/ DANES: Slavko Zalokar: TEKSTILNA INDUSTRIJA Z DOBRIM NAGRAJEVANJEM LAHKO POVEČA OSEBNE DOHODKE Mariola Kobal: PST, KONSPIRACIJA! Janez Voljč: NA DNEVNEM REDU: USLUŽNOSTNA DEJAVNOST Dušan Kralj: OPROSTITE, NIMAM ČASA) Sobota, 21. maja 1960 Štev. 20, leto XVIIL V OKVIRU so Se so ugotovili, da 'tn.ed določanju razmerij skladt * e”.nini) dohodki in h; 2 rj?°j^e^a nekoliko ušte-Za letnit- besedo povedano, vali nr n}e !eto so predvide-ke, nroJnal° za osebne dohod-iinorVSein zaradi tega, ker bili d t Ve^e želje, da bi do-stroip ovarno nove stroje. Za nekaj j° skrbeli pravzaprav že Postani)-' Nove stroje so takoj ngotma- Vred človeka in zdaj «ZoZ }a30’. da bi bilo treba nUi n i.VS^ nekoliko spreme-nih v„?nst človeka. Do takš-breza9°tovitev niso prišli niti ^fatk eko.n,:lmskih računov, 9el 06HnPihČe iim ne bi mo- starirtnj1 ^Pretirane skrbi za tega z^asti ne zaradi Pot)/«- er so vsako morebitno osebnih dohodkov Ko m u nezaupnico? s Proizvodnjo, z re-Za (jpP0’. skratka s priznanjem niso ^ usPeh. Nič drugega je j}1’ kot omogočiti več- Pobrai,U*kZ’ ki bi le začasno dov tt neka] sredstev iz skla- čas' k 9otavljajo’ da je Prišel v čio° bodo tudi »investicije« Prni,0^6^11 vplivale na večjo ^jšnje in s tem naxsk°-Vladov *)onovno povečanje teli'^ko so ugotavljali in ho-končS tUdi ukrepati, češ, saj ko h ° sami odločamo, ka- orno razdelili sredstva. nes I^akovali bi, da danda-Vsai aksn*3n zaključkom ne bo Val ^.načelu nihče nasproto-Dnno, 1 da bo pristal vsaj na šen °re- Toda kolektiv se je Pio t6) ro zavedel, da ima sa-,k‘ri‘ “ * čin^°f S0 0 tern obvestili ob-rov nx eneBa od obeh zbo-jim' j c pa ljudi na občini) so odgovorili zelo na kratko: ftoSp 6 boste spreminjali od-sklarvned osebnimi dohodki iv »arn \bomo Poskrbeli, da ne2n,2b°.r Proizvajalcev izreče co _ Pnico.« (Komu nezaupni- a.li se to sploh iz DrcJ1’ kfr je vse odločeno ži ofji, sej°- Ker bo nekdo tu tiiCf7fl Poskrbel za nezaup Kolektiv je opustil predlo bi’ ?am pa se vendarle zdi, di nintm- dobro Povprašati z-ki h 3e ^ zbor proizvajalcei rman? .° tem odločal z razu »u. . ln upošteval še »občin a interese«. bo o tem razpravlja dbn froizvajalcev, ali pa cel *a f0ra bkrati, naj n e p o turf- razpravljat ^ 1 o te m, ali ni biro kei* na °bčini že izre nezaupnico tud spioT Zb°roma i a. neposrednem o^okratičnemu so Čanju v občini! stilni lS Oživel kolektiv tek tovarne. MITJA ŠVAB OB DNEVU MLADOSTI NAM MISLI BOLJ KOT KDAJKOLI POHITE K NAŠEMU TITU IN NAJIZBRANEJSE BESEDE NE MOREJO ZAMENJATI GLOBOKE ISKRENOSTI. S KATERO MU SLEHERNI IZMED NAS ZELI SREČO IN SE DOLGO IN ZDRAVO IN PLODNO ŽIVLJENJE. K NAŠEMU TITU, KI NI SAMO PRIJATELJ IN UČITELJ MLADEGA POKOLENJA IN VSEH NAŠIH DELOVNIH LJUDI, PAC PA TUDI RESNIČNI VZOR NAŠEMU ŽIVLJENJU, MLADOSTNI SREČI IN PONOS NASE BODOČNOSTI, NJEGOVO IME SE JE KOT DOBER IN ZVEST PRIJATELJ NASELILO V SLEHERNI DOM IN NAM PRINAŠA NOVE OBETE, VLIVA NOVIH MOČI. DA Z SE JASNEJŠIMI POGLEDI ZREMO V PRIHODNOST. IN ZATO JE NJEGOV ROJSTNI DAN POSTAL PRAZNIK, KI GA SLAVI NASA DEŽELA - PRAZNIK NASE SREČNE MLADOSTI. -NA SLIKI: TITOVA ŠTAFETA V LJUBLJANI (FOTO: MILAN ŠPAROVEC) GOVOR TOVARIŠA STANETA KAVČIČA NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE OB RAZPRAVI O RAZDELJEVANJU OSEBNIH DOHODKOV PO DELU Ljudska skupščina Slovenije je po dvodnevnem zasedanju (dne 17. in 18. maja) sprejela resolucijo o razdeljevanju osebnih dohodkov po delu in o strokovnem izobraževanju proizvajalcev. To je bil eden njenih prvih aktov s tega področja. Resolucija je bila plod zahteve Zbora proizvajalcev, naj pristojni organi in odbori prouče gibanje osebnih dohodkov in zaposlovanja. Kako veliko zanimanje je bilo za to, nam pove recimo samo skop podatek. V razpravi je o tej celoviti problematiki sodelovalo 26 ljudskih poslancev. Preden so ljudski poslanci začeli razpravljati o oblikovanju in razdelitvi osebnih dohodkov, je govoril predstavnik Izvršnega sveta LR Slovenije Miran Košmelj. V razpravi sta med drugimi sodelovala tudi podpredsednik Ljudske skupščine Slovenije Stane Kavčič in član Izvršnega sveta dr. Joža Vilfan. (V prihodnji številki »Pogovorov 60« bomo objavili resolucijo in izvajanja tovariša dr. Jože Vilfana, Mirana Košmelja in drugih di-skutantov. To se nam zdi potrebno zato, da bodo imeli proizvajalci pred seboj celovito gradivo o tako pomembni stvari, kot je razprava o razdeljevanju osebnih dohodkov po delu in o strokovnem izobraževanju proizvajalcev.) Tovariši ljudski poslanci! Mislim, da je diskusija, ki je bila zelo vsestranska in bogata, zelo jasno potrdila vsestranske politične in gospodarske rezultate, ki so doseženi z uvajanjem nagrajevanja po delu, ki je bilo zelo intenzivno realizirano zlasti v preteklem letu. Mislim, da je čas, to se pravi komaj leto dni, odkar se je to vprašanje operativno postavilo na dnevni red, pravzaprav za tako nalogo in za tako realizacijo, relativno zelo kratek, in zato je tembolj razve seljivo, če so doseženi tako veliki rezultati. Hotel bi v zvezi s tem opozoriti samo na eno številko. Po- vprečen dvig produktivnosti od 1953. do 1959. leta je v Sloveniji 4%, lansko leto smo dosegli, kot se vidi tudi iz poročila, 7,4°/o. Letos beležimo v I. četrtletju okrog 10 %. Zadnji podatki o dvigu produktivnosti, ki vključujejo tudi april, kažejo težnjo naraščanja tako, da lahko z vso gotovostjo trdimo: letošnji družbeni plan, čeprav predvideva relativno visoko povečanje proizvodnje, bo prav gotovo dosežen; osebno sodim, da bo verjetno tudi pr»-sežen. Toda, poleg takih konkretnih gospodarskih rezultatov, je treba tu videti tudi nekatere druge družbene elemente, ki se v zvezi s tem pojavljajo in o njih bi že- lel predvsem spregovoriti nekoliko besed. V začetku lanskega leta se je celotna akcija nagrajevanja po delu predvsem postavljala od vrha navzdol, predvsem so višji i politični i državno družbeni faktorji bili zainteresirani za tak razvoj stvari in prepričevali delovne kolektive, da je treba iti na tako pot. Ponekje je zaradi takega razvoja stvari, točneje rečeno, zaradi tega, ker so nekatera vodstva delovnih kolektivov hotela stvari postaviti odnosno realizirati preveč, bi rekel, z administrativno poenostavljenimi prijemi, prihajalo do konfliktov. Bilo je nekoliko odprtih konfliktov. No, ampak, čim so bili prvi rezultati tu, so se stvari začele temeljito spreminjati, tako da imamo danes situacijo, ki je diametralno nasprotna od situacije, v kateri smo bili v začetku lanskega leta. Namreč, delovni kolektivi so to koncepcijo sprejeli, jo razvili najprej in danes imamo predvsem opravka s pritiskom, z zahtevo delavcev, da se tam, kjer je bil ta sistem uveden, naprej razvija, izpopolnjuje, oziroma tam, kjer še ni uveden, čimprej uvede; tako da trdim, da danes ne moremo v zadostno hitri meri realizirati te neposredne zahteve delavcev. Operativa zaostaja, zaostajamo tehnično, zaostajamo strokovno za konkretno realizacijo programsko družbenega načela nagrajevanja po delu, katerega so delavci in delovni kolektivi, lahko rečemo, v celoti sprejeli. To se pravi, ni zavora nadaljnjemu družbenemu razvoju v tem smislu, kakšna pretirana mezdna miselnost, kakšne pretirane mezdne koncepcije, ampak narobe, prav narobe je res. Meni se zdi, da zavora nadaljnjemu razvoju postajajo še nekateri ostanki administrativnega sistema, administrativnih pojmovanj in administrativnih oblik, katere čutimo in katere obstojajo, od vodstev podjetij do zveznih, vključno do zveznih predpisov, vključno vse vmesne faktorje, ki so tu kompetentni za reševanje določenih problemov. Cel naš sistem, recimo, minimalnih osebnih dohodkov itd. itd., mnoga pojmovanja, v odnosu in gledanju na formiranje dohodka, na razdeljevanje dohodka itd., ki so v nas samih, so, se mi zdi, glavna zavora nadaljnjemu razvoju in so po svojem karakterju ne mezdne na-ve, ampak administrativno-dr-žavne narave. Zato se moramo zelo mnogo hitreje kot zdaj vsega tega osvobojevati in pomagati konkretno realizirati politična in programska stremljenja delavcev v delovnih kolektivih. Drugi problem: celotni ta sistem se je seveda tudi zelo hitro razvijal in pozitivno vplival na konkretne družbene odnose v kolektivih. Razvoj je z nagrajevanjem po delu šel v tem smislu, da se je čedalje bolj krepila neposredna oblast proizvajalcev in delavcev in da so bili pritisnjeni, tako rekoč ob steno še poslednji ostanki birokratizma in administrativne oblasti v okviru delovnih kolektivov. V tem pogledu smo napravili hkrati z omenjenim gospodarskim razvojem tudi velik politični razvoj v delovnih kolektivih. Povsod tam pa, m taki primeri so, kjer recimo na področju odnosov kolektivov — občina občinski ali tudi višji organi niso dovolj tenko prisluškovali takemu družbenemu razvoju, kjer niso šli v korak z njim, povsod tam nastajajo zdaj, ravne v tem času, konflikti, težave, kritika, zaostreni odnosi, nezadovoljstvo itd. itd. Nesporno je, da imamo predvsem na področju komun, kljub temu, da je sploš- (Nadaljevanje na 3. strami) 7 d nji v sindikatih • Tudi v preteklem tednu je bilo delo sindikatov usmerjeno na priprave in izvedbo. volitev delavskih svetov. Tako so Člani tajništva in člani komisije za družbeno upravljanje pri • OSS Celje nadaljevali z obiski posameznih kolektivov v zvezi s predpripravami in volitvami samoupravnih organov. ( • Na seji predsedstva OSS Murska Sobota so glede priprav na volitve ugotovili, da le-te ne potekajo tako kot je bilo predvideno in dogovorjeno na občinskih posvetovanjih. Nadalje so ugotovili, da je vprašanje volitev organov delavskega samoupravljanja šlo skoraj povsem mimo organizacij SZDL. V zvezi s tem so sklenili, da naj občinski sindikalni sveti takoj skličejo razširjene seje skupaj z občinskimi odbori SZDL, na katerih naj ugotovijo trenutno stanje glede predpriprav in volitev ter opozorijo sindikalne podružnice zlasti na kadrovska vprašanja. • V vseh gospodarskih organizacijah na območju občine Gornja Radgona so bili predvolilni sestanki, na katerih so sindikalne podružnice skupaj z organizacijami ZK predlagale kandidatne liste. Do problema je prišlo v Mizarskem podjetju Apače, kjer so se hoteli v delavski svet vriniti ljudje, ki nimajo za to potrebnih moralnih in političnih kvalifikacij. V omenjenem podjetju je tudi gospodarska situacija kaj čudna. Direktor podjetja namreč nima mnogo smisla niti za gospodarjenje niti za delavsko upravljanje. Organov delavskega samoupravljanja sploh ne upošteva, niti se ne pridržuje njihovih sklepov. Sedaj, v glavni sezoni, nimajo na zalogi nobenega lesa; imajo pa na zalogi že nekaj let več kot 250 kavčev; raznih galanterijskili predmetov pa imajo na zalogi za več kot 2 milijona dinarjev in vse to propada. Ker ni dovolj obratnih sredstev, jim je DES Maribor odklopil električni tok. Delavci so odšli na brezplačni dopust, kar se v tem podjetju ni zgodilo prvič. O problem ili v tem podjetju je' poročal predsednik sindikalne podružnice na posvetovanju predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic z območja občine Gornja Radgona. ,:n 9 Pretekli teden je bila seja komisije za gospodarstvo in nagrajevanje pri ObSS' Žalec. Govorili so o izpolnjevanju planov gospodarskih organizacij v prvem četrtletju letošnjega leta. Razpravljali so tudi o težnjah kolektivov Keramične industrije Liboje ter podjetja »HMEZAD« po administrativnem zvišanju tarifnih postavk. Komisija je zavzela negativno stališče do teh teženj omenjenih kolektivov in predlagala. naj pristopijo h kompleksnemu nagrajevanju po ekonomskem uspehu. • Pretekli teden je zasedal obratni delavski svet ekonomske enote Predelovalni obrati Železarne Jesenice. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta. Po novem pravilniku o nagrajevanju po ekonomskih enotah ima ta del kolektiva najnižje osebne dohodke v odnosu na ostale ekonomske enote. Pred zasedanjem delavskega sveta je o tem problemu razpravljal tudi aktiv komunistov. Člani obratnega delavskega sveta so vprašanje ostro postavili pred upravo ekonomske enote. Razprava na samem zasedanju je bila zelo burna. Vse kaže, da bodo novoformirani obratni delavski sveti delali drugače kot stari, ki so jih morali zaradi neaktivnosti razformirati. Sedaj imajo namreč materialno bazo in so ob podpori sindikata in Zveze komunistov začeli energično reševati probleme proizvodnje in s tem v zvezi tudi osebne dohodke. @ Na pobudo ObSS Jesenice je bil pretekli teden sklican masovni sestanek sindikalne podružnice Osnovne šole v Kranjski gori. Razpravljali so o delu podružnice, o plačevanju sindikalne članarine ter o še nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. MI - v %W POSVETOVANJE O TOVARNIŠKEM TISKU Tovarniški tisk omogoča demokratično sodelovanje V Sloveniji je postal tovarniški tisk na^vse,^ inembna družbena sila, saj ima okoli 200.000 med proizvajalci in njihovimi družinskimi člani. . to dejstvo je Komisiji za kulturo, prosveto in bsk P Republiškem svetu sindikatov narekovalo, da s posvet vseh urednikov in sindikalnih delavcev podtf ’ ki imajo svoje liste. V ponedeljek so na posvetu, 1 .. je vodil predsednik komisije Ivo Tavčar, razpravi ^ o vlogi, mestu in vsebini tovarniškega tiska. ieB razpravo ter izvlečke iz razprave bomo prihodnji a objavili v »Pogovorih 60«. Te dni so zadnji občni zbori občinskih sindikalnih svetov. Poročila kažejo, da so letošnji zbori zlasti glede na razpravo mnogo boljši kot lanski. Na sliki: tudi na občnem zboru ObSS Črnuče so se živahno pomenkovali POROČILO S PLENUMA RO SINDIKATA KOVINARJEV UTRDITI OBRATNE DELAVSKE SVETE Kot rečeno, se je tovarniški tisk močno uveljavil, še zlasti pa se je razmahnil v letih, ko smo uveljavili sistem delavskega upravljanja, oziroma v zadnjih dveh letih/ ko je delavsko samoupravljanje dobilo večje materialne osnove, kar je utrdilo njegovo vlogo pri gospodarjenju in upravljanju s podjetjem. Tovarniški tisk je torej neposreden spremljevalec delavskega upravljanja in vloga političnih organizacij, , sti pa sindikata in Zveze K :a. nistov pri vsebinskem usm nju tovarniškega tiska. Ugotovljeno je bilo, da si slabostim, ki jih lahko ugo a mo v posameznih listih, do^eio-delavskega upravljanja in s° rig-vanja kolektiva pri SoSP°a0tfaj nju in urejanju odnosov zn kolektiva in v komuni sf°, ,„ga zamisliti hrez dobre^ ni moč na posvetu je bilo se posebej po-’ glasila. To vel]a zlasti za veb^ udarjeno, da je v sistemu de- kolektive. Danes je v Slove^ lavskega samoupravljanja obve- okoli petdeset tovarniških hs^ ’ ščenost vsakega posameznika ki imajo skupno mesečno naki* osnova za demokratično sodelo- rtr, 70 000 izvodov pričakujeij* Na zadnji razširjeni seji Republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro stroke, ki so se je udeležili tudi predsedniki nje obratnih delavskih svetov. Razgovor je pokazal, da imamo zelo različna mišljenja o teh svetih. Nekdo je recimo trdil, da bi uvajamo ekonomske enote. Ugotovili pa so, da pravemu razmahu obratnih delavskih svetov manjka predvsem materialne osnove vanje in soupravljanje vseh pro- da bodo'takeTište'ustanaV'ja' ....fi ’že drugi kolektivi. Ker delavskih svetov in direktorji ne- prevelika samostojnost ter preveč in dovolj trdno opredeljenih pri- katerih gospodarskih organizacij, so se lotili dokaj širokega področja: problemov celotnega delavskega in družbenega upravljanja ter odnosov v gospodarskih organizacijah oziroma zavodih tega sindikata. O upravljanju in odnosih govorimo sedaj sicer zelo pogostokrat na raznih sestankih, konferencah, plenumih in podobnih srečanjih, toda kovinarji so materialne osnove obratnih delavskih svetov (odločanje o pla- stojnosti. S smehom so recimo izvajalcev. Poleg drugih klasičnih oblik obveščanja, kot so sestanki, obveščanje prek zvočnikov itd., je tisk prav gotovo najpomembnejši, saj konec koncev ne gre le za obveščanje, pač pa tudi za izmenjavo mnenj, kar vse lahko o najbolj neposrednih PrCT proizvajalca, o na ačrtib kateri dela zavrnili takšen obratni delavski omogoči tovarniški tisk. nu, investicijah, dobičku) napra- svet, kot ga imajo v hrastniškem vilo iz enega podjetja več samo- rudniku, ki nima druge pristojno-stojnih »podjetkov«, ki bi uničili -*• ’ ' ’*• '•*' i< J~’ celovit razvoj podjetja. Prav go- tovo je ta njegova bojazen nekje upravičena, toda le kot opozorilo, kaj se lahko zgodi, če gre razvoj v skrajnost, nikakor pa ne kot dokazilo, da obratni delavski sve- se lotili tega področja iz prav do- ti škodijo našemu gospodarstvu in ločenih gledišč in s prav posebno upravljanju. poglobljenostjo. Tako so pregledali, kako vpliva nagrajevanje po delovnem učinku na razvoj delavskega upravljanja (in obratno) ter ugotovili med drugim, da delitev zaslužka po spodbudnejših in pravičnejših načelih ne veča samo delavčevega zanimanja za gospo-darjetije v podjetju, temveč vse bolj utrjuje tudi zavest delavca, da je pravi upravljavec — se pravi uresničuje zamisli o liku in vlogi socialističnega delavca. Pogovorj ali so se recimo tudi o vplivu odnosov oziroma stikov med podjetjem in komuno na delavsko upravljanje. Nekatere slabe oblike teh stikov občutno škodijo razvoju delavskega upravljanja. Obsodili so zlasti pojav in dejavnost tako imenovanih trojk in petork v podjetjih, ki so jih čestokrat povzročili prav nedemokratični odnosi komune do podjetja. Obsodili so pojav, da občina separatno vsiljuje svoje stališče le nekaterim predstavni- Tako so tudi na plenumu zaključili, saj so mnogi drugi delegati z dokazi o dobrem razvoju obratnih delavskih svetov (recimo v Litostroju) pokazali, da so ti sveti pravzaprav nujnost glede na novo gospodarsko organizacijsko strukturo naših podjetij, ko sti kot pravico kaznovati delavce. Menili so, da bo treba zlasti razmisliti o tem, da naj bi v prihodnje obratni delavski sveti izdelovali plan proizvodnje obratov, skrbeli naj bi v obratu oziroma ekonomski enoti za spod-budnejše nagrajevanje, vodili samostojno (vendarle v smislu pravil kadrovske službe podjetja) celotno kadrovsko politiko v obratu, morali bi imeti pravico pri odločanju in razporeditvi čistega dohodka. Ti sveti bi morali tudi samostojno odločati o načinu rekonstrukcije proizvodnih sredstev in naprav. A. C. tisk blemih podjetja in občine, v in živi, ima močan vpliv na ^ kovanje njegove zavesti in M, na oblikovanje pravega up Ijavca. Tudi zato je bilo na,aki-svetu sklenjeno, da bomo s ^ mi posveti nadaljevali. Že v K ^ kem naj bi bili podobni ses po okrajih, kjer imajo več niških listov. Vendar na te ,ke Stanke ne bi vabili le urect . ... . , . . marveč tudi uredniške odbore t odbor in urednik potemtakem m- dstavnike političnih organ«® s a podrejena upravnemu vod- R in samoupravnih organov stvu niti. oddelku, v katerega je ^ vez bo dstaVljal * hst organizacijsko povezam To tovarniški 'tisk tudi odbor £ stališče je bilo na posvetovanju tovarniški tisk pri Novinarske^ sprejeto že zaradi ega, ker se je d u y f sf) 7jbrani pred^ pokazalo, da listi tudi vsebinsko stavnik. tovarniškega tiska ^ Ce je list namenjen kolektivu in delavskemu samoupravljanju, potem moramo uveljaviti tudi načelo, da so dejanski ustanovitelji tovarniškega lista delavski sveti, ki naj preneso odgovornost na uredniške odbore. Uredniški niso dobri, če jih ustanovi, vodi in včasih še piše nekdo iz upravnega vodstva, ali skupina, ki jo je izbralo upravno vodstvo. Na posvetu je bila opredeljena tudi lili predvsem urednike f— s() nih listov, za predsednika inž izbrali tovariša Vida Stempi :*n-!ar ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NOVA GORICA l#’ Trgovina in obrt zaostajata Že nekajkrat smo ugotovili, da je posebna značilnost letošnjih občnih zborov občinskih svetov vse večje zanimanje članov sindikalne organizacije za splošno družbeno in gospodarsko dogajanje v občini. Proizvajalcev ne zanima samo, kako je v podjetjih, temveč kako je v vsej komuni: kako je s prosveto in kulturo, kako je s športom in rekreacijo, kom podjetja, ki se potem pred še prav posebej pa, kako je s i i „ 1 _ a. : _________• . 4 ^ . .. T „ —„ ofirvsi r\ o y-i r* rr i b-I J Ja, na stimi panogami, ki skoraj največ vplivajo na življenjsko raven prebivalstva — s trgovino, obrtjo in gostinstvom. Ta značilnost se je pokazala tudi na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta kolektivom zagovarjajo: občini so tako sklenili!« Kot o posebnem problemu v našem celotnem družbenem in delavskem upravljanju so govorili o upravljanju gospodarskih in strokovnih združenj gospodar- Noya“‘G?r“icar ki“ je“ bii°prav'go skih organizacij ter o upravlja- ^ovo eden izmed najboljših to-nju znanstvenih zavodov in msti- občnih zborov pri nas. tutov. Priporočili so, da naj do- .j,0 trditev zlasti podkrepljuje bijo gospodarska združenja res ž;vahna in sistematična razprava, pravo delavsko upravljanje, da- k; je recimo zei0 stvarno ocenila nasnji upravni sveti oziroma od- uvajanje novih oblik nagrajeva- 5ori,~ kl P1-61®?110 ses,ta7u1;,a:|0 nja v posameznih podjetjih, direktorji in vodilni uslužbenci osvetlila je mnoge probleme pri podjetij pa naj postanejo stro- uvajanju popolnejšega delavske-kovne komisije, svetovalci m po- ---------------__ n-,.—.•—:_i (zastareli in nezračni prostori, slaba organizacija dela, pomanjkanje stanovanj, nimajo počitniških domov itd.) razen tega pa tudi zaslužki niso spodbudni. In če pogledamo gostinstvo, so problemi skoraj enaki, le s to razliko, da so v tej panogi dosegli že nekaj uspehov z uvajanjem nagrajevanja po delovnem učinku. Na zboru so ugotovili, da strežno osebje v gostinstvu sedaj že samo zahteva boljšd blago od vodstva obrata (ne več gost), ker ve, da bo dobrega blaga več prodalo, napravilo večji promet, s tem pa se bo povečal tudi njihov zaslužek. Nagrajevanje v gostinstvu pa je med drugim povzročilo tudi zelo koristno zanimanje delavcev za investicijsko politiko. Gostinski delavci sedaj sami zavračajo vsako neustrezno rekonstrukcijo in novo gradnjo in premišljeno odločajo kako se bo najbolje obračal v gostinstvo vloženi dinar — kateri obrat bo imel največ prometa in s tem dajal tudi njim naj večji zaslužek. Rdeča niti vseh pogovorov o težavah v teh gospodarskih panogah je ugotovitev, da so premajhni zaslužki. Zaslužki so — kakor so menili na občnem zboru — razen pomanjkanja investi- bi se problem zaslužkov ure° e, povišanjem tarifnih postavk, P v malo pa so govoidli, kako o posameznih podjetjih z uv , njem boljšega nagrajevanja ^ delovnem učinku povečali za= ^ žek zaposlenih in ga izenači Zaslužkom industrijskega dela Zmotno je tudi mišljenje, da radi slabe organizacije dela v panogah ni mogoče uvesti nag ^ jevanja. Lahko rečemo, da edino učinkovito nagfa'’e^tro (zlasti vodilnega osebja) n ril puilldlljivdlijd vzidati vvjni-Liicgci ^a cijskih sredstev poglavitni vzrok uredilo tudi problem slabe o e za stagnacijo trgovine, obrti in gostinstva. Zaslužki povzročajo odliv delovne sile, slab kadrovski sestav, slabo delavsko upravljanje in podobno. Žal je na zboru preveč prevladovala težnja, naj nizacije dela. gra. Naj bodo prvi uspehi nag ^ jevanja v gostinstvu naPotlla pi» vodilo k boljšanju razmer vM'a, obratih in podjetjih teh tr| £ nog. A’ Na občinskem izletu klicni izvrševalci sklepov delavskih upravnih organov združenj. Glede upravljanja v znanstvenih zavodih in inštitutih so ugotovili, da današnja oblika upravljanja ne ustreza razmeram. Te organizacije in ustanove bi mora- ga upravljanja na železnici in pri pošti, analizirala težave pri zaposlovanju ženske delovne sile. in podobno. Ko so govorili o nagrajevanju, so na primer ugotovili, da so se v goriški livarni pojavile mnoge dobre posledice nagrajevanja po Im li voditi zaposleni sami, družbeni učinku, nekaj pa je bilo tudi sla-organi pa naj bi le nadzirali, da bih. Videli so,_ da se je storilnost se te ustanove ne preleve v pod- bistveno povečala, da se je pove- jetja in da opravljajo v redu svojo družbeno gospodarsko funkcijo. Skoraj poglavitni in glede na razpravo najbolj zanimiv problem, ki so se ga lotili na plenumu, pa je uvajanje in utrjeva- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA. MAVER MILAN. VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK: JANEZ SUSTER List izhaja v urednlšKi povezavi i -Radom- Naslov uiedmžu in uprave, Ljubljana, Kopitarjeva 2 pošt pred Z84, teleton uredni Stva 39-181 do 185 31 555 tn 31-453 - RaCun prt Komunalni bank v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din - List tiska CZP -Lludska pravica - - Poštnina plačana v eotovlni čalo zanimanje delavcev za gospodarjenje in upravljanje, predvsem pa, da je odpadlo vsakršno priganjanje od strani mojstrov in delovodij ter da so ti v resnici postali le organizatorji in voditelji proizvodnje. Najznačilnejše za občni zbor goriškega občinskega sindikalnega sveta pa je bil prav gotovo pogovor o trgovini, obrti in gostinstvu. Trgovina v goriški občini, kakor kaže, ne ustreza razmeram in ne zadovoljuje potreb Nekateri trgovski obrati so zastareli, ne morejo pa se modernizirati, ker ni sredstev za to. Po sebne težave povzroča ubežiiištv' delovne sile, ki zaradi neustrez nih delovnih pogojev in slabeg zaslužka beži v industrijo i ustanove (zlasti mlajši ljudje). Podobno so ugotavljali tudi z obrtništvo. Delavci v tej panog imajo zelo slabe delovne pogoje OR TOVARIŠA STANETA KAVČIČA NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Politične in programske težnje delavcev l: strani) orientaciia razgovarjanje in ki se mi zdi, da je bilo v disKu- povečati osebne dohodke samo jim je trebaPriati‘sMePan^e, zdruze- siji mogoče nekoliko zapostavije- za 50/'o. Ce se recimo v tekstilu trpha M---------- ——JI IllUigUCC za] fije njihovo prizadevf te?venHiaVanarMT;nt<:l3e lah^°, ^ n^aj^drugega kot pa samo poveča dohodek za 5%, zaslužek ‘ ;?a njihove doseženT^r ; cl;|a prot^ n^emu kolek- no, je standard. Mi vsi vemo. da pa za 10»/o, ima tako skupnost “a[erhri'i Vendar še opravka z ne" slabo ^ plače’, a]? standard postaja eden od sestav- kakor tudi delavci od tega samo tališ h?-’ reikel bi državno Lnl s gospodari. Imamo pa tudi m h elementov celotnega našega korist, pri tem ni nevarnosti za ViM.k^bmi krmoo^,;,-___l.- se drugo intervencijo. Imamo m- družbenega razvoja in da je na- inflacijo! Namreč. noc+,-,ri veda Sfe* navalit Z% g^^vo. tega ali onega ije bolj trdno povezan s Mtros Jo prTdlmo na n^dn i 'zakon “ m iZ^ov, priqZaja ;ennde^>ca™1 rkfpf^ta’ nadaljnjega razvoja proizvajal- nižja je stopn“ zv^aMb sU o. J neko d0’ TPokbČe direktorja, pa se nih sil in celotnega družbenega tem večji je proporcionalni pro koncepcijami, ki se-razvoja stvari srss&szžts .",*“lnU;‘ i^Sri=sr»t»'wc. ssesk-^s&Sv-JSSS loč, krizo. likoTkoSel-bom 11 , .. . .. ---- PCI II VCCJi J C UIU-L «1 Dom poskušal nnt-n_ toi-v 2 n:,lm razgpvarJa. P^j3’ napredka. 2di se mi, tovariši, da cent viška dela, ki etizirati PRphw! v k m.u svetuje itd., pa to Še posebno velja tam, in pod proizvajalci odvkjati -vecimo, ko so vsi vemo kal je to. Mislim pa. da nnenii ____ . ^ osrs-i™,skcs £”,K,reaeSpa.ur SVSŽo »tvenl?’ bUS? r.zS ' Kdo f«.”’, SZS.^SS^SS^‘-‘‘ itd odloea za zanrH^i —.,P,r^ konec k°ncev more garantirati stejo nove zahteve, zelo hitro se viti deželi. Da konkretiz v delavcih, v razpoloženju delav- tezo. Recimo, pri nas aajemo cev kažejo popolnoma nove ten- 50 % nacionalnega dohodka, zdi aence in mislim, ria moramo cm mi rr-. __i__. nekem sestanku pro- ki ga morajo za splošne J°dl.OČTnejšega na?ra?eva- družbene potrebe, ampak itd Za zanrtimr^*.-‘'•Ij moic gaiaruirau stejo nove zahteve, zelo hitro se viti deželi. Da konkretiziram *o ■’ ^ Predsednik te občine'na «taih orgM^ al^^Shnih ?°" V deJ.avcih' v razpoloženju delav- tezo. Recimo, pri nas dajemo ne na ©amin organov, an ooedimh to- cev kažejo popolnoma nove ten- 50 % nacionalnega dence in mislim, da moramo se mi, za neposreden družbeni imeti tu perspektivo zelo hitrega standard in 50 Vo za razširjeno napredka. So pogoji dani in mi- reprodukcijo v celoti in za druge siim, da je treba tu širše odpi- splošne potrebe. Pri razvitih dr-rati vrata predvsem v politično žavah je recimo ta odnos 75 °/» propagandnem smislu, kot pa je proti 25%. To se pravi, da bo to marsikje postavljeno z druž- z nadaljnjim razvojem naših pro-benimi plani. Dalje, tu so gotova izvajalnih sil, moral tudi pri nas področja, predvsem v. Sloveniji, razvoj iti v isto smer. ki zahtevajo, da na njih drugače Treba se je zavedati, da so vsi gledamo Vzemimo recimo kme- odnosi, ki danes obstojajo, v svo-tijstvo. Mi Sl ne moremo misliti jih osnovah več ali manj postav-modernega kmetijstva z navad- ijeni v administrativen sistem in mm kmečkim hlapcem, ki dela zaradi tega je treba imeti posluh na podruzbljeni zemlji. To ne za določene spremembe, oziroma gre skupaj. Vzemimo gradbeni- pokazati demokratično razumeva-štvo, gozdarstvo, če tu ne bomo nje za intencijo kolektivov, ki sprTln3a 1 pog°ie m hočejo iz večjih rezultatov dela se nekako prilagajali sodobnim tudi neposredno zase dobiti večje zahtevam, sodobnemu standardu rezultate preti. varnost, da Se nekoliko besed o zaposlo-se bomo z vsemi temi panogami vanju. Mi smo svoj čas kot jj. S1 "as, ph letlh V Zel° tieni program postavili omeje-s . u^f+aclp; .T11..®?, ^ vanje zaposlovanja, predvsem ta- tP^ flu^.taaC1]1 ltd' kega zaposlovanja, ki ni družbe-staviio ^ stvari sirže ne p<> no oziroma ekonomsko nujno po-■pk ’ „ _c.+ ,. , , trebno in tudi zato ni družbeno 1 33J d1elovn’-h koristno. Čimbolj gremo na na-fktUalna ?a' grajevanje po delu, toliko bolj so 0dv°S take zahteve nepotrebne. Razim- f ^”lh fondov. V kolektivih ljivo b da se ^ tudi v slove. nratoto' EfT™ ’ ««1 nadaljnja struktura morala osebnih fondov ^menjati, tako da je naš osnovni tota to Še„ 12 1958 Politični program: smo proti ne- precejšnjega močnega Siistra! fakem^Tanoslovaniu^k^ie eko^ d^Ta^^fbil^b^’ nomsko neutemeljeno, ki ga 1950. Teto odnosno četo Mtohko diktira ekonomika ampak ki ga izboljšan, gre za to, da se ta diktirajo prijateljske zveze, oseb-odnos zadrži. Dobro, ali pa ni v fi vplm, protekcije itd. Proti tem časn 7oio nora. = ‘akemu zaposlovanju smo. In tak program ostane tudi še za na- Vs<> to tem času zelo porasla produktivnost, ponekje dohodek itd.? Po- n ■ stavlja se tudi sklade v odnosu p ej;. , . , , do amortizacije. Recimo, slišijo . 1 pa se rp1’ d.a se Je. freha se naslednje pripombe. Vrši se za *a Pr°gram boriti s političnimi pritisk za to, da se skladi ne sredstvit v te.m smiTsln> .k°Ve Z0' zmanjšajo, istočasno pa imamo v Yonla tovarišica Jež iz Kranja, Sloveniji neprestano blokirano da pa vsaki administrativni pose-30 milijard amortizacije. To se morejo dati nobenih za- pravi, na eni stkani pritisk, da je zj enik rezultatov. Zato se mi treba razširiti sklade za in vesti- zd1i da je treba v celoti ponovno cije, za vzdrževanje itd., pove- Podpreti in sprejeti politično pro-čati te sklade, predvsem seveda grajsko to, kar je predlagala tona račun osebnih dohodkov; prav, vanšica s svojim amandmajem, kaj pa blokirana amortizacija, ki ^ Pa ne obstoja nikakršna po~ predstavlja skoraj polovico letne- !:re. ,a za kakšno posebno formu-ga plačnega fonda v Sloveniji? ’acij°> v resoluciji, s katero bi gQVor RekP^ lmef en 53111 °d- varišev, katerim je treba dati To so tovariši, diskusije in pri- Preprečevali oziroma pozivali te-? državljani Jrf: "Dragl tovariši priznanje za njihovo prizadeva- pombe, na katere ni mogoče dati ritorialne organe, naj nikar ad-^niakracitot ® Zlvi 56 samo od nje, za njihovo gospodarsko spo- samo enostaven odgovor: bodite mimstrativno ne odrejajo oziro-T° dokazuto h a'1 10 P0111®111? sobnost itd., zmeraj pravilni. Po zavedni! Tu so se spremenili ne- ma Preprečujejo zaposlovanja de- Srtlatra da ^ ta Predsednik mojem mnenju je nemogoče dati katori objektivni materialni no- lovne sile. To je tembolj nepo-s^^di ’demnkrTe?ri0n?en}okraci:io da so take zamisli goji in zato se ta vprašnja sedaj trebno tudi zaradi tega, ker je to Qa’ recimo m kf dokazuje> vedno pravilne. Tako, da se mi drugače postavljajo kot so se pc^ itak s pozitivnimi predpisi ure- ?Unie, da 'ip predsednik ne ra- zdi, da bi osnovna družbena in- stavljala pred štirimi ali pred tre- jeno- Vsako administrativno kvo-^ se z demn?'aVn° zar?dl tega. tervencija morala predvsem biti mi leti. Zdi se mi pa v celoti tiranje delovne sile, če se je kje stvari ‘OKfa^JO rešujejo ti- na področju komune, morali bi gledano, da je mogoče sem in tja dogajalo ali če se bo kje dogajalo, delavci žive t iiatenh ftodje in biti skupni množični demokratič- čutiti prevelik strah za to, da se ie v bistvu protizakonito. Mi lah-? demokra^U j se P1-3!1’. ker 56 ni dogovori tam živečih državlja- ne bi kje osebni dohodki pove- ko interno svetujemo delovnim ferialne dafleS r^ntojoma- nov, tam živečih proizvajalcev, čali. Zdi se mi da je nekoliko kolektivom, da take akte, ki jih emoW,ker J?« k°fekfiv To to tudi najmočnejša družbena premalo poguma v tem smislu dobivajo od teritorialnih organa sredstva h ^d1003". labko intervencija, te kritike se danes itd. Zlasti še ker se te stvari po- nov> Popolnoma mirno pošljejo v g-ace, ravno zarad' t k° all^dru' Pravzaprav tudi tisti kolektivi tem marsikdaj držijo tako, kako koš- Ce bi se pa taki akti še po- ?ržavljani teg.a f®,danes ah Pa posamezniki v kolektivih, bi rekel, s precej nesodobnimi navijali, seveda imajo pa potem ■ za demot-r,-• m kolek,tlV1 ^ mogoče dejansko pretiravajo prijemi. Zadnjič sem se pogovar- izbiro bodisi da jih kot prvo preidi nekih ?e p^ sa'Tl° 5 svojimi individualnimi zahte- jal recimo z nekimi tekstilnimi ventivo pošljejo recimo redakciji 11111 interesov Sjm demokratič- vami, najbolj boje in ravno take kolektivi in potem reče neki to- »Pavlihe«, kot poslednjo konsen- In dabe . intervencije so tudi najbolj variš, direktor, ampak da ne bo kvenco pa seveda organom, ki so Primere 2 zoiram^kcKnkretne uspešne. Zato se mi zdi, da se je kdo zdaj začel o tehle naših odgovorni za to, da se v našem '•hisiiti dejstvom. se ie r ■ p da ie toh moKlaciia na \n- no tudi tak primer, ko je neki dov. To je konkreten primer ta- »Resolucija o razdeljevanju oseb- i _ UAKO r 1 j° re"' zaključke, a je načelnik za gospo- pa mi resnično preidemo na na- kjer je to potrebno, spremene ^ toimpca-edA ^ toT zaiujucse, a je nacemuc za gospo- pa mi resnično preidemo na na- kjer je to potrebno, spremer ugotovi ’ .to™05110’ da se darstvo v občini rekel, zaključni grajevanje po delu, se mi pa zdi, tudi odgovarjajoče formulacije v .k, ki so glasoval.rnn®gl ?d ti- računi so tajnost in vas ta stvar da je treba do vseh teh stvari resoluciji in da se za to konkret- hilni prispevpi, _;cl za .7? doPol- nič ne briga. To se nam še do- imeti mnogo širši odnos kot do no pooblasti gospodarski odbor. ?d kod se bo nlnoai0 mi1 •'u* i ?a''a.' spričo tega se mi zdi, da zdaj. Pripovedovali so mi pri- Svoj amandma utemeljujem s to- itd. To ie r-evi Za a bo. , ^® tista točka v resoluciji, ki go- mer iz neke tekstilne tovarne, ko sledečimi argumenti: Gre v bi- Prirner. Sninh drug tak vori o teh stvareh, ki opozai'ja so določeno število delavk na stvu za to, da dosedanje nagraje- ‘««ner. Sploh h t • --- • ■ x stvaren, ki opoz ^nenje, ha ie° ^.°^aT 11?arsikie na ta demokratični družbeni raz- istih tekstilnih strojih postavili vanje po delovnem času zamenja-®bčinski skunno5+; \n voj’ na nieSov® potrebo, zelo ko- od tedanjih 12 na 18, to se pravi mo z nagrajevanjem po delu. Gre , Setn samo tis+r, potrebna in zdi se mi tu- zvišanje za 30°/o. Plače so se jim torej za kvalitativen prehod in kar ie odre tono’vk^nis,V planu’ di’ da ni popolnoma nič pretira- pa povečale za 6 do 7°/o. Tovariši* zdi se mi, da je v tem "slučaju ^U, kar ie n?' ^*e .^u za °bsc,dko tega nesporno, da je tukaj neko ne- bolje uporabljati eksaktne mar- bcipskern forurr. ;+,° , neKem ah onega prizadevnega občinske- skladje in o vseh teh stvareh se ksistične in socialistične termine . Puge tendence in 7=h+ a I3a VSe ga ab 1;ud' kakšnega drugega dr- mi zdi, do vseh teh problemov ki so splošno priznani, to tem- 0 več ali mani nri^Tiito -tol3' ?avneSa ali drugega funkcionar- je treba pokazati nekoliko več bolj, ker je to eden prvih aktov ^hja individualnih i’ridT-IJ Ja'. ampak gr® 23 družbeni raz- tolerance kot do zdaj. naše skupščine s tega področja hteresov in nera7iimo-!7^-°*- VO-"i’ f3"®.23 f®’ da s® lntencije in Dalje bi rekel nekaj besed o Zato kaže dosedanjo formulacijo 'h interesov. Zdi sa miJ orienfacija posameznih organov teoriji, da samo toliko, v koliko ki je mogoče bolj operativno or- fh Pogledu' stvari mamiviA sV na P®531^®2111^ Področjih spravi se poveča dohodek, za toliko pro- ganizacijskega značaja, zamenja- niso razčiščene marsiKje se v sklad in vključi v celotne so- centov se lahko povečajo tudi ti s predloženo formulacijo, ki je Vzemimo intervenriio ®bne družbene progresivne pro- osebni dohodki. Tovariši, zame principialno ekonomskega znača- .iPoktavi vprašanie" cesl;_ . , je ta teorija v celoti nevzdržna, ja in na tej osnovi in v skladu z totomcjja. Ali ie ’ intorwnMio vPrašanje, ^ o ^katerem Ker recimo v tekstilu povečati v njo tudi napraviti odgovarjajoče 1 em hotel reči nekoliko besed in celoti dohodek za 5 %, pomeni spremembe v dikciji resolucije. g Mladi sindikalni odbor mladega kolektiva 10 B DNEVU MLADOSTI Nekaj minut čez deseto se je prenašala šesti kriš, sta predla-osula iz poslopja množica raz- gala, da bi začrtali mejo med posajenih: starimi in mladimi vsaj pri štiri- iHuraU desetih letih. Žoga je zletela visoko. Se preden se je odbila od tat, se je pognalo za njo nešteto ženskin in moških nog, vendar še ni nihče zmenil za to, kam je letela in kam bi jo bilo treba spraviti. Sicer pa nogometna pravila ne morejo veljati za moštvo, ki šteje več sto igralcev. Do pol enajstih so se podili za žogo, potem pa se je oglasil zvonec. Množica se je zgrnila o poslopje... Sola, zabavišče, kaj podobnega, ali ne? Eh, oprosti bralec, rezultat tega ugibanja je 0:1. Izgubil si ga. To je tovarna. Njeni splošni podatki: Ime in priimek: Tovarna pisalnih strojev TOP S. Rojstno leto: 1952. ’ Stalno prebivališče: Savlje pri Ljubljani. Posebna znamenja: Povprečna starost njenih tri sto delavcev je štiriindvajset let... Sto deklet, starih od šestnajst do dvajset let, in prav toliko fantov, ki so pravkar odložili vojaški kovček na podstrešju ah pa ga šele nameravajo naročiti pri mizarju, daje ton tretji stolici v kolektivu. Kot stare označujejo tiste, ki se bližajo tridesetim ali pa si nalagajo četrti križ, kakor pravimo. Mladostni polet je prevzel celo tista dva, ki sta najbolj skazila povprečno starost tega kolektiva. To sta Andrejček Langerholc, ki bi bil čez dva meseca zrel za pokoj, in njegova nekaj mlajša kolegica Marija Cimermanooa. iPodaj, Marija!< je pravkar vzklikal Andrejček o splošni gneči okoli žoge. >Na, AndrejčekD je zaklicala Marija Cimermanooa in — zgrešila. Kaj hočete, žoga je okrogla. In potem — kakor pred odmorom so se o dvoranah in delavnicah spet poslušno oglasili stroji. Če bi imel takšno rubriko, bi prišlo že statistiku na misel, da bi začrtal mejo med mladimi in starimi o tem kolektivu. Tako pa je prišlo po naključju. Kovinostrugar Željko Končina je nedavno praznoval petindvajseti rojstni dan, njegovemu bratu Marjanu, ki prav tako dela na stružnici, pa je šele osemnajst let. Ko so pred kakim mesecem med drugimi tudi Željka kandidirali za sindikalnega odbornika, je njegov rodni brat Marjan udaril s pestjo po mizi: tKako dolgo bomo še volili stare?!c Takrat je dobil Marjan odgovor, ki ga ni pričakoval: Milka Rot iz predmontaže — zaposlena je pri naravnavanju črk — in Rezika Škrl, ki v stiskalnici oblikuje pločevino, in Vinko Zatler, ki ima opraviti s stružnico, in vsi drugi, ki so mlajši od osemnajst let, so opomnili Marjana: >Eh, bratec, tudi ti si že stari*. Mojster Andrejček in Marija Cimerman sta se zdrznila ob tej ugotovitvi. Da bi nekako laže >Kaj vama hodi na miselD so se čudili mladi. >Saj bo potem tudi vas mladih več!* >Oho, že tako nas je mnogo!* Nazadnje so se sporazumeli: meja med starimi in mladimi je osemindvajset let. V oddelku, kjer preizkušajo izdelane pisalne stroje, drobni dekliški'prsti kar naprej prepisujejo preglednico o delavskem samoupravljanju, pri čemer ne pozabljajo na razmerje med starimi in mladimi: *Upravni odbor 5:2 Delavski svet 15:6 Sindikalni odbor 9:2 Partij, organizacija 52:6* Pod preglednico pripišejo pojasnilo: >Proi stolpec — mi, drugi stolpec — naši.* Ker so torej o kolektivu »mi* in »naši*, se tudi zbadajo. Za to se vedno najde priložnost. Primer: čas po sindikalnih volitvah. Najprej je Marjan Končina rekel bratu Željku: »Tako torej, celo za predsednika sindikata si se dal izvoliti. Eh, bratec, pom,erioa se na stružnici! Tam ti pokažem, kaj se pravi biti sedem let mlajši.* Komaj se je začela tekma, že se je oglasila Marija Cimerma-nova: »Andrejček, kako bi bilo, če bi jim jaz pokazala, kaj je stara korenina! * »Daj no, mar ti?!* Beseda je dala besedo in zdaj tekmujeta Marija in Andrejček. vse kaže. da sta za kako leto odrinila misel na pokojnino. Ker sta se tudi stara dva tako zapletla v mladostno razpoloženje, se ni treba čuditi, če seje okužba obnesla stoodstotno. * Sicer pa — mar bi tovarna TOPS dosegla takšne uspehe, če bi ne bilo tako? V letu dni izdela: — šest tisoč pet sto pisalnih strojev »Emona* in »Sava*; — pet sto aparatov za seštevanje, imenovanih »Suma*; pet sto razmnoževalnih strojev... Seveda skrbno pazi, da je vse v najlepšem redu, zakaj sicer bi lahko rekla strojepiska zaradi stroja »TOPS*: »Strahota*, in sicer prav v trenutku, ko bi ji šef narekoval sestavek v visokem poslovnem slogu; lahko odhitel finančni strokovnjak sredi dela domov in poprosil svojega Mihca, naj mu posodi računalo z rdečimi in črnimi kroglicami; sicer moral uradnik s črnimi komolčniki med razmnoževanjem razpisov ves dan ročno pisati »Smrt fašizmu* in, če bi imel smolo, bi se mu lahko primerilo, da bi pripisal k svojemu podpisu še tisto »L r.* . .. Vse to pa se ne dogaja, ker dela v TOPS kolektiv, ki celo starim vrača mladost. D. RAKANOV1C Tekstilna industrija z dobrini nagrajevanjem ahko poveča osebne dohodke Tudi številne kmetijske zadruge so se uvrstile med proizvajalce sadnih sokov Republiški odbor sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev je na zadnji razširjeni seji predsedstva razpravljal o nagrajevanju in osebnih dohodkih v tekstilni industriji. Osnova za razpravo je bila analiza 42 podjetij tekstilne stroke, iz katere je razvidno, da so podjetja v lanskem letu dosegla za 14,6 °lo več celotnega dohodka kot v letu 1958, čistega dohodka za 54,8 °le, čisti dohodek za osebne dohodke 29,1 °lo in čisti dohodek za sklade 51,5 °lo. Ob tem je tekstilna industrija dosegla za 5,6'Vo večjo proizvodnjo in povišala storilnost za 2,2 °to. Iz rezultatov je razviden nesporen napredek in porast proizvodnje, katerega so podjetja dosegla z istimi zmogljivostmi kot v letu 1958. v nekaterih primerih še celo z manjšimi, ker je precejšnje število podjetij v rekonstrukciji in zaradi tega vsi stroji niso popolnoma izkoriščeni. Pst, konspiracija! Ustvarjeni čisti dohodek so stri j a vlagati razmeroma visoka lastna sredstva v enostavno reprodukcijo. Prav tako so pri tej panogi zelo vidna še nekatera obeležja izpred vojne in iz časa administrativnega določanja plač. Pred vojno je bila ta panoga z ozirom na ceneno žensko delovno silo in razmeroma dobro urejeno organizacijo dela, tista industrijska panoga, ki je najbolj izkoriščala delavke. Lastniki tovarn so s svojim priganjaškim sistemom kljub nizkim plačam do skrajnih možnosti izkoriščali »manjvredno žensko delovno silo** za statvami in prejnimi stroji. Z razvijanjem sistemov nagrajevanja, predvsem pa s prehodom na nagrajevanje po delu, so se ponekod zopet našli zagovorniki starih nazorov, češ saj to so čali, koliko sme kolektiv za osebne dohodke, koliko V skiade. ^ Ob razpravah, kako u v vprašanja osebnih dohooK > tekstilni industriji, mora misliti kolektiv sam temeljito o politiki delitve čistega doo . ^ ker je to stvar kolektivov. 0 moralo biti razprav o pb^jjteVi možnostih razdeljevanja sre s predpostavko, da nam je jjfd vec v proizvodnji pri 2r ta)jo socialistične družbe ravn0lrot pa oziroma še bolj dragocen- K nov stroj. $ Seveda pa s tem ni re^erl%n0 je to možno urediti z en°^viša' spremembo razmerja in s P° njem tarifnih postavk. Za ^ politiko gotovo nihče ne ° yipa razdelili v razmerju 71.2 % za ženske, katerih možje so zaposle- nodiehia^na^ratototo ^anes Prf osebne dohodke in 28.8 % za skla- ni in iim niihovi dohodki nred- nagrajujejo d n v Zagrebški velesejem. Predstavnik »Podravke« mi s ši- , , , roko kretnjo poslovnega človeka po- ° ro gre 0,“ kaže stol in zraven pogleda na uro. . Sobesednik Očitno se me je hotel čimprej zne- mignil z rameni, biti. »Pa boste vse to lahko prodali? Beograjski Vita sokovi pri nas zelo deci.« Na ni in jim njihovi dohodki pred-de, medtem ko je bilo to raz- stavljajo samo dopolnilni doho-merje v letu 1958 74.3 % za oseb- dek za družinski proračun. Vpra-ne dohodke in 25.7 % za sklade, šanje je, ali v sistemu nagrajeva-Druga stran teh rezultatov so nja po kompleksnem učinku neosebni dohodki zaposlenih v tek- grajujemo družinske primanjklja-stilni industriji in to predvsem je aij opravljeno delo. Vsekakor, »Poskusite, sedem dinarjev dva delavcev v proizvodnji. Nizki da so ta, danes že redka pojmo- podjetja nagrajujejo danes bližno 60 % zaposlenih P° 0 ^ učinku, ostalih 40 % n ^ so nagi«^ dek>v' aagj; jujejo še vedno po tarifn*^ nem stavkah. Po delu — „ea predvsem delavci v neposr re. proizvodnji, medtem ko je , ----------- še vedno pn ta‘.- »O novostih, ki jih uvajamo, ne dajem nobenih izjav za tisk. Konkurenca je konkurenca. Za tuje retorično vprašanje, objav-Sobesednik je razprl roke in sko- Ijeno z velikimi črkami na letaku: Ali dobite kje boljšo in cenejšo pi- »To, vidite, je drugo vprašanje. jač° za ta denar?, ne morete odgo- Pane 6re Ko bi nam samo Vita sokovi kon- vorite drugače kakor: ne. cel1 samo žijska služba še vedno Prl5tgvil0 »»MM; šažSš&šS »■Sf-Srs? kurirali, bi še šlo. Toda samo v Sloveniji nas letos čaka deset res- »Dobra ideja.« Ijemo ali jih vsaj posnamemo, če bomo delali sadne sokove? Seveda, kdo jih pa ne bo?« Napoleonski glas se mu je za »Pri marmeladah smo se ušteli, na led. To je nam bodo skočile s svojimi sokovi vse- P° pravici povedano, tudi mi ideje v prehranski industriji nismo nih tekmecev. Predvsem kmetijske marmeladah občutljivi. Mimogrede si jih jem- zadruge. Se Ljubljanske mlekarne drugič nismo hoteli v hrbet.« Temne ________ __ ________ ______Kmetijske zadruge imajo lastno su- spoznanje omehčal, ko je nadalje- rovinsko bazo. Sadja vaj. skem res da ne manjka, toda cene c . . £ .. lahko sadjarji poljubno višajo, ker takšno polomijo kot z marmeladami. To je prognoza vseh proizvaj al-cev. Ste brali »Vjesnik u srijedu« pred kakim mesecem? Dve sto mi- smo molčali o »Kalku«, dokler niso Temne perspektive za »Fructal«? strotji stali .v. tovarni' Za ,v?ak° n°-,t vost se najdejo posnemala. To je p • " po svoje dobro, včasih pa malce za- na rnmor- letava Ce bi teh 52 prehranskih to. vam, kolikor jih imamo, med seboj koordiniralo proizvodnjo, bi ne prišlo do takšnih absurdov. Tako se gremo pa konspiracijo namesto specializacije«. Epilog naj napišejo delavci s »Če ne bo šlo, pač ne bo šlo. Sicer pa — med nama rečeno — kje bo delavec plačal 22 dinarjev za ... , ... , f . , dva deci j^olčnega soka? Ceneje »po^v^FrnS^n iTvseh tf- hjard zamrznjenih sredstev v mdu- ga ne moremo prodajati. Poglejte,« stjh djetij> kjer se d jajo gtnji. Mi m vseh drugih deset to iz žepa je potegnil cenik, »v ba onih dobne reči M oče bi lah^0 kaj ^ vam, ki bi vsaka posebej lahko oskr- ga prodajamo po sedemdeset di-bovala vso državo z marmelado, iz- narjev, v litrskih steklenicah pa po koriščamo največ dvajset procen- sto sedemintrideset. Embalaža za-tov kapacitet. Pa nas še ne izmodri. soli ceno tudi za sto procentov. Pa Rad bi vedel, kdo bo popil vso to še dobiš je ne.« poplavo sadnih sokov.« či. Mogoče bi lahko kaj dali tudi okrajni zbori proizvajalcev in združenja prehranske industrije. Mogoče . Potrošniki bi dodali samo skromen stavek: »Dajte nam poceni in dobre sadne sokove, pa vam Če bi bil poslušal svojega sta- ne bodo ostajali... »Popili bi jih že, bolj problema- novskega tovariša iz »Podravke«, bi tično je, kdo bi jih plačal. Gostinci se jih branijo zaradi visokih cen.« ne .mogel verneje ponoviti njegovih izjav. MARIOLA KOBAL več panog industrije, pojavljajo že kot politični problem. Seveda pa ne gre, da bi zaradi tega pri-z primerjavami višine osebnih dohodkov med posameznimi panogami. S takimi primerjavami bi prav gotovo zapeljali razprave na napačno pot, še več, to bi pomenilo korak nazaj od že sprejetih osnovnih načel naše tarifne politike. Pri tem moramo upoštevati predvsem dvoje: najprej vplive izven delovnih kolektivov in potem možnosti in pripravljenost delovnih kolektivov, da rešijo ta vprašanja z uvedbo nagrajevanja po delu. Pri prvem se najčešče upravičeno razpravlja o neugodnosti nekaterih predpisov za razmeroma visoko iztrošeno tekstilno industrijo. Pred vsem je tu vprašanje kreditiranja in pa amortizacije. Vedno bolj se kaže, da je nujna popolna sprostitev blokirane amortizacije, ki predstavlja za to industrijo stvaren problem, saj je v neenakem položaju z ostalimi industrijskimi panogami. Že zaradi omenjene visoke iz-trošenosti mora tekstilna indu- zgrešena in nasprotna z osnovnimi koncepti nagrajevanja po delu oziroma vrednosti opravljenega dela. Tekstilna industrija ima zelo, če ne najbolj urejeno vprašanje norm na delovnih mestih. Prav tako je organizacija dela in produktivnosti že vsa leta na razmeroma visoki stopnji. To je tudi posledica, da se je ob startu v sistem kompleksnega nagrajevanja po delu znašla z nizkim startom in med majhnimi rezervami zopet v spodnjem delu. Poleg tega je težnja po rekonstrukcijah, strah pred nazadovanjem in normalnim razvojem, ter razmeroma težkimi kreditnimi pogoji gnal kolektive k večjim vlaganjem v sklade podjetja. To skrb je vsekakor pozdravljamo, toda marsikje dobimo občutek, da je bila težnja po novih strojih le prevelika in da so organi upravljanja zaradi določenih pritiskov vse preveč gledali na stroj, premalo pa na delavko. Poleg tega, da so se k taki politiki nagibali že kolektivi sami, je k temu mnogokje prispeval še odločujoči vpliv organov izven podjetja, predvsem v tem, da so bolj ali manj dolo- jevanje po delu v celoti in.m3j0 je tudi za vse ostale, ki 1 delno ali sploh nimajo ureje ,, nagrajevanja po učinku, n3:KcjtO nejše, da uvedejo komP'6* $ nagrajevanje, predvsem P3;,.ve, vsa podjetja iščejo novej-^j, il vov, kateri se rešujejo, je, ki so za posamezna podjetja ,u, prikladnejša, ter da se P°sl%-jejo izkušenj drugih. Poleg vanja nekaterih zunanjih ^ iro+o-i se rešujejo, je j-".ve večje osebne rešitve za predvsem v kolektivih otre'°’ Predvsem je pri tem delu PotIt,e, no imeti več smelosti in seJLja, sti nezaupanja oziroma ča^3 da bo problem rešen izven k° se tiva. Mnogokrat je bolje, aa jj, postavljajo merila, ki niso sv,0je stotno utemeljena, imajo pa ® jj ekonomske osnove, pri kateri^, mogoče predvidevati vseh ^ mentov končnega rezultata. ' primerih bo praksa pokazala P f vilno rešitev. Problemi, ki P ja takimi merili nastajajo, silil0’ nj se iščejo nove smeri in nene*et« popravki ter izpolnjevanje za nih elementov. SLAVKO ZALOKA® »Bežite no, gostinci in trgovci navijajo cene, kolikor se jim zljubi, oziroma kolikor potrošniki prenesejo.« Razgovor se je nadaljeval v stilu tiste pesmi: mačka miško, miš pšenico ... »Čudna reč, vse tole, Zakaj pa silite v proizvodnjo sadnih sokov, preden si zagotovite trg, poceni embalažo in solidne posrednike.« »Vidite, to se tudi mi sprašujemo. Takšna je pač direktiva. Na okraju vidijo samo to, da imamo močno surovinsko bazo. Celotnih potreb pa pravzaprav nihče ne pozna, ker jih nihče ne proučuje. Samo, prosim, tega vam nisem jaz povedal.« * Komercialni »Fructala« je najprej nastopil v vlogi propagandista. »Prav revolucijo smo napravili v proizvodnji sokov. Poizkusite.« Mareličnemu soku, s katerim mi je postregel, ni kaj reči. Ob takšni pijači ni težko poslušati tako rekoč strokovno predavanje o gaziranih, integralnih in pasteriziranih sadnih sokovih, čeprav jih je skupaj nič manj kot šestnajst. Samo konec je bil originalen: »Švica je deset let regresirala sadne sokove. Ljudje se morajo najprej navaditi nanje. Z regresom bi tudi pri nas vse spravili na pravi tir.« Kakšna slabotna rešilna bilka! »Če bi imela Švica naše vinogradniške in sadne nasade ter farme, bi ji najbrž regres ne prišel na misel.« »Brez regresa bomo delali z izgubo. Nekdo se bo že našel, da jo bo pokril. Mi smo šli prostovoljno v to. To ostane seveda med nama.« * Tretji intervju je potekal v paviljonu »Kalnika«, varaždinske prehranske tovarne. Tretjič se je ponovila izjava o hiperprodukciji sadnih sokov. »Mi se ne bojimo konkurence. Preberite tole.« Vijoličasti letak, ki ga je tovarna v desettisočih izvodih razdelila med potrošnike, govori o koncentriranem jabolčnem soku »Kalko«, ki ga bodo čez kak mesec prodajali v raznovrstni embalaži, od sodov in balonov do plastičnih steklenic. Liter koncentrata za deset litrov soka! KAJ NAM POVEDO ŠTEVILKE V ponedeljek je predsednik republike Tito odprl v Stružcu pri Sisku ventil na avtomatski vrtalni napravi. S tem se je začelo izkoriščanje novega naftnega polja. Iz lOOOm globoke vrtine je pritekla temnozelena nafta in stekla po 17 km dolgih ceveh v rafinerijo Sisak. Tako je bil odprt naš prti naftovod. Iz vrelcev pri Stružcu bodo načrpali do konca leta nad 300.000 ton najboljše nafte, prihodnje leto pa približno milijon ton. Tedaj bomo lahko krili vse domače potrebe po tem gorivu. Številke so zgovorne o razvoju te pomembne gospodarske panoge. Čeprav so bila nahajališča nafte v panonskem bazenu znana že v prejšnjem stoletju, je bila proizvodnja do druge svetovne vojne malenkostna, pravzaprav je skoraj ni bilo. Do leta 1941 so delavci načrpali skupno komaj 20 tisoč 148 ton nafte, leta 1939 1122 ton. Takoj po osvoboditvi so se začela obsežna dela za izkoriščanje naftnih ležišč. Res, garniture za raziskovanje so bile zastarele, kader še ni bil dovolj izvežban, vendar so bila kaj kmalu odprta nova naftna polja, recimo v Šu-mečanih in Mramor Brdu na Hr-vatskem in plinsko polje Velika greda v Srbiji. Potlej so se vrstila nova polja: v Kloštru, Bunja-nih, Dugem Selu, Jermenovcih. Boki, Lokvah in drugod. Od skupnih raziskovalnih vrtin so jih v panonskem bazenu izvrtal; 93 odstotkov. Tu je bilo odkrito 35 ton rezerve nafte na izvrtan meter. Vzporedno z raziskovalnimi deli je seveda napredovala tudi proizvodnja surove nafte. Grafikoni nam kažejo, kako hitro je naraščala proizvodnja. Čeprav je proizvodnja nafte hitro naraščala je je še vedno premalo. Za sedaj jo moramo še uvažati. Predelujemo pa jo v rafinerijah, ki so razširjene in modernizirane. Leta 1939 ja bilo vključno z reško ra- finerijo na razpolago za 325.000 ton zmogljivosti za predelavo. Sedaj pa imamo strojne naprave, tako da lahko predelamo nad en milijon 250.000 ton nafte letno. Strojne naprave so vedno stoodstotno izkoriščene. Razen visoko oktanskega letalskega bencina, ..iIl£Lw„.J N7 N H939I 1/9461 I *950 1/95’5‘a i /9 n rt r* rr c% r\ r t n t r* T rt rt rt rt T-\ rt 5T-X%3. - — Vodo i ^ mrhjoua) uporabljajo Za vedno večje število tehnič- r;ia pogoje za mehanizacijo de- iz vodovoda. --'v--x—------------1 ^ ' ,«-aki 70 dinjstvom. Prototip so menda strokovnjaki skrbno proučili tako glede delovanja kakor glede ekonomičnosti. Ob ogledu pa se nujno vprašaš, koliko takšnih kompletov, ki stanejo nič manj kot 20 milijonov in pol, bi prišlo v «/ -- ------- i 11 ci. v;j v- xii nih aparatov, naprav in motornih lovnega procesa. halizap-- 0 mest sPlob nima ka‘ vozil> ki bh kupujejo naši ljudje, Zlasti pomembno vlogo pri re-grad Je’ med ujimi celo Tito- je potrebna tudi razvita servisna gevanju tega problema lahko od-p' v mreža, mreža servisnih in re- jgra industrija z organiziranjem je vPj0snJa električne energije montnih delavnic ter garaž. Teh STOje servisne mreže. Tako na eletAv0 večja, distribucijska delavnic pa je občutno premalo. primer večja gradbena podjetja iz,auPcna mreža pa je stara m Po reformi finansiranja stano- iahko zelo hitro organizirajo po-velikTena’ tako da Pribaia do vanjske izgradnje, je posebno trebne servise za popravilo in hošn' materialnih izgub. Po- pomemben problem uslug za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Tradicionalnemu mednarodnemu velesejmu v Zagrebu se je letos prvič priključila razstava »Družina in gospodinjstvo«. Tako na velesejemskem prostoru kakor v paviljonih, ki so prikazovali življenje in dejavnosti soseske, zasluži marsikaj posebno pozornost. Domači proizvajalci so na primer prikazali vrsto poštev za naše stanovanjske skup- novosti, ki jih gledalci morda zaradi pomanjkljivih nosti. V Sloveniji, na primer, ima . ... . . .. .. , , že skoraj vsaka servisno pralnico legend niso pozorneje pogledali, a pomenijo nov korak ali vsaj zaradi pomanjkanja pro- pri osamosvajanju domačega tržišča in v prihodnje štorov nemontirane stroje. Vod-velik devizni prihranek, hkrati pa zagotavljajo večjo atva jfh ,?os®sk bl bd.^ vsekak®r gospodarnost, boljšo porabo časa in človeških moči. organiziraj delo v Toda o tem kdaj kasneje. Tokrat samo nekaj misli skromnih prostorih, da bodouslu- o razstavi »Družina in gospodinjstvo«. s® poceni in da pralnice ne bodo delale z izgubo (zakaj bi prikri- mmm v Romuniji 689, Poljski 313 vanjskega fonda. Din 'r,Hletr°v plina, pri nas pa sa- To je le nekaj podatkov, ki ‘-m3. Tudi sliiž.hn iavriR či- konfekcije, motornih vozil itd. Toda ustanavljanje industrije in prostor na razstaviščih in ji s prikazovanjem raznih rešitev ki nameravajo urediti so servisno pralnico s tolikšno zmog-urbanisti z maketami, panoji in V paviljonu, ki prikazuje ure- skupnosti, _________________-i________servisno n stočp * služba javne či- pričajo, kako nujno je potrebno industrijskih servisov ne more- prikazovanjem lažnih lešitev v dj^ev stanovanjske skupnosti, - PrirnV6 slaha. Smeti odvažajo na hitreje razvijati uslužnostne de- mo pričakovati kot rezultat ne- organizaciji servisov, varstvenih urbanisti z maketami, panoji in Ijivostjo, prikazani prototip naj- °dstn+i-saino. iz R-5 javnost. Nesorazmerje^ med raz- kakšnih administrativnih ukre- ustanov, otroških igrišč in podop- jegendamj skrbno ilustrirali samo brž ne ho prišel v poštev. Pranje V Ben~a j ’.v Marihoru iz 13.8. vojem uslužnostne dejavnosti m p0V jn obveznosti industrijskih ;hodaj?rppcimyeč novih idej in gradnj0 noVega naselja, čigar sta- 'in sušenje enega kilograma suhe- 60 0fif,radu iz 38, v Zagrebu iz vse večjimi potrebami prebival- proizvajalcev, pač pa prvenstve- Pobud, od katerih v celoti ah del- novaici i^o sestavljali stano- ga perila bo po predračunu raz- itnair, _otkov- Xsa naša mesta stva pa je vsako leto večje. Zato no kot rezultat ekonomskih ukre- akceptira tiste, ki ustrezaj vanjsko skupnost, dalje komunal- stavliavcev stalo 92 dinarjev to-samo 303 javne telefonske bo treba čimprej zagotoviti raz- pOV ,n organizirane pomoči ljud- njenim potrebam in matenalm naprave, potrošniški in gospo- . . e kakor stane ta skih odborov. Dosedanje izkuš- možnostim Temu naj bi služila cen’t^Jin vse drugo, kar ^ SPRFTFT TF PRAVIT NIK O ROT NIŠKI NEGI nie iudi kazej°. da Je ireba raz- J11'11 razstava ^ naj služi soseski. Utemeljili so “s USa i • ut- 3 •uJ a ■ .] JF FKAV1LJNIK U RULiMSRl INitLrl likovat. dve vJrsti seJrvisov stano. in gospodinjstvo,- tudl prednosti prikazanega. Sta- ^ pralnicah, ki so jih orgamzi- NA BOLNIKOVEM DOMU vanjskih skupnosti: tiste, ki iz- Po vsej verjetnosti bo ta raz- rim predelom, ki so že zaključene rale stanovanjske skupnosti. ključno nudijo pomoč gospodinj- stava postala tudi redna pridobi- urbanistične celote, pa vsi ti pri- Podobni pomisleki se vzbujajo stvom in delovnemu človeku in tev v okviru mednarodnega po- kazi ne bodo veliko koristili. Kolo pri razstavljenem servisu za lika- one, ki so pravzaprav delavnice mladanskega velesejma v Zagre- časa se resda vrti in nedvomno nje in čiščenje obleke. Po pred- in jih je treba tretirati kot vse bu, zato je tembolj potrebno, da bo v prihodnosti zraslo še veliko računih bo kljub smotrni ureditvi Bolniške sestre tudi na domu gr Bolmic z visoko temperaturo ne organizirala še drugo pomoč. Sode- komunalnem gospodarstvu čim- več Zd/avm,ku v ambulant0' tem- Iovatl b0. ramrf mora?a z °rfni prej uveljaviti ekonomske odno- dom Z6 zdravnik ,k.n3emu na stanovanjske skupnosti, Rdečega se tako kot gm0 jih uveljaTili v Povsem83 smo navajeni in je tudi knza m socialno službo, ki bodo d ih h gJospodaTstva. razumljivo. 7Hrn\rmVr»vi TalnVn n#»nn*»r^.nnn nudili nomoc ta- ” ° n r _ ostale gospodarske organizacije. Obenem pa bo treba tudi v Zdravnikovi lahko neposredno nudili pomoč ta- ždraiSZe^službel^fzdrav- keZa uvedbo takšne službe so se ?ostne dejavnosti v'naših mestih Zna stanovanjski skupnosti,^ milijonske investicije? se resno pomenimo o_ rezultatih stanovanjskih naselij, kjer bo mo- likan moške ,e . "FSESSHfS Seveda pa bo napredek usluž- 'daici( ki ne poznajo vloge in po- so narnired potrebe po skupnem ima šivanja dovolj. Cernu potem domov, od katerih jo nekateri že materialne baze komun m ujmo- štorov s panoji, grafikoni, šte- k 'avanja ali"vsajr tako dolgo, da se uvajajo, prav zaradi tega, ker so jo yll;l investicijskih sredstev, isto- vilčnimi prikazi prej škodila ka- --------------------------- lahko vrnil na dom, kjer ne bo narekovale potrebe. Zato je prav, da časno pa^tudi od večje pnzadev- kor koristila). Drugače je s tisti- Ijenja smo opažali tudi Opreme za obrate družbene prehrane, otroške varstvene usta- ** Ugotovi, da je bolniku potreb- zavzeli tudi zavodi za socialno za- in industri jskih središčih odvisen nedvomno veliko pridobili (četudi 8klb vXko viči^'^no4?h na-bolniška nega, odredi prevoz v varovanje in večina zdravstvenih predvsem od hitrejše krepitve je prenatrpanost razstavnih pro- ‘lk°’. ° mišnico, kjer pacient ostane do domov, od katerih jo nekateri že materialne baze komun in njiho- storov s panoji, grafikoni, šte- J ' . ^revania -.i; —: ._i— j_i— en vih mvesticitskih sredstev, isto- nroi okr^tiio ka- Podobno odmaknjenost od živ- žejo podobne slabosti. Idealni v drugih vzori, ki jih bo le malokatera lahko rea- kjer pacient ostane do domov, od katerih jo nekateri že materialne baze_ komun in njiho- štorov s panoji, grafikoni, šte- selJln' nove, tehnične delavnice itd. ka- li vsaj tako dolgo, d; ve- - .rnil na dom, kjer ne — --------------------------— i- j u- i u — -----------------=■------------ ------------ ------------ — ----. — --- ^ Potreboval strokovne bolniške je Svet za zdravstvo LRS na svoji nosti, da bi sienerni dinar, Ki smo mi, ki že razvijajo družbeno po- paviljonih te razstave, kjer je stanovanjska skupnost zadnji seji sprejel pravilnik o bol- Sa namenili, tej dejavnosti, pre- moč gospodinjstvom in servise v prikazana funkcionalnost servisov lizirala, če so komunalna sred- in p0nekod — v Ljubljani, Mariboru niški negi, ki jo opravlja zdravstve- udarno porabili. minimalnih materialnih pogojih, in drugih ustanov v okviru stano- stva občinskih ljudskih odborov ... . . , - . , .n Sklepi letne skupščine Stalne Takšne pa so, vsaj v Sloveniji, z vanjske skupnosti. Samo nekaj pri- skromna in če tovarne ne bodo globoko posegle v svoje sklade za prosto razpolaganje. Potrebe sosesk so namreč tako velikanske in tako raznotere, da ni mogoče vseh hkrati pokriti. Z racionalnim izkoriščanjem sredstev in z njihovo smotrno razporeditvijo in investiranjem pa lahko vsaj glavnim hitreje zadostimo. Stanovanjske skupnosti imajo glede tega že kar precej izkušenj. hodek za vsako uro nočnega dela katerem ste bili na porodniškem v odločbi zapisala, da je dokonč- Dobrih in slabih. Zato postajajo stv Celiu — pa so nekateri zdrav- no osebje zdravstvenih domov m o».icpi icmc nr neeni domovi organizirali bolniško postaj na bolnikovem domu. Pra- konference mest v Banja Luki majhnimi izjemami vse stano- merov: v oddelku za gospodinj- snf° -na bolnikovem domu. Sicer vilnik podrobno določa naloge bodo prav gotovo pomembno po- vanjske skupnosti. Ce s tega zor- ske usluge je bila na ogled vzor- tiaž° dolgo vajeni obiskov patro- zdravstvenega osebja, njegove dolž- magali ljudskim odborom pri od- nega kota presojamo zagrebško na kombinirana pralnica, torej t(J.nib sester in babic na domu, nosti in pravice pri opravljanju ločanju o nadaljnjem razvoju razstavo, ne moremo trditi, da je pralnica s samopostrežbo in ser- ni.a Pri tem gre le za obiske. Bol- tega dela. D. D. uslužnostne dejavnosti. bila akcijska, spodbujajoča in na- visom, ki lahko služi 600 gospo- stve ■ nega pa ponieni, da zdrav-jp a* delavec (medicinska sestra, svo'Va ka ab bolničar) opravlja kiei° s^uzbo na bolnikovem domu. W0stane ob bolniku toliko časa, Potr b mu Pa® takšna pomoč llllllllll!lllllll!ll!ll!l!ll!ll!ll!ll!ll!lllllll!lllllllllllllllllllllll!llll!llll!l!!ll!!l mm liiiii! šiiiiiiiiiiiiiMliHifilOliliiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiliiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiliuiiiilli i!su!i!p>lll!l>lll>llllll!llll!!llllllll>l>ll>lllll>llll!>ll>ll>!l>IIHI»^>!!ll>l^lllll>lllllll>l!l^ OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA obračuna za osnovo. Delo, 12,5% povečano dopustu, Vam ga niso priznali. — na in da zoper njo ni pritožbe, tudi vedno bolj previdne pri ki znaša več kot Odgovor: Ce je gospodarska or- Zauradi tega vprašujete, ali je to urejanju svojih obratov in jih ne dej edv°mno ima ta nova oblika pr . Nravstvenih domov velike d0 a°.sti, kajti z bolniško nego na — — --------- — -------- .. ... ______ _________, ______________ „-------. —.— ---------------- — ,----------- «.------ ------, -------- stv u lzPopolnjujejo osnovno zdrav- opravljate svoje delo vse dni v Ugotoviti je treba, ali je Vaše grajevanja ohranila poleg obra- osebni dohodek pripada delavcu stva. en° varstvo državljanov. nočnih urah po osem ur. Nimate delo v tarifnem pravilniku opre- čuna osebnega dohodka po tarif- za čas, ko o predlogu za obnovo TT H. Š., M.: Ste nočni čuvaj in 208 ur mesečno, je nadurno delo. ganizacija v svojem sistemu na- pravilen pravni pouk, kakšen napadajo več bolezni megaloman- J, -—»otvvj tal z. a V1J Ciliu V. xivzuxxxn ixxaxx vofcixx ux. UCiU V UAL L liiCfli pl d V ifllirvu VfjJi culici VžOCUliceci vxvfxxv»vxxva ca.xxx- ^.a v-ao, r%.\j v tvx c.v»x\_r6'-» UpaiTlO, . d3 I13Š6 pripOITlb© 116 l^avnik, ki zdravi bolnika, bo nobenega prostega dneva tako, da deljeno kot nenormirano in kot nih postavkah še poseben obra- postopka ni dokončne odločitve? bodo osameli dobronamerni klic sa ] sal bo tudi obseg bolniške ni listi pa izkazuje Vaš osebni cija delo v nadurnem in nočnem obračunih, potem je v takih pri- zakonit. Zoper njeno odločbo je jale pobude za boljše delo v ob- pdločii tiege N je potrebna strokovna znaša v mesecu delovni čas sku- tako tudi tarifirano. Ce ni, po- čun osebnega dohodka nad tarif- pfgdp.ka.nega na bolnikovem domu. paj 240 oziroma 248 ur. V plačil- tem mora gospodarska organiza- nimi postavkami ob periodičnih Odgovor: Pravni pouk v odloč- po realnejših razstavah te vrste, bi disciplinske komisije je ne- po takšnih razstavah, ki bodo da- domu. Službo pa bodo dohodek, preračunan na 208 ur času obračunavati s predpisanim merih dolžna upoštevati še vedno dopustna pritožba na disciplinsko stoječih soseskah, in sicer vskla« veljavno določilo 23. člena zako- sodišče občinskega ljudskega od- du z njihovo gospodarsko in družna o zdravstvenem zavarovanju, bora. Obnova pa je izredno prav- benopolitično vlogo pri zbliževa- osnov. Odgovor na ne obračuna- svoje vprašanje lahko dobite ODra t— oiuzuu pa. uuuu uonoutiK., preletuuiičui iia ut času ODracu ci k- Mi tisti zdravstveni delav- mesečno. Vprašujete, zakaj Vam povečanjem dSDo k° posebej za to strokovno osebnega dohodka ne obračuna- svoje vpra ijjjgl^bljeni. Na razpolago bodo pa vajo za vse efektivne delovne ure predvsem v tarifnem pravilniku po katerem je pri takem obraču- no sredstvo zoper že pravnomoč- nju ljudi in reševanju komunal- po* .tfse potrebne medicinske pri- in zakaj nimate sklenjene pogod- in v njem tudi način, kako lah- nu osebnih dohodkov dolžna upo- no izrečeno disciplinsko kazen, nih in skupnih družinskih vpra- l in zdravila. Torej, bolnik be o zaposlitvi? Odgovori Tr- hva/hf«* ir emioin ifoiro+i •furii rioioizoo n c rt fgii v \t\ c+o hin b-a^nraroni x >->«-< 4 i\/rAr3T/~»r a a t ko svojo zadevo uredite v smislu števati tudi delavce, ki so bili v Vi ste bili kaznovani z disciplin- šanj. pe "v’lc/'en strokovne zdravstvene dite, da je osnova za Vaš osebni gornje kratke razlage. Glede dru- času, za katerega se ta obračun sko kaznijo odpusta. Ker je ta *vez'’ t0 Je dste, ki je v neposredni dohodek določena z urno postav- gega vprašanja pa samo to: pis- dela, v bolniškem stanju ali na kazen postala pravnomočna, je bi čl Z Nravljenjem in s ciljem, da ko. Ce je to res, potem seveda meni sporazum bi lahko'sklenili, porodniškem dopustu, tako kot da tudi prenehalo delovno razmerje bo rIni'ire']' okreval. Prav gotovo pa obračun osebnega dohodka, izka- če bi Vi ob nastanku delovnega bi bili takrat na delu. To določi- in zaradi tega nimate pravice do cin$k arS*'Sater' boitdk razen medi- zan v plačilni listi, ni pravilen, razmerja tako zahtevali. Za de- lo ne pride v poštev samo pri osebnega dohodka, ker niste v Eačnrf nege Potreboval tudi dru- Obračunavati bi ga morali pošte- lovno razmerje, sklenjeno za ne- tistih gospodarskih organizacijah, delovnem razmerju, pa čeprav cev arP5)mo^’posebb° če nima svoj- v'lu opravljenih delovnih ur, -| —j-*«- ---i-- i-i -- j-j—-J-----------------jl- —s-— 1-x- —^-----------’- — ------ 1— ali s 11 . s° y družini vsi zaposleni, rej v Vašem primeru za 240 je PJ’ hiši majhni otroci, ali pa roma za 248 ur. Vsekakor boval°vfa scMafno ogrožen. Potre- Vam priporočamo, da si dobro brane ponK>č pri pripravljanju ogledate tarifni pravilnik. V njem šal h- a .nek°ga. k’ mu b° prina- mora biti določeno, kakšne po- la xi-ano-iz 11161:126)» za pranje peri- sebnosti delovnega mesta čuvaja MARIOLA KOBAL to- določen čas, pa zadošča primeru za 240 oz- sklenjen sporazum. 248 ur. Vsekakor pa ustno ki so dejansko odpravile obračun teče postopek za obnovo. To bo osebnih dohodkov nad tarifnimi oživelo v primeru, če bo predlog postavkami, kar ni v bistvu nič drugega kot obračun zaslužkov iz ki [jjCenje 'n druga podobna dela, so upoštevane pri določitvi viši- medi . pa ne ho dolžna opravljati ne tarifne postavke. Opravljate rodniškem dopustu in ko je go-nad >nska sestra. Vsekakor bo ta delo nočnega čuvaja; ugotoviti spodarska organizacija obračuna- nadzo i vseK.aK.or do ia aeto nočnega cuv dietne1 Vi a’ recimo' Pripravljanje morate, ali je že v sedanji vi- vala osebni dohodek nad tarifni-nrane, skrbela za higieno in šini upoštevano, da se osebni do- mi postavkami za tromesečje, v PRAVICA DO OSEBNEGA DOHODKA NAD TARIFNO presežka. POSTAVKO POSTOPEK PRI OBNOVI K:,,T:LKam"lk;.,B!b lte "a DISCIPLINSKEGA POSTOPKA V. Z., Žalec: Disciplinska ko- za obnovo disciplinskega postopka uspešen in že pravnomočna odločba o odpustu razveljavljena. V takem primeru boste lahko uveljavljali odškodnino za škodo zaradi nezakonitega odpusta. Seveda pa tega ne bo mogoče uveljaviti, če bo predlog za obnovo misija je zavrnila predlog za ob- zavrnjen in bo odpust ostal prav-novo disciplinskega postopka in nomočen in zakonit. IZ PODJETIJ IN OBČIN V Radencih so pripravljeni V zdravilišču Slatina Radenci se pridno pripravljajo na te-tošnjo zdraviliško sezono. Predsezona se je že začela in pričakujejo za ta čas predvsem velik obisk Avstrijcev. Za radensko zdravilišče se vse bolj zanimajo tudi kolektivi iz sosednjih republik — Hrvaške, Bosne in Makedonije, pa tudi turisti iz severne Italije. Doslej so prejeli že okoli SO odločb za zavarovance. Na Koprskem največ deklet v bolničarsko šolo V koprski občini pravkar poteka velka akcija za usmerjanje mladine v pok ice. Predavate jski aktiv okrajne poklicne svetovalnice obiskuje že ves mesec osemletne šoi:e. kjer se strokovnjaki sestajajo s starši otrok, ki bodo letos končali šolsko obveznost, in z razredniki, nato Pa z mladino. Žal so zanimanja za to akcijo mnogo večja na podeželju kot v mest h. Kaže, da se fantje najraje odločajo za strokovne šo:e in za šo.e s praktičnim poukom — predvsem za kovinske poklice — dekleta Pa kažejo največ zanimanja za zdravstveno službo in se jih je zato precej odročno za boln čairsko šolo. V poklicni svetovalnici menijo, da je ta orientacija mladine pravilna, ker je prav v teh strokah v koprskem okraju naj večje pomanjkanje. B. B Priučevanje mladih metalurgov onemogočeno V Železarni Jesenice občutijo predvsem pomanjkanje zanimanja za metalurške poklice. Sedanja metalurška industrijska šola je doslej vzgajala v glavnem vajence elektrotehnične stroke in delno livarje. Zato se je pokazala vrzel v metalurških obratih, kjer so bili zato primorani sprejemati nepriučene delavce. To pomanjkanje metalurgov daje nove naloge tudi Centru za izobraževanje. Vendar kaže, da doraščajoča mladina nima veselja za ta poklic in teži predvsem za izobraževanjem v srednjih in višjih šolah ter drugih poklicih. Priučevanje mladih ljudi za ta poklic onemogoča tudi zakon, ki mladini pod 18 leti prepoveduje delo v metalurških obratih. S. T. Za 25. maj nova šola v Velenju V SoštanjskL obCini, predvsem Se v Velenju, se že nekaj časa pripravljajo na praznovanje dneva mladosti. Razen parad v obeh večjih krajih občine bodo v Velenju med drugim priredili tudi pevski koncert, pravljično igrico in oddajo Pokaži kaj znaš. Na sam praznik pa bodo v Velenju odprli novo šolo, ki jo bodo imenovali po prvoborcu Mihi Pintar-ju-Toiledu. V. S. V Zdravilišču so poskrbeli, da se bodo letos zavarovanci in gostje čimbolj ugodno počutili. Tako so opremili terapijo s centralno kurjavo, uredili novo knjižnico z nad 2000 knjigami, poskrbeli bodo še za glasbo, ob Muri organizirali piknike in izlete v okolico. V načrtu imajo predvsem izlete po Goričkem. Prlekiji, okolici Ptuja in v Kranjsko goro. Dalje so obnovili restavracijo, postavili pa bodo še poseben paviljon za prodajo sadja. in zelenjave ter uredili gostišče ob avtobusni postaji. V tem gostišču nameravajo posredovati gostom prleške specialitete in najboljša domača vitia. Pripravljajo pa se tudi na rekonstrukcijo terapije, ureditev pralnice in odprtega kopalnega bazena. -ko Tudi v Kočevju petletni plan v štirih letih Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Kočevje so pred dnevi sprejeli družbeni pian in proračun za letos. Kot predvidevajo, bodo lahko zaradi povečane proizvodnje vseh gospodarskih panog v občini uresničili petletni perspektivni plan kočevske občine v štirih letih Družbeni plan predvideva ra/zen negospodarskih investicij tudi rekonstrukcijska de a v Rudniku rjavega premoga, Ključavničarstvu, Kemični tovarni. Tekstilni. LIO in nekaterih drugih obrtnih obratih. Značilno za letošnji družbeni plan je to, da so pri sestavi sodelova l s predlogi vsi volivci in so bili mnogi njihovi predlogi tudi upoštevani. V. D. VOLITVE NOVIH DELAVSKIH SVETOV Nove stolpnice na Jesenicah. Da bi jih bilo le čim več — si želijo Jeseničani NOVA VINSKA KLET Preteklo nedeljo je delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva Kapela proslavil 15-letni-co osvoboditve in 10-letnico delavskega upravljanja. Tedaj so odprli otroški vrtec za 50 malčkov in novo vinsko klet na Kapeli. Za gradnjo nove vinske kleti se je kolektiv vinogradniškega gospodarstva odločil zaradi gospodarske. potrebe, saj je moralo doslej posestvo vskladiščevati vsakoletni pridelek vina kar na dvanajstih mestih. Klet, ki ima obliko valja, je sodobno urejena in opremljena z najmodernejšimi napravami za predelovanje grozdja, skladiščenje, šolanje in nego vin, ki ne slove samo doma, marveč tudi v tujini. Ima štiri nadstropja; dvoje nadstropij je pod zemljo, kjer so velike, z belimi ploščami obdane cisterne za vinski pridelek, v dveh nadstropjih nad zemljo V Saturnusu po petih letih štirikrat več Delavski .svet ljubljanskega podjetja Saturnus se je po izvolitvi pred dnevi prvikrat sestal. Izvolili so upravni odbor, razen tega pa so razpravljali največ o nakupu novih strojev za nove tovarniške prostore. Po predvideni rekonstrukciji bo podjetje povečalo število delavcev za 30%, proizvodnjo pa za štirikrat nasproti letošnjemu letu. Tako povečanje bodo dosegli z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in predvsem s smotrno organizacijo dela. D. T. TUDI V LJUBEČNI REKONSTRUKCIJA OPEKE DOVOLJ ZA DOMA Medtem ko so v ljubeških do po sklepu delovnega kolektiva izdelovalnico opeke, s 1. julijem opekarnah že končali z rekon- začeli z rekonstrukcijo strukcijo obrata Bukovžlak, bo- Ljubečni. Verdski kamnolom daje našemu gospodarstvu dober apnenec. S tem apnencem krijejo v glavnem potrebe železnic. Ker s sedanjimi stroji in strojno opremo ne morejo več veliko povečati proizvodnje, so se odločili za modernizacijo kamnoloma, za kar bodo največ sredstev prispevale Jugoslovanske železnice. Članek 0 verdskem kamnolomu bomo objavili v prihodnji številki. Na sliki: delavci v kamnolomu Verd tudi v pa bodo začeli graditi novo Hof-Ze letos so preuredili mannovo krožno peč ter umetne sušilnice. Vse to bo ugodno vplivalo na povečanje proizvodnje, saj pričakujejo, da jo bodo lahko podvojili. Lani so .izdelali v obratu Ljubečna okoli 5,5 milijonov enot opečnih izdelkov, letos in naslednjega leta pa nameravajo proizvodnjo povečati na 15 milijonov kosov. Predvsem bodo povečali proizvodnjo specialne OR opeke, super votlakov in stenske votle opeke. Da so začeli razmišljati o teh delih, so narekovale nujne gospodarske potrebe, saj bodo s povečano proizvodnjo lahko zadostili potrebam na domačem trgu in hkrati razbremenili železnico, ker sedaj dobivajo podjetja opeko tudi iz drugih republik. Kolektiv Ljubečne je poslal v opekarsko vajeniško šolo v Ljubljano tudi šest vajencev, nekatere svoje člane pa v razne tečaje za pridobitev opekarske kvalifikacije. Kaže, da kolektiv hoče zagovoviti dobro kvaliteto svojih izdelkov, kar bodo ne-domno dosegli tudi z dobrimi delavci. C. F. Vitanjska tovarna preusmerila proizvodnjo V Tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju so letos preusmerili proizvodnjo na kladiva in nekatere druge kovane proizvode. Plan za prve tri mesece letos je podjetje izpolnilo s 112%, kar je za ŽSVo letnega plana po vrednosti. Količinsko pa so tromesečni plan dosegli s 120%. Dokaj ugodna je bila prodaja, saj so v prvih treh mesecih dosegli že skoro 40°/o realizacije. Podobne proizvodne uspehe so dosegla tudi nekatera druga podjetja v konjiški občini. L. V. pa so v prostorih nameščene razne naprave, laboratorij za tehnološke analize in na vrhu velika terasa. V kleti bo lahko letno vskladiščenega 60 vagonov vina, s polnilnimi napravami pa bodo lahko nalili v steklenice 35 vagonov pridelka. Nova vinska klet ni samo pomembna pridobitev za delovni, kolektiv posestva, marveč tudi za nadaljnji razvoj turizma tega kraja, ki je v bližini radenskega zdravilišča. S. K. Zdravljenje alkoholikov na Jesenicah Alkohol povzroča tudi na Jesenicah precej zla. Zato so se v tednu Rdečega križa odločili, da bodo začeli s sistematičnim zdravljenjem alkoholikov. Zaradi preobremenjenosti jeseniške bolnišnice so uredili prostore za zdravljenje alkoholikov tudi v Domu onemoglih. Prve bolnike, ki jih je za sedaj deset, so sprejeli že v tednu Rdečega križa. Le-ti so pod stalnim nadzorstvom specialista. V Domu onemoglih bodo zdravili tiste bolnike, ki niso več potrebni stroge bolniške nege, v bolnišnici pa le težje primere. S. T. V Železarni Jesenice V Železarni Jesenice se pripravljajo na volitve novega centralnega delavskega sveta. Kot so nam sporočili pred dnevi, bodo volili nov delavski svet 20. maja. Zato so imenovali tudi volilno in kandidacijsko komisijo. V Gorenjski predilnici Pred dnevi so v Gorenjski predilnici v Škofji Loki izvolili nov delavski svet. V delavskem svetu je 78 °/o delavcev in 22 % uslužbencev. Od skupnega števila je 60 % žensk. Kandidatno listo je po obratnih sestankih pripravila sindikalna podružnica, M. O. V škofjeloški »Jelovici« Prejšnji teden so izvolili nov delavski svet tudi v lesnem kombinatti »Jelovica« v Škofji Loki. Od 30 članov je 25 delavcev iz proizvodnje, 4 iz uprave podjetja in 1 pomožni uslužbenec. Izvoljenih je bilo le 6 žensk, čeprav je v podjetju dve tretjini ženske de ovne sile. Kandidate so predlagali na sestankih po delavnicah. Vsak član kolektiva je dobil pred volitvami poročilo o delu prejšnjega delavskega sveta, za tem pa so o delu delavskega sveta razpravljali po obratnih sestankih. M. O. V Litostroju delavski sveti ekonomskih enot Delavski svet Litostroja je sklenil, da bodo letos volili tudi delavske svete po ekonomskih enotah, sektorjih in službah. Gospodarski razvoj podjetja je namreč pokazal potrebo, da se pristojnosti odločanja čimbolj približajo neposrednim proizvajalcem. Doslej so bili v podjetju že obratni delavski sveti, ki pa so imeli le vlogo posvetovalnega organa. 1. aprila so podjetje reorganizirali po ekonomskih enotah Tako je sedaj v podjetju 6 ekonomskih enot: metalurški obrati, pločevinama s kovačijo, gradnja hidravličnih strojev, gradnja strojev in naprav, gradnja Diesel motorjev in talnih transportnih sredstev in oskrbovalni obrati. S to reorganizacijo so se tudi pravice in dolžnosti obratnih delavskih svetov precej spremenile, zato je pl tu01 delavski svet podjetja vne* nova določila v pravila P^Jin0St Ta določila urejajo P”5';'sjdb delavskih svetov eR° enot. . , pi^vci Tako so letos 17. maja ^ Litostroja po posamezni n3 n/it-ncIH V, volili dVa nomskih enotah volili dva^ delavskega upravljanja T", vsid tralni delavski svet in o ^en. svet ekonomske enote. ; ,zV0. tralni delavski svet je hub ^ Ijenih 63 članov, delavski ^ ^ ekonomskih enot pa imajo 21 članov. Razen delavskih svetov nomskih enot so volili . ^gjaV-neproizvodnih obratov tn ske svete sektorja oziroma^s ^ V TGBI Bistrica Pred dnevi so valili člani va termoelektričnih proizvodov Bistrici nov delavski svet. sindi' volitvami so imeli na pobudo kalne podružnice več obratnih P volilnih sestankov, kjer so 37 kandidatov. Izmed njih so 25-članski delavski svet. Med Pe ^ delavkami, ki so kandidirale. Pa ni bila izvoljena niti ena* r G- POSKUS ŽELEZARJBV USPEL V Siemens-Mcntinovi peči izdelali eiektrojeklo Kljub temu, da elektrop«6’ Železarne Jesenice delata polno zmogljivostjo, cle^^r0i,a kla še vedno primanjkuje. bi odpravili to pomanjkanj ' so se jeklarji lotili poskusa, » jim je po prvih ugotovitva ^ kontrolorjev uspel. V SiemeI}'_ Martinovi peči so poskusili delovati ligirano jeklo kvaln6 te EC 80, ki so ga doslej «®' lali izključno v clektropecef-Šaržo, ki je povsem uspela, * izdelali z navadnim vložkote in v normalnem času. Valja'-' niški preizkusi pa so pokazaD da je izdelek enakopraven 1Z delkom elektropeči. Ta ptv poskus je napravi) mojste Stanko Razinger. S. Novo industrijsko središče Slovenskih Konjic Sredi lanskega leta ustanovljeno podjetje Ključavničarstvo in vodovodne instalacije v Slovenskih Konjicah, si je po nekaj mesecih obratovanja in preurejanja prostorov ustvarilo pogoje za dobro nadaljnje delo. Sedaj je kolektiv z 18 delavci ustvaril okoli 6 milijonov dinarjev v prvih treh mesecih. Poleg njihove delavnice gradi svoje prostore tudi Komunalni remont. Ta je doslej gostoval v raznih prostorih, letos pa kaže, da se bo le uresničila njihova dolgoletna težnja po svojih obra- tih. Pri gradnji si pomagal0 opeko zgradb, ki jih podirajo Konjicah. Tako bodo gradnl precej pocenili in razbremen’ potrebe po gradbenem material11' Nedaleč od tod bo kasne j® gradilo nove prostore tudi m1' zarstvo. ki v sedanjih prostori niti ne more motirati vseh strer jev. Predvidevajo, da se bo tem območju razširii tudi usnja1' ski kombinat Konus in pa '°' varna usnjarskih strojev KostroJ; Kaže, da bodo tako Konjiča111 dobili novo industrijsko središč® L. V. PISMA NA NAŠ NASLOV Kaj je s stanovanji na Jesenicah Kljub pospešeni gradnji stanovanj na Jesenicah je stanovanjska stiska v tem industrijskem središču še vedno velika, saj je na Jesenicah še vedno več kot 1200 prosilcev stanovanj. Od teh je samo več kot 600 prošenj za stanovanja pri stanovanjski komisiji Železarne. Da bi ta pereč stanovanjski problem na Jesenicah čimprej omilili in odpravili, je centralni delavski svet železarne letos namenil za gradnjo stanovanj več kot 300 milijonov dinarjev, s čimer bi zagotovili 142 stanovanj in 60 garsonjer. Zal pa bodo, kot vse kaže, letos dogradili le 48 stanovanj, to je skoraj 100 stanovanj manj, kot je bilo na razpolago denarnih sredstev. Zelezarji in prebivalci Jesenic so zato seveda upravičeno nezadovoljni, predvsem še, ker so z zemeljskimi deli že pričeli. S. S. Jesenice Centralni delavski svet Železarne Jesenice je na svoji 27. redni seji razpravljal tudi o gradnji stanovanj na Jesenicah, ker kaže, da z gradnjo ni vse tako kot so predvideli lani oktobra, ko je delavski svet sprejel dveletni plan o stanovanjski gradnji na Jesenicah. Predvideli so, da bo letos zgrajenih 142 stanovanj in 60 garsonjer, gotovih pa bo le 48 stanovanj in 60 garsonjer. Vzrok je v naslednjem: 1. Ko je lani oktobra delavski svet sprejemal dveletni plan stanovanjske gradnje, tedaj ni bila pripravljena ustrezna tehnična dokumentacija. Po dveh mesecih pa je Zavod za stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve na Jesenicah pripravil zahtevane elaborate. Tajništvo za notranje zadeve OLO Kranj pa je za tem zahtevalo, da se v stanovanjskih blokih zgradijo tudi protiletalska zaklonišča. To bi podražilo stanovanjski blok za 8 milijonov dinarjev in je tudi podaljšalo izdelavo dokončnih načrtov. 2. Kalkulacije za gradbena dela so dobila navpogled vsa trj gradbena podjetja, ki delajo na Jesenicah. Od teh je dalo najbolj ugodno ponudbo gradbeno podjetje »Sava« Jesenice, ki je bilo pripravljeno zgraditi stanovanjski blok za 8 milijonov dinarjev ceneje kot ostala podjetja. 3. Ta pogajanja med Zavodom in gradbenim podjetjem so spet zavlačevala dela. Z gradnjo niso mogli začeti v določenem roku, temveč šele v teh dneh, ko so se dokončno odločili za izvajalca gradbenih del. Menimo, da je Zavod za stanovanjsko izgradnjo pravilno ravnal. Železarna gradi namreč šest blokov, pri vsakem bloku bodo tako prihranili 8 milijonov, kar predstavlja prihranek 48 milijonov dinarjev. Hkrati pa bodo tudi delavci plačali za najemnino okoli 200 dinarjev mesečno manj. Gradbeno podjetje »Sava« je za sedaj prevzelo gradnjo dveh blokov od šestih, za ostale bloke pa so čakali, da bi jih prevzela druga gradbena podjetja, v kolikor bi bila pripravljena znižati cene, sicer pa bi tudi ta dela prevzela »Sava«. Po informacijah Zavoda za stanovanjsko in komunalno izgradnjo na Jesenicah pa so tudi ostala podjetja že delno znižala svoje prvotne kalkulacije in tako pričela z delom. FRANCE LEBEN PREDSEDNIK OBSS JESENICE ma,° Je takšnih strojev, ki delajo »sami«! Ob njih se delavec lahko razgovori, ne da bi pri tem trpelo njegovo delo. (Tovarna čokolade Lesce-Bledj Oprostite, nimam časa! Ma Čra*arski loži Vigonke v Het 0ru sva čakala vodjo £ e^a oddelka. Čakala sva te več! Vratar je med- ^ *e nekajkrat zavrtel te-}jj ”n; vselej pa nama je od-i s pomirjujočim nasme-Ve?‘ ^akala sva že dve uri in { I j Ogovor na drugi strani isti« n& ie ^ še zmeraj ^pintam časa, naj počaka- ^"atar bi ga rad opravičil: Hek eS*ailek ima, važen sesta-^ • Saj veste, kako je to d j i^izvodnja, organizacija ? a» učinek; saj ste od časoma!« J » ^al vodjo nekega oddelka v aiiborski Vigonki tisti dan Isja dočakala. Sestanek se je ac zavlekel! Za izgubljen 9s s^a iskala nadomestilo v rettiišljevanju, zakaj prav-PPav za novinarja ni časa, 1 niii borili pet minut? ® vem več bilo, v kateri tovarni je ne bi se pa zmotil, če tielfj.1 naštel kar vse po vrsti. Tam 2 j^,re^ .kakšnimi petimi leti! Ha a,Vci si se lahko pogovarjal ba, Snig° jn na široko, če je bilo tre- je 1?° C®1° ustavili stroje, samo da indje -a tekia in 30 se ^3a ri iebe bolj razgovorili, sipal k Je kdorkoli v tovarni ti govoril o kven‘+U strojih in o življenju Val " tovarniških zidov, ti razkazo- ŽivHpi'?zlične podatke, 1”'en U ^ si'rn^'^ 'n Hja Čarobnosti tehniko proizvod-iz A,., aiai lekcijo iz kemije ali pa ^tematike... Še skratka. novinarji smo bili kadLa P®1101! leti pravi »gospodje«, Pa v Sm° ^bli svinčnik v tem ali pj011611:1 delovnem kolektivu. Vsi so jm 1Yralarja pa do direktorja — Pio riel1 ®asa na pretek. Seveda, saje .^uge ure! Kakor hitro pa Panii, m a sirena> je zavrelo kot v lavc. ' ^a. vrat na nos so hiteli de-Ogi-i Pro':i izhodu in ti, novinar, si .B‘al sam. sebe ali pa si moral samega Padlogrdo °bsojati kot nepotrebno Vem 1*, tovarišu, ki si ga po njego-ualovnem času zadrževal. Vgx Yed Petimi leti so imeli delavci kak Casa! Nikomur ni bilo kdo ve Na „oudo, 6e je izgubil uro ali dve. zha'ln 6ga se mu to ni nikjer po-Žp 0; s svojo delovno zavestjo pa je 26 nekako obračunal. st,, .^dnja leta pa so se stvari pobile na glavo ... \T ^Tiskanino« Kranj sem prišel V ekolj desete predpoldne. Krat-hcvt informacija vratarja mi je l?*azala pot v skladišče. Med ba-kim1 vozički, dvigali, med ma< m PaPirja in zabojev sem ko-doi na®el tovarišico Marijo, pred-veiavko v skladišču. "Bi imeli za mene ...« rdeče blago naj takoj uaiozijo!« ka.Ni me utegnila niti pogledati, - J ,sele> da bi mi odgovorila. Po-, vil sem vprašanje, glasneje in Pni] od blizu. »I, seveda bom imela! Kaj pa bi radi?« »Novinar sem.« »No, če boste kaj lepega napisali!« Led je prebit, sem si dejal. A ni bil! Se dodobra se nisem pripravil na začetek razgovora, že je stala med nama drobna deklica s kupom papirjev v roki. »Fakture?« »Da, če bi jih lahko podpisali!« Marija je podpisovala. Stel sem podpise, a jih je bilo toliko, da sem se kmalu naveličal preštevati. »Takole je pri nas, dela čez glavo!« Zdelo se mi je, da je Marija to povedala bolj sami sebi kot pa meni. Se vedno sem vztrajal: »Ali bi mi lahko ...« »Na, nesi v komercialo in jim povej, da bom precej prišla!« Deklica je odhitela s papirji, Marija pa je pogledala mimo mene! »Tončka, daj, naroči v skladišču, naj pohitijo Z nalaganjem kamiona, že tako smo se zamudili.« Lovil sem se med molkom in negotovostjo. »Kaj bi torej radi?« »Kad bi...« »Tovarišica Marija, telefon!« Sprehodil sem se po skladišču. Delavci in delavke okoli mene so hiteli z opravili. Zdaj sem se umaknil temu, zdaj onemu. Naposled se je Marija le vrnila. »Zdaj bo nemara mir!« »Kaj je pri vas vedno tako?« »Vedno! Naš oddelek so vrata v svet. Kar tovarna napravi, gre mimo nas v trgovine. Zaloge nam niso koristne, zato jih ne maramo. Hitimo pač, da vse sproti odpravimo!« Šele zdaj sem se toliko opogumil, da sem izvlekel beležnico iz žepa. »Tovarišica Marija, v komercialo vas kličejo!« Skomignila je z rameni, češ kaj pa morem! Bes, tu je bil vsak komentar odveč. Dejala mi je: »Veste kaj, tovariš novinar, pridite ob dveh, takrat bom imela čas. Zdaj pa vidite, kako je ...« tt li naj preštevam z vami?« A »Lahko, če ne bo predolga!« ^ Fant je potisnil voziček pod stroj. Vzvod, na katerega je položil roko, je premaknil druge vzvode in jeklene vilice so zagrabile 80 svežih votlakov in jih za toliko dvignile, da se niso več dotikali polic ob stroju. Potem je fant uprl svoje telo v voziček in ga začel pazljivo potiskati proti izhodu. V premišljenih kretnjah se mi je predstavil kot možak. Petdesetkrat na dan zapelje od stroja pa do sušilnice. Pot je dolga in, če se kje zamudi le za minuto, se mu ta minuta maščuje. Zato je tudi z menoj le mimogrede opravil. Obrnil sem se k delavki, ki prestreza ob ustju stroja votlake in jih polaga na police. Votlak je težak 13 kilogramov! Dve delavki, ki jih zlagata, morata prestaviti v osmih urah 4000 votlakov, vsaka po 2000 kosov! Ob rokah, ki so čez mero zaposlene, so zaposlene tudi oči. Vsak votlak pa mora delavka sama oceniti in, če ima kako okvaro, ga mora tudi izločiti. Včasih so imeli za to opravilo posebnega kontrolorja, danes ga delavke same nadomeščajo. Same ocenjujejo svoje delo ... Tako je v opekami Loče pri Mariboru! Kakorkoli sem se postavil ob stroj za izdelovanje votlakov, vselej sem bil v napoto. Prijazni obrazi so bili sicer veseli obiska, zlasti še, ko je nekajkrat zasvetil aparat našega fotoreporterja, njihovo zgovornost pa je očito jezilo delo. »Tri ekipe smo! Jama, kjer kopljejo ilovico, stroj, ki to ilovico, spreminja v votlake, transport, ki votlake sproti odvaža v sušilnico. Naše delo je med seboj tako povezano, da če posameznik zakasni samo za minuto, se to pozna na učinku drugega. Zato moramo hiteti, biti moramo neprestano v koraku!« Delavka ob stroju, ki mi je svojo pripoved položila v beležnico, je ob tem zgrešila ritem stroja in preden ga je ujela, je morala pošteno pohiteti, da ni vse skupaj zastalo. Nehote sem pomislil — v vsakem avtobusu svari nad šoferjem napis — ne moti voznika! Se v nobeni tovarni pa nisem srečal napisa — ne moti delavca! Čeprav bi bil ta nemara povsod potreben! T T odmoru so se zbrali kovači to-\/ varne verig Lesce-Bled V svoji v oblačilnici. Vsak je razgrnil pred sebe pošten zalogaj. Čas počitka med delom so to pot delavci izkoristili za kratek sestanek. Predsednik sindikata jim je razlagal: »Zadnji čas je, da dogradimo obrat družbene prehrane v tovarni. Temelji že stoje, sredstva imamo, delovnih rok pa ne! Danes bi se dogovorili o tem, kako bi organizirali prostovoljno delo!« Delavci so poslušali. Tu in tam je kdo prikimal ali pa odobravajoče dregnil soseda s komolcem, drugače pa ni rekel nihče nobene. »Drugo, o čemer se moramo pogovoriti, pa je naš' počitniški dom ob morju!« Šele zdaj so delavci segli v besedo. Spraševali so, kje bo ta dom stal, koliko bo pension, kdo bo lahko šel, kdaj.;. Pet minut pred koncem odmora so se razšli. Bili so dogovorjeni! Kar niso vedeli, so vprašali, kar pa je bilo na dlani, so sprejeli molče in z razumevanjem. Kdo bi raztegoval sestanek!? Pred leti, ko so imeli podobne sestanke kar med rednim delom, so radi potegnili uro in dlje. Za stroje, ki so med tem stali, se ni nihče menil. Zdaj pa opravijo razgovore mimogrede, med malico, in kakor hitro je konec odmora, že vsak stoji ob svojem nakovalu. Tu ga ne zmotiš kar tako! Pogovore, ki se tičejo dela, opravijo bolj z očmi kot pa z jezikom. Sicer pa glas tudi ne pride do veljave ob udarjanju mačkov in zvenenju stružnic. Hotel sem se zaplesti v besedo s kovačem in z njegovim pomočnikom. Njuni gibi so na las preračunani. Mojster seže s kleščami v peč in vloži žareč kos železa v poslednji člen verige. Samo trije odmerjeni udarci in kos železa je sklenjen v obroč, v nov člen na verigi. Končno obliko mu da še krepak udarec mačka, ki s težo 300 kilogramov zakuje podstavi j en člen. Natanko tako kot so pri obeh kovačih preračunane kretnje, tako je preračunano tudi delo vsakega stroja, ki stoji kjerkoli V tovarni. Stroj mora teči! Cas, ko delavec vlaga v stroj surovino in je njegova dolžina odvisna od delavčeve spretnosti, je pravzaprav mrtev čas. Tedaj stroj stoji. Vrednost stroju daje predvsem čas, ko stroj teče. Predsednik delavskega sveta m: je to dokaj preprosto razložil: »Naš kolektiv zahteva od delavca, da kadar dela, res dela! Kako naj bi potemtakem isto ne zahtevali od stroja? V čimvečji meri stroje izkoriščamo, toliko več imamo od njih. Naša tovarna je edina tovar- na verig v Jugoslaviji. Povpraševanje presega našo zmogljivost; v skromni meri pa mu le uspevamo ugoditi. Ta mera je skrita v doslednejši uporabi strojev, ki lahko stoje le takrat, kadar so v popravilu ali pa takrat, kadar zmanjka električne energije!« Nenehna skrb za stroj in za višjo delovno storilnost pa kuje iz kovačev v tovarni verig Lesce-Bled može kratkih, jedrnatih besedi. Zgovorne najdeš kjerkoli in kdajkoli, le ob stroju in v delovnem času — ne. No, pa prav s svojim molkom so mi obogatili zapiske! nn em doživetim primerom bi lahko pridružili Še vrsto iz izku-x šenj delovnih kolektivov v poslednjih letih. Novinar kot obiskovalec je lahko zgolj slučaj, izhodišče naše pripovedi; pogostejši so primeri raznih obiskov (šole, študijski ogledi tovarn, ekskurzije, menjava izkušenj...), ki radi zmotijo delavca in ga z vprašanji za dragocen čas iztrgajo iz proizvodnje. Delavec vse bolj ceni 'svoje delo in ga najraje opravlja v miru. Ce je preživeli odnos do dela pri nekaterih uveljavljal načelo — kakorkoli že, vse gre v rok službe! — sodobnejši način nagrajevanja po učinku pri vseh uveljavlja načelo prizadevnosti za proizvodne uspehe. Zdaj ni nič več nenavadno, da ti delavec z veseljem pokloni uro ali dve od svojega prostega časa v zameno za izgubljene minute ob stroju. V tem ima svoj prav! Nekaj se je postavilo na glavo — pravzaprav niti ne — nekoč je nekaj stalo na glavi! Danes stoji na čvrstih nogah! DUŠAN KRALJ Votiake na vozičku vodi pot v sušii nico pod vedrim nebom. Čas sušenja bo odmerilo vreme, od katerega ,1< večkrat odvisen tudi diagram proizvodnje Sistem dela Sistem — to je čudovita reč. Kajti brez sistema si je dandanes težko zamisliti neko pošteno delo. Če je sistem slab, je tudi delo slabo in obratno, če je dober, je tudi delo dobro. Dandanes zelo veliko govorimo in pišemo o sistemu dela. Pravimo: »Sistem dela izvršnega odbora te in te sindikalne podružnice ni dober, ker .. .< ali pa »...je dober, ker .. .<. In pravimo tudi: »Vse je v redu, toda sistem dela.. .< ali pa: ».. .v sistemu dela bo treba nekaj spremeniti^ Ondan sem s tovariši govoril o sistemu dela. Beseda je dala besedo, kot pravimo, in tako sem zvedel zgodbo, ki vam jo bom podrobno opisal. »Slovenija-sadjer. ima o Zalogu hladilnico. Ima pa še druge obrate in o vsakem obratu obratni delavski svet. Te delavske svete so pred časom ustanovili zato, da bi približali upravljanje delavcem, se pravi, da bi neposredno odločalo o upravljanju podjetja čim več članov delovnega kolektiva. Namen je bil torej dober, izkazalo pa se je, da od namena do dejanj ni lahka pot. Pred časom je centralni delavski svet tega podjetja razpravljal o lanskoletnem delovnem uspehu in o »dobičku* ter priporočil obratnim delavskim svetom, naj del dobička razdelijo delavcem po svojem preudarku. Po tem sestanku se je sestal obratni delavski svet zaloške hladilnice, ocenil delo posameznikov v lanskem letu in razdelil »dobiček*. S sklepi delavskega sveta se je kolektiv strinjal. Ni bilo jeze in prepirov, nihče ni ugovarjal, kazalo je, da je zadeva rešena in da bodo sklepe delavskega sveta tudi uresničili. Tedaj pa je oso stvar vzel o roke šef hladilnice, ki je hkrati tudi predsednik centralnega upravnega odbora in zdelo se mu je potrebno, da te sklepe nekoliko popravi, češ — upravni odbor in delavski svet podjetja naj imata zadnjo besedo, lahko potrdita ali ovržeta sklepe obratnega delavskega sveta. In tako je dvema tovarišema zmanjšal njun delež dobička, ne da bi se posvetoval s komerkoli iz hladilnice, ne da bi kogarkoli vprašal za mnenje. Enostavno je o spisku popravil številke in potlej je te popravljene številke poslal o potrditev centralnemu delavskemu svetu. To je seveda povzročilo nejevoljo. Ne toliko zaradi tistih nekaj tisočakov, bolj zaradi takšne samovolje, se pravi, zaradi takšnega sistema dela. Ljudje so se upravičeno vprašali: »Zakaj pa imamo potlej obratni delavski svet? Saj nima pomena, da ta delavski svet razpravlja \ in sklepa, če njegovih sklepov vodstvo ne spo-\ Huje, če en sam človek lahko spreminja te j sklepe.* Tista dva tovariša, ki jima je »šef* kot pred-\ sednik upravnega odbora: znižal delež pri dobič-\ ku, ne da bi njima in ostalim članom kolektiva i ter obratnemu delavskemu svetu to svojo odlo-\ čitev kakorkoli pojasnil, sta se res jezila tudi \ zaradi tistih nekaj tisočakov, drugi pa so menili: »Če se je danes to zgodilo njima, se jutri lah-\ ko nam. V takšnem sistemu je vse mogoče. Kaj ; pa veš .. .* In zato so vprašali sindikat ter znance in pri-\ jatelje iz drugih podjetij: | »Kakšne pravice ima obratni delavski svet?* Na to vprašanje ni bilo težko odgovoriti. »Takšne, kakršne ste mu sami dali. Na vsak \ način je dobro, če ima čim večje, če čimbolj l neposredno odloča o delitvi ustvarjenih sredstev. \ Toda ose to je odvisno od vaših odločitev. Imate \ pravila podjetja .. .* \ In tako dalje. Toda izkazalo se je, da tovariši iz zaloške hladilnice ne vedo za pravila podjetja in niti ne vedo, če jih podjetje sploh ima. Sestajali so se in sklepali, pa niso vedeli, kakšne so njihove pristojnosti — pravice in dolžnosti. In ko jim je centralni delavski svet naročil, naj si po svojem preudarku razdelijo »dobiček*, so ga pač razdelili, kot so menili, da je prav, ne zato, ker jim takšno pravico dajejo pravila o upravljanju, ki so jih sami določili, ampak zato, ker je tako pač sklenil centralni delavski svet. Omenjeni dogodek jim je odprl oči. Sklenili so, da se bodo uprli samovolji, vendar ne samo z zahtevo, da sklepe njihovega delavskega sneta spoštuje tudi vodstvo obrata in upravni odbor podjetja, ampak predvsem z zahtevo, da kolektiv podrobno določi pristojnosti slehernega samoupravnega organa in uredi sistem nagrajevanja tako, da nihče ne bo mogel po svoji volji odločati, koliko dobi ta, koliko pa oni. In to je res najboljše orožje za boj proti samovolji. Če človek ve, kakšne so njegove pravice in dolžnosti, kaj lahko stori in kaj ne, koliko bo za takšno ali drugačno delo dobil, pa te pravice in dolžnosti tudi spoštuje, lahko zahteva, da jih spoštujejo tudi drugi. In to še prav posebno velja za sleherni samoupravni organ, se pravi, tudi za obratni delavski svet. Razmejitev pristojnosti in poznavanje pravic in dolžnosti samoupravnega organa omogoča posameznikom, delavskemu svetu in vsemu kolektivu, da zelo hitro zatrejo sleherno samovoljo. Res, sistem je čudovita reč! Brez njega si dandanes ne moremo zamisliti nobenega poštenega dela. Lahko pa je sistem, dober ali slab. Tovariši iz zaloške hladilnice sodijo, da je bil sistem dela njihovih samoupravnih organov doslej pomanjkljiv in da ga bo treba čimprej izboljšati. J- v. . H ■ OD TEDNA DO TEDNA ^ ..;?,^:.= v.;.. ,:;;v . '. NASA DELEGACIJA V ARGENTINI V ponedeljek je odpotovala iz Ljubljane v Argentino jugoslovanska delegacija pod vodstvom predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja. Delegacija bo na povabilo argentinske vlade sodelovala na proslavi 150-letnice neodvisnosti Argentine. NEHRU V ZDA Predsednik indijske vlade Nehru je odpotoval v torek v ZAR na štiridnevni prijateljski obisk. Predsednik ZAR Naser in premier Nehru sta se še istega dne sestala na razgovor o položaju po svetu in na Srednjem vzhodu. Posebno pozornost sta posvetila razvoju dogodkov po neuspehu konference naj-višjih predstavnikov štirih velesil v Parizu. Premier Nehru je obiskal Asuan, kjer si je ogledal dela pri graditvi jezu, razen tega pa je bil v gosteh pri silah Združenih narodov na Sinaju in pri guvernerju Gaze. Včeraj je premier Nehru odpotoval iz ZAR na obisk v Turčijo. TUNIŠKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V JUGOSLAVIJI Parlamentarna delegacija Tunizije — vodi jo Mohamed Sakrun, predsednik zakonodajnega odbora tunizijske skupščine - je ta teden obiskala Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Prejšnjo sobot« je predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič priredil delegaciji slavnostno kosilo, med katerim je izrazil posebno zadovoljstvo, ker je lahko pozdravil predstavnike Tunizije v trenutku, ko se začenjajo razvijati jugoslovansko-tunizijski odnosi. Predsednik skupščine je dodal, da se jugoslovanski narodi veselijo uspehov tuniškega ljudstva pri gra-difrvd dežele in z občudovanjem spremljajo njihove napore pri gra- PARIZ — Zahteve Hruščeva so pri predsedniku ZDA Eisenho-yverju naletele na gluha ušesa. Premier ZDA je bil pripravljen ustreči samo tretji točki sovjetskega ultimata, da ameriška letala ne bodo več letala nad Sovjetsko zvezo. Na fotografiji predsednik ZDA Eisenhower v svojem avtomobilu, potem ko je zapustil rezidenco predsednika francoske republike de Ganila. ditvl moderne driave in sodobnih družbenih odnosov. V odgovoru na zdravico je vodja tunizijske delegacije Mohamed Sa krun pohvalil prizadevanje Jugoslavije za krepitev prijateljskih stikov med obema deželama. Dejal je da bo imela Tunizija veliko koristi od tega sodelovanja zaradi izkušenj, ki si jih je pridobila Jugoslavija v boju za narodno osvoboditev. Ta bol je poka zal vsemu svetu — je dejal šef tunizijske delegacije — kaj vse lahko do seže svobodoljubno ljudstvo. Preden le delegacija odšla na pot po naši deželi, jo je sprejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Po povič. LETO PETROLEJSKE POLITIKE Ko je znani venezuelski politični delavec in puhli- Strukcijah (na vrtalnih stolpih), ga bodo družbe imele Y. y.sl1ene * j^na^piTar^njlg^^Veneziiela8 —e/asedcn>a^deže?a<<5fV vd/av- drugTm jjlgom P^i uvodu k svoji knjigi je v opisu Jimeneza in njegovih bodo°defavcern!’ki^o^^bm na od 'tržnih cen. Poslovanje^ pribočnikov zapisal o svoji deželi takole: »Venezuela dopustu, izplačali razliko v plači prodajaln bodo stalno n. ateril> je od 24. novembra 1948 okupirana dežela«. Ran jel je itd- xRaz<;n tešau bodo ^avcem vale posebne komisije v j • i j.•, • i •• j i • . j J • izplačevali posebej po 200 boli- bodo tudi predstavniki sn jjl- dejansko posvetil svojo knjigo dokazovanju te svoje va1Jrov kot p£moč 4^etni dopust G1ede zdravstvenega BEOGRAD — Pred dnc\i so \ Jugoslavijo iopofovali kot gostje Zvezne industrijske zbornice člani delegacije Federacije britanske misije. Med obiskom si bodo ogledali več gradbišč v Hrvatski in Bosni. Na sliki: sprejem na zemunskem letališču. Delegacijo vodi Runge Peters. SPOROČILO ALŽIRSKIH SINDIKATOV O OBČINSKIH VOLITVAH Pred bližnjimi občinskimi volitvami, ki bodo v Alžiriji 29. maja je zunanja delegacija Splošne zveze alžirskih delavcev (OSAR), ki ima sedež v Tunisu, objavila sporočilo, v katerem poudarja, da bodo te valitve parodija. Alžirski sindikati obsojajo v sporočilu francosko vlado zaradi te izzivalne akcije in pravijo med drugim: »Z razpisom teh volitev francoska vlada zanika načelo samoodločbe, ki naj bi alžirskemu ljudstvu omogočila, da bi svobodno odločilo o svoji prihodnosti.« OSAR poziva delavce Afrike, Azi je in vseh dežel po svetu, naj manifestirajo svojo solidarnost in še izraziteje podpro alžirske delavce in ljud stVo v boju za svobodo, napredek ir mir. - . - - . trditve, najdlje pa se je zadržal oh problemu pe- "“‘pogodba^določa^^O-Tmi^delov- nega ^zavarovanja se ob rtf roleja. ni teden, delavci pa bodo preje- petrolejskih družb sk°ra3 .vnjli mali plače za 48 ur. razlikujejo od najbolj PoZ 0 6o- Okupatorski značaj oblasti Ji- 1. S petrolejskimi rezervami Pogodba je družbam zvezala in najnaprednejših zakonov ^ menezove klike, ki je vladala v je treba maksimalno varčevati, roke glede premeščanja delavcev cialnem in zdravstvenem za interesu tujih družb, je bil naj- ker jih ni mogoče obnavljati. V na druga mesta ali glede odpo- vanju v Latinski Ameriki. bolj viden na gospodarskem pod- ta namen je treba pregledati zla- vedi. Razen odškodnine, porav- Pod geslom -Nafta ni ročju. Vsi ukrepi, ki jih je izdala sti sedanje rezerve, ki pa jih ni nave selitvenih stroškov ipd. mo- ima vlada Demokratske » jz. 24. novembru 1948, so dejan- dovoljeno vključiti v eksploata- rajo družbe zagotoviti premešče- jasno orientacijo: preHd dI)35s sko imeli za cilj, Venezueli še cijo. V letu dni je treba izkori- nim delavcem in nameščencem koristiti dohodke, id Rb ra2' bolj vsiliti položaj okupirane de- ščanje nafte omejiti na količine, stanovanje v roku 15—45 dni (v nafta, ter z njihovo pornbPl y0, žele in še bolj poslabšati že tako potrebne za kritje predvidenega 15 dneh, kadar gre za družine, in viti latentni gospodarski ^ težavne življenjske razmere ve- ekonomskega in družbenega raz- v 45 dneh samcem). Kasneje so veški potencial dežele. S 1 lV nezuelskih množic. V venezuelski voja (graditev industrije, življenj- družbe prav tako prevzele obvez- politiko lahko Venezuela zgodovini je težko najti primer, ska raven itd.). . . nost! da bodo štipendirale delavce upanjem gleda v priho® ^ ki bi bil bolj podoben vladavini 2. Dohodke od izkoriščanja in njihove otroke, da si bodo pri- Upravičenost tega zaupani Jimeneza in njegove klike, ki si nafte je treba bolj in bolj vlagati dobili tehnično izobrazbo in si kazujejo enoletni rezultati ^ je tako sistematično prizadevala v reproduktivne gospodarske pa- izboljšali kvalifikacije. Razen te- Demokratske akcije. in je pri tem Venezuelo spreme- noge. nila v pokrajino, prepuščeno na Petrolejska politika vlade De--milost in nemilost interesom ne- mokratske akcije pa s tem še ni kaj .tujih družb, njene prebivalce zaključena, ker ne pozablja na pa v navadno množico brezprav- ljudi, ki so bistveni činitelji v nih ljudi. političnem in gospodarskem pre- Jimenezova diktatura ni po- rodu dežele, Jimenezova diktatu-znala v odnosu do petrolejskih ra pa jih je povsem prezrla in družb drugega stališča kot naj- jim vzela vse pravice, ker je rav-večjo ponižnost. Kakor vernik, ki nala le v skladu z interesi tujih se plazi po kolenih, da bi dobil petrolejskih družb, odvezo za grehe, je do konca ži- Komaj 14 mesecev po prihodu vela na kolenih pred božanstvom na oblast je Demokratska akcija petrolejskih konzorcijev. Davki pripravila tuje petrolejske družna nafto, ki so jih petrolejske be do tega, da so podpisale ko-družbe plačevale do zadnjega dne lektivno pogodbo s sindikatom demokratičnega režima predsed- venezuelskih petrolejskih delavnika Galiegosa — znašali so sko- cev v »Fedepetrol«. Ta pogodba je raj 50 Vo prodajne vrednosti naf- v marsičem uresničenje davnih te - so se pod Jimenezom občut- teženj naftnih delavcev te dežele, no znižali. V dobi diktature je Kolektivna pogodba predvide-ostajalo v Venezueli komaj okoli va zvišanje osnovnih plač po-30 »/o in še manj od vrednosti vprečno za 10 % ter občutno višje prodane nafte. In ne le to! Dik- mezde za delo čez uro ali ob ne-tatura se je prav tako odrekla deijah. praznikih in med letnim ustanovitve Nacionalne petrolej- dopustom. Petrolejske družbe so ske družbe za pridobivanje in se zavezale, da bodo delavcu za-predelavo nafte, dalje monopola gotovile stanovanje, medtem ko na prodajo bencina, taks za kon- mu morajo v primeru, če ne iz-cesije,. neposrednega izkoriščanja polnijo te svoje obveznosti, pla-nacionalnih rezerv, graditve dr- čati nadomestilo za stanovanje in žavne rafinerije in vrste drugih poravnati prevozne stroške, ukrepov, ki so bili predvideni, Določili so nove prejemke za ali pa so jih začeli uveljavljati, delavce, ki so zaposleni v jamah Tuje petrolejske družbe, ki; že ali v višinah, na kovinskih kon-nad 30 let izkoriščajo petrolejsko bogastvo Venezuele, so si bile zagotovile koncesije na površini nad 12 jniiijonov hektarov. Od tega so izkoriščale leta 194Skfe okoli 160.000 ha zemljišča, ki jim je zagotavljalo dnevno proizvodnjo 1,2 milijona/'‘šedcfviisifee^eiš nafte. Tudi brez novih koncesij, temveč le z razširitvijo že izkoriščanih polj za nadaljnjih 56.000 hektarov, je družbam kmalu uspelo povečati proizvod.njo na 1,8 milijona sodov surove nafte. Kaj povedo ti podatki? Kakšni so bili nameni tujih petrolejskih družb, ki so imele v Venezueli koncesije za 11,8 milijona hektarov, ne da bi kaj storile za širšo eksploatacijo? Dejstvo, .je, kakor smo že videli, da teh velikih površin sploh niso potrebovale za ohranitev proizvodnega ritma. Dejansko so .težile za dvojnim ciljem: prvič, za dolgo ob-obdobje zadržati kolonialni sistem glede na drugo petrolejsko bogastvo dežele, in drugič, preprečiti. 41 Ponekod črnim prebivalcem niso hoteli zaupati zahtevnega u® ^ ga dela. Toda, pokazalo se je drugače — tudi črne roke znajo sP no ravnati z zamotanimi laboratorijskimi napravami JOSEPH KIVANUKA O CILJIH VSELJUDSKE ORGANIZACIJE NACIONALNEGA KONGRESA UGANDE Neodvisnost Ugande Joseph Kivanuka, predsednik Nacionalnega kon- odvisnosti,« je poudaril vodit®* gresa Ugande, ima strast, ki ji je podredil vse drugo: NaNacfonafni kongres3Ugande i9 svobodo in neodvisnost svoje domovine, la strast po razvji žiroko dejavnost tudi » LJUBLJANA — Te dni so obiskan LjukKjauo panaineiuarc/ ..i Tunisa. Sprejel jih je predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. Gostje so se zanimali za številna gospodarska in notranjepolitična vprašanja. Med bivanjem v Jugoslaviji jih je sprejel tudi Josip Broz-Tito, ki se je s predstavnikom zakonodajnega odbora Ljudske skupščine Tunisa Mohamedom Sakrunom dlje raz-govarjal. Na fotografiji: prihod tuniške delegacije na ljubljansko letališče. da bi Venezuela sama izkoriščala 11 --•--.----1 i* v i vi 1 razvil sii uivu ucjd -- ipdO* napredku ga je pripeljala tudi v našo deželo na kon- ven meja svoje dežele. Na nje5.gc greš SZDLJ, da bi se seznanil z našimi izkušnjami in vo pobudo je prišlo d° te®1} ^ pridobil za svoje ljudstvo nove prijatelje. O ciljih P°VdelaV^rTkfindfuftanovite® svojega gibanja govori prepričljivo m preprosto. Cio- panafriikega gibanja za osvob« vek dobi vtis, da ima pred seboj samozavestnega, v ditev Vzhodne in Centralne a« bojih preizkušenega političnega voditelja, ki zna osvo- ke (PAFMEC), ki ima vl0®deiuje jiti poslušalca. n?“frilkihko^rencah »Naš neposredni cilj je zelo da bo državna služba čimprej Kairo, Tunis, Konakri) , , . , . 11 preprost: osvoboditev iz imperia- afrikanizirana, in ustvariti stro- Sindikalno gibanje Ugan m predelovala naito, ter si za- jjzma jn 2ag0tovitev neodvisnosti kovne kadre, ki so nam potrebni še zelo mlado. Kivanuko ,srnaieIn gotoviti drugačne pogoje pri po- ugandskega ljudstva,« je rekel za nemoten gospodarski razvoj, prosili, naj nam pove tudi o M rSlJ1Ian*U n°tY koncesij za iz- Kivanuka in pri tem poudaril Seveda bo poseben poudarek na nekaj besed. »Skoraj vsak a .roriščanie narte. _ vsako besedo posebej. »Naše gi- tehnični izobrazbi.« vec je zdaj član sindikata. njegoveakUke so hi j e P^Ske žMjenje, ^ višjo Mtamo Sven vseSŠa^ “res ^sinSatov" Ugande" 'f, lovno silo. Tako so na primer žeIe << 1952 izgnale njegove voditelje in ganske zveze med nami in _smdl tuje družbe v štirih letih (1948 Uganda ima velika naravna prepovedale sleherno politično £at in sicer ^ eni strani ^0, do 1952) podvojile proizvodnjo, bogastva, njeno prebivalstvo pa deiavnost v deželi. Kivanuko so ker obiasti nasprotujejo pov®^. hkrati pa so odpustile 12.764 de- že zdaj boljšo življenjsko raven « J sindikata s političnimi organ }3 lavcev kot odvečno delovno silo. kot ljudje v drugih deželah tega *mo: Zaradl bolkota’ kl Sa Je or- cijami, po drugi pa zaradi vphv Številni znani in upoštevani dela afriške ceiine. gest in psol gamziral Nacionalni kongres, pa MJKSS’ ^ g“sotnP0 podpira zahodni ekonomisti so hkrati milijona prebivalcev Ugande (od so britanske oblasti leta 1955 mo- Sindikate (MKSS je šolala smd ugotovili, da dosegajo omenjene tega le 0,15% belcev), raztrese- rale dovoliti voditeljem kongresa kalne voditeije Ugande na Zah® tuje družbe v Venezueli zaslužke nih na površini, ki je nekaj vrnitev v deželo. Zdaj deluje Na- ^ y Kampali pa je organiziral kot nikjer drugod po svetu. V manjša od jugoslovanske, se cl0I}a^1 kongres ^ ah man:l tudi šolo za afriške sindikain Kanadi, ki je sicer tako privlačna ukvarja v glavnem s poljedel- svonoano. aktiviste — op. M. M.) in si F , za investicije tujih sredstev in stvom in živinorejo. Uganda je »Svojo organizacijo imamo v zadeva omejiti njihovo dejavno kjer je bilo .v tem obdobju vlože- največja pridelovalka kave in vsej deželi, v vsaki vasi, mestu in na ekonomska in socialna vpr nega petkrat več kapitala, so za- bombaža med deželami pod bri- pokrajini,« je rekel Kivanuka. §anja. znamovali znatno manjše zasluž- lansko upravo. Razen tega ima »Temelj gibanja so navadni ljud- g stališča razvoja nacionain ke kot v Venezueli. Uganda mnoge rude in velikan- ie- V kongresu je okoli pol mili- ga gibanja je to seveda negati _ V letu dni, kar je po odstra- ske še neizkoriščene vire vodne J°na Članov, ki na demokratičen einitelj. Vendar si prizadevam^ nitvi Jimenezove diktature na energije. način volijo svoje vodilne organe. da bi vplivali na sindikate- 1 oblasti Demokratska akcija, pa so »Ce bomo izkoristili le del na- Del° lokalnih organizacij združu- nedavnem sestanku s sindikate' dosegli zelo pomembne rezultate ših potencialnih virov,« je pouda- jejo pokrajinski odbori, na vrhu mj aktivisti v Džindži sem r®K ’ glede zaščite nacionalnega boga- ril Kivanuka, »si bo lahko naše piramide pa je nacionalni sekre- da se morajo sindikati boriti z stva in polaganja temeljev go- ljudstvo zagotovilo nenehen na- tariat, ki ga volimo na letni kon- ekonomske in socialne inter® spodarske politike, ki teži za sta- predel^ in spodobno življenje, ferenci ob udeležbi dveh pred- deiavcev, hkrati pa sodelovati w bilizaciio in zagotavljanjem no- Prizadevamo si. da bi zgradili stavnikov iz vsake lokalne orga- dj na političnem področju. P°z sem jih, naj se vključijo v -u3 ^ onalni kongres. Večinoma s®,_ gospodarstvom vo blaginjo, deželo, v kateri bo cionalni kongres osvojil večino tudi storili. Naš vpliv na de i® bilizacijo in zagotavljanjem po- Prizadevamo si, da bi zgradili gojev, ki so potrebni, da se bo državo, v kateri bo oblast izhaja- nizacije« Venezuela spremenila v deželo la iz ljudstva in delala za njego- Na volitvah leta 1958 je Na- onalni kongres. Večinoma su s kombiniranim gospodarstvom vo blaginjo, deželo, v kateri bo cionalni kongres osvojil večino tudi storili. Naš vpliv na sind j0. 'rudarstvo in industrija). V tej življenjska raven _ precej visoka sedežev v Zakonodajnem svetu in te je za sedaj iz vseh teh raz zvezi je bil eden prvih ukrepov in bo nenehno naraščala. Zato se uveljavil v deželi kot pogla- gov še majhen, prepričan pa s® ■■ nove demokratične vlade Romula predvidevamo v svojem progra- vitna politična sila. Kakor je po- da bo nenehno naraščal. Ro®e(j Bčtancourta sklep, ki onemogoča mu razen zagotovitve demokra- vedal Kivanuka, bodo konec le- in potreba po sodelovanju n® podeljevanje vseh novih koncesij tičnih pravic vsem ljudem ne' tošnjega leta volitve v novi par- Nacionalnim kongresom in ?inza, tujemu kapitalu za izkoriščanje glede na spol, raso ali vero čim lament, ki bo imel 78 voljenih kati nedvomno obstajajo,« 1® ,j nafte in boksita. hitrejšo ekonomsko graditev de- članov in 3 britanske državne ključil Kivanuka in hkrati iz1® j Vlada Romula Betancourta ie žele ob zelo široki prosvetni de- funkcionarje, ki bodo po položaju zadovoljstvo, da je prisostvo položila temelje novi petrolejski javnosti, tako da bo vsak naš člani parlamenta. »Ko se bo se- kongresu SZDLJ, na katerem 1 politiki, ki vsebuje v glavnem človek dobil osnovno izobrazbo, