pravilna ^ '.ombinacija živil in katerim kombinacijam živil bi se morali izogibati. Vstop prost! Ljubitelji starodobnih vozil IG Vabimo vas na 8. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Ig, ki bo potekalo 20. aprila od 8. do 20. ure pred gostilno Ulčar. Začetek vožnje po mejah nase občine ob 10. uri, povratek ob 13. uri. Ljubitelji stare kulturne dediščine vljudno promocijsko vožnjo. ________________na tel. 040/612-082 (Marko Hvale) 041/877-994 (Stane Zdravje) vabljeni na fc * -idi - ™ . * » ■ * Turistični podmladek Društva Fran Govekar Ig vabi na ogled —'društvo Ir ^ , fran govekar is svetovne razstave i DA VINCI - GENIJ, ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Izumitelj, slikar, znanstvenik, inženir, kipar, anatom, biolog, glasbenik, arhitekt, filozof ... Leonardo da Vinci je bil vse to in še več. Razstavo si bomo ogledali v četrtek, 18. aprila 2013. Odhod z Iga ob 16.00 (avtobus 19I). Pred Gospodarskim razstaviščem se dobimo ob 16.30. ^Vstopnina: 15 EUR odrasli, 10 EUR otroci, dijaki, študentje in upokojenci. Ogled traja uro in pol. Obvezne predhodne prijave, da uredimo vodenje, na GSM: 031/446-908 (Tončka) ali po e-pošti: info@dfg.si. Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje vabi V SVET ZDRAVILNIH RASTLIN v soboto, 20. aprila 2013, ob 9. uri Dobimo se pred RTC Zapotok. Podali se bomo proti Ščurkom pod Turjak, kjer bomo med potjo spoznavali in nabirali prve spomladanske zdravilne rastline. V Ščurkovem grabnu nas bo pričakal zdravilni čemaž, ki se ob potočku vsako leto razbohoti v svoji zeleni barvi in z značilnim vonjem. Hoje je pribl. 3 ure v obe smeri, primerno je tudi za otroke v spremstvu staršev. Kaj potrebujemo: • manjši nahrbtnik z vodo (po potrebi malico) • obvezno košarico/papirnato vrečko/bombažno vrečko za nabiranje zdravilnih rastlin • dobro voljo in smeh Vabljeni v svet zdravilnih rastlin! Za podrobnejše informacije lahko pokličete: 041/591-617 ali 041/222-312 VARIMO Vf E ULIHITtlli TEK* DA 5 H U P* J OPELEIIMO 1 Q. t>B L ETNICO p-EL-OVANi* pflUSTVAAHM* UkfiU. a+fciL j 6 i D Hi D IIVALNIMI INDTAMI £ ENTHA PO L P KI K-trM^ik »Uhi hli4( i - H .H I i lil V hi R*. UČIM Ia THCGVlrtO C LULEA.C L-M5.M. khEHL|IEJi ¿UMNlUl I P, 1- tUPV P PACA 1. H 1 ^-'društvo FRAN GOVEKAR IG Vabimo vas na 39. Govekarjev večer v ponedeljek, 22. aprila 2013, ob 19.00 v knjižnico Ig Predstavila se bo pisateljica Marija P. Vesel s svojo prvo knjigo LOV NA SLEPE TRUNKE. Govori o življenju deklice, ki odrašča v omenjeni samoti. Na videz - torej za družbo vrstnikov - je dekle zelo dolgočasno, a to je le maska, za katero se skriva nemirna hrepeneča duša. In ta opazi več, kot je zmožna opaziti duša, obdana s preobiljem zunanjega dogajanja ... Odprli bomo razstavo ZANIMIVOSTI IGA IN OKOLICE različnih avtorjev članov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Razstava bo na ogled do 20. maja 2013. Vljudno vabljeni! PniPAVITI SI LAHNO PO 1 B. AP PI LA NA - fHjHMi ITILAiHI PHVfTVA AHHA WWWV*.BB.LMTrVO'-AHH*Jil " IPLITMI JTBAMI tl(fTHA [?P.*.CA WWW.CCHTin-PB.tl TURISTIČNO DRUŠTVO KUREŠČEK vabi vse občane, društva in pohodnike na 14. TRADICIONALNI POHOD RASCA-KURESCEK 27. aprila 2013 Zbirno mesto in cilj: Dom borcev in mladine v Zapotoku od 8.00 do 8.30 Z avtobusi se odpeljemo na startno mesto Trubarjeva domačija na Rašci. Startnina je za odrasle 8 EUR, za otroke brezplačno. V ceni sta vključena avtobusni prevoz in malica. Pohod bomo končali z družabnim srečanjem v Domu borcev in mladine v Zapotoku. Prijave in informacije na tel: 041/474-327, 041/949-677 Pohod bo v vsakem vremenu! Vabljeni! 30 www.obcina-ig.si to društvo FRAN GOVEKAR IG V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje Analiza cvetnega prahu v medu z Ižanskega 25. aprila 2013 ob 19.00 v Mladinskem domu Raziskovalki z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU arheobotaničarka in palinologinja dr. Tjaša Tolar in dr. Maja Andrič bosta predstavili analize cvetnega prahu v različnih sortah medu, med drugim tudi v treh, ki so bili nabrani in pridelani na območju Ljubljanskega barja. Vse to in še več o medu, čebelah, čebelarjenju in našem okolju boste lahko izvedeli na zadnjem predavanju iz sklopa predavanj Barje, ali te poznam? Vabljeni! Ljubitelje narave in pohodništva vabimo na KONDICIJSKI POHOD PO MOKRCU v soboto, 11. 5. 2013, ob 8.00 uri. Zbirno mesto je RTC Zapotok, od koder se bomo z avtomobili odpeljali do Sivih dolin. Startali bomo v Zalužju. Pot nas bo vodila mimo Antonovega brezna do jame Skedence (ogled vhoda v jamo in morebitni spust, ostali vzpon na Stražo - razgledna točka). Nadaljevali bomo na Čavc (razgledna točka na robu Iške), si ogledali 250 let star bor, se spustili v Grdo (lovska preža, jasli), nadaljevali po poti do Dobja in nazaj pod Stražo do izhodišča v Zalužju. Pohod je zahteven, hoje je pribl. 5-6 ur in je dolga 15 km. Priporočljiva je pohodniška oprema. Zaradi organizacije pohoda prosimo za vaše prijave na tel. št.: 041/317-119 (Slavko) ali 041/757-696 (Tone), kjer dobite še preostale informacije. Pohoda se udeležite na lastno odgovornost. Prispevek je 3 EUR na osebo in vključuje enolončnico ob povratku v RTC Zapotok. Organizira Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Društvo Zapotok, Sekcija za družbene dejavnosti in družbeno odgovornost, vabi na PREDAVANJE O TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINAH, ki bo v četrtek, 16. 5. 2013, ob 18.00 uri v RTC Zapotok. Predavanje bo vodil doc. dr. Jernej Jogan z Biotehniške fakultete, Oddelek za biologijo Če bo lepo vreme, nas bo s kratkim obhodom po okolici seznanil s tujerodnimi rastlinami v naravi ter predstavil značilnosti, načine naselitve, vplive, odstranitev in ravnanje s tujerodnimi invazivnimi rastlinami v našem okolju. Z odzivnostjo in pripravljenostjo na reševanje te specifične problematike se zavedamo skrbi za svoje zdravje, zdravja naših otrok, živali in rastlin ter prav tako s polno odgovornostjo odločamo o naši skupni prihodnosti. Vljudno vabljeni! Vabilo na strokovno voden pohod po gozdni učni poti Draga s predstavitvijo drevesnega, grmovnega in zeliščnega sloja v gozdnem prostoru. Pohod bo vodil Milan Podlogar z Zavoda za gozdove Slovenije. Dobimo se pred lovsko kočo 25. 5. 2013 ob 9. uri. V primeru slabega vremena - dežja - pohod odpade. Kontaktna oseba: Simona Zorko GSM: 031/684-884 Lepo vabljeni! Naravovarstveni odsek PD Krim www.obcina-ig.si 31 SLIKOVNO GRADIVO -navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje_ Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obračajo na medobčinski inšpektorat in redarstvo, so na sedežih občin ter na spletnih straneh občin in se vlagajo po pošti ali osebno v poslovnem času vseh treh občin ali v elektronski obliki na naslov: inspektorat@ob.grosuplje.si. SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT. D. 0.0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si 32 www.obcina-ig.si ERTL, Tomaž - notranji minister pred osamosvojitvijo,ki ga je odlikoval predsednik Türk, LEH - središče gorske doline ob zgornjem toku Inda v osrčju Himalaje, MIRSKI, Lav - hrvaški dirigent judovskega rodu Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. zahvala in oglasi MOSTIŠČAR | GLASILO OBČINE IG • april 2013_ _MALI OGLASI_ Oddam apartma v bližini morja v Červarju za prvomajske praznike in sezono julij-september. Blizu morja, infrastrukture, sprehajalnih in kolesarskih poti. Cena ugodna. Info: 041/828-455 Iščem zanesljivo osebo za občasno varstvo dveh majhnih otrok (1 in 4 leta) na našem domu na Kureščku. Zaželene so izkušnje. Pokličite na: 041/776-529, Saša Iščemo delavca na stroju za brizganje aluminija. Kraj zaposlitve: Ig. Delo je dvoizmensko, uvajanje v delo bo opravil v času poskusne dobe (6 mesecev). Posebne zahteve: osnovnošolska izobrazba, vozniški izpit B-kategorije. Trajanje zaposlitve: nedoločen čas. Informacije na telefon : 01/4205280, 01/4205-283, GSM 041/660-803. V Brestu pri Igu nudim varstvo otrok. Za dodatne informacije me lahko pokličete na 041/660-136, Petra. ZAHVALA Ob zadnjem slovesu TATJANE SMOLE iz Kota Iskreno se zahvaljujemo pevcem okteta Orfej, gospodu Francetu Platnarju za govor ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni pogrebne storitve - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odra - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče .. - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 30. april 2013. Prihodnja številka bo predvidoma izšla 17. maja 2013. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 30. 4. 2013. Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. BOLŠJI SEJEM IZMENJAVA IN PRODAJA RABLJENE ROBE GOLO, 18.5.2013 ORGANIZIRA TD KUREŠČEK. INFORMACIJE IN PRIJAVA (PRIJAVA NI NUJNA): TDKURESCEK@GMAIL.COM, 041 949 677 ^ _ - __ ' TURISTIČNO DRUŠTVO (DARKO), u TURISTIČNO DRUŠTVO KUREŠČEK KUREŠČEK 34 www.obcina-ig.si URNIK ZBIRANJA ODPADKOV V OB ČINIIG GLASILO OBČINE IG • april 2013 MOSTIŠČAR APRIL 2O13 teden pon tor sre čet pet sob ned MAJ 2013 ttdtn pon tor srt čtt ptt sob ntd JUN2I^ 0L12 tedrs pen tof sre (črrt [det ;solt isrrd 14 1 2 3 4 5 6 7 18 1 i 2 3 4 5 22 1 2 15 8 9 10 H1 12 13 14 19 1 7 8 i 9 12 11 12 23 2 3 5 6 7 8 9 16 16 16| 17 118 19 20 21 20 13 14 35 36 17 2 S 29 24 10 11 12 M2 13 15 16 17 22 243 24 25 26 27 28 21 20 21 22 i 23 24 25 26 225 17 181 19 i20 21 22 22 18 29 3(0 22 7-CM 28 29 r 30 31 26 23 25 36 27 188 29) 20 JULIJ 20^133 teden pon tor sre; det pet sod ned AVGUST 202 3 teden pon tor sre čet pet sob ned SEPTEMBER 20C 3 teden pon tor sre čet pet sob ned 27 1 2 3 3 7 5 6 4 22 I 8 9 10 m 12 133 141 39 15 16 17 18 19 20 21 30 22 23 200 3 ¡5 2 6 21 2n 31 2 29 90 31 OKTOBER 2013 teden pon tor sre čet pet sob ned 31 i 1 2 2 11 32 3 6 5 9 9 10 11 33 12 14 121 m 16 15 16 34 19 241 21 29 22 2 6 23 35 23 25 26 ¡2 9 3 0 31 35 1 36 2 3 0 i 5 (3 2 8 37 9 10| 11 11 2 10 10 15 38 16 17 15 19 10 11 22 39 23 281 55 i 90 9 7 28 26 40 1 301 NOOEMBER 2013 teden pon tor sre čet pet sob ned trdrn |wn tor srr čet pet sob nrd 40 1 6 i 7 6 ¡5 6 44 1 2 3 48 1 41 9 0 9 10 11 19 10 45 9 2 6 | "9 8 9 10 49 H 5 2 6 i 5 t 3 8 42 162 15 14 116 16 17 20 <415 H 181 13 1199 12 166 17 90 9 1(3 11 12 13 1 <8 15 53 11 19 10 H4 213 34 26 57 13 14 16 21 28 213 22 91 16 17 38 116 1 (3 21 2:5 54 16 27) 28 3 nI <42$ 22 22 2 r 26 25 26 962 | 23 17 29 119 27 213 55) 93 20 21 JANUAR 201-4 teden pon tor sre (čet pet seb ned FEBRUAR 2014 teden pon tor sre čet pet sob ned MAARC 2014 tebes don tor tre Set pet seb sed 1 3 2 2 3 2 5 1 2 7 1 3 3 3 7 5 i 6 17 11 19 6 3 4 5 i 6 7 1 9 10 2 7 3 6 1i 2 3 3 12 H1 12 S5 17 12 16 7 10 11 12 13 149 15 1 2 11 10 11 12 m 1 55 13 16 4 27 21 29 20 23 22 26 8 17 18 19 z 20 1 22 23 121 15 H 13 38 21 22 22 5 27 20 26 i 2 7 l 55 21 9 ) 24 25 26 i27 21 13 22 25 26 25 d9 23 30 1-1 31 LEGENDA: sobota, nedelja embalaža |g m ešani komunalni odpadki Golo, Selnik (razen št. 1), Suša št. 7, 20 in 2t, Rogatec nad Želimljami, Visoko, Zapotok Škrilje, Podg ozd, Do bravica, Draga, Sarsko, Ig - južno od potoka Ižica (razen Čevljarske ulice), Dobevčava ul. št. 9, 11 in 1t Ig - severno od potoka Ižica in vključno s Čevljarsko ulico, bloki na Zagorici so izvzeti, Iška Loka, Matena (razen Matena št. 31a, t6, t6x in t7), Staje Suša (razen št. "¡k, 220 in 2t), Selnik št.1 Brest, F^o^kc^^j^ "lTi^nrii^e^j¡Vrbljene, Strahomir, Iška vas, Kot, Iška, Gornji Ig Bloki na Zagorici Zbiranje nevarnih odpadkov IG, pri gasilskem domu - 13. in 14. 5. 2013 ter 15. in 16. 10. 2013 GOLO, na parkirišču pri trgovini - 15. in 16. 5. 2013 ter 17. 10. 2013 Zbiranje bo potekalo med 9.00 in 17.30. Med nevarne odpadke sodijo akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, zdravila, neonske cevi ter vse, kar je opremljeno s simboli za nevarne snovi. Korozivna (jedka) snov Eksplozivna snov Oksidativna snov Vnetljiva snov Strupena snov Snov, nevarna za okolje Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev -njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 8. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) KRESOVANJE VRBLJENE 30 . 4 . ob 19.00 ansambel ROKA ZLINDRE VRTILJAK ZA OTROKE a / A U A \ / A / Ti T TH\A A TRADICIONALNI PRVOMAJSKI POHOD NA KRIM KDAJ: Sreda, 1. maj, ob 9. uri. KJE: Iška, križišče za Gornji Ig KDO: pohodniki, ki se radi družite. Tik pod vrhom bo poskrbljeno za dobro okrepčilo. Startnina: 5 EuR Vabijo vas krajani Iške vasi in Iške Marolt Beton d.o.o. Sinja Gorica 13, 1360 Vrhnika o»««® mu» m§ im^Šni ©©UMI 0 emall: mkko@marol1beton.5i www.marohbefon.sl tel:01 750 27 27 fax: 01 750 27 26 naročilo: 051 ¿19 8iS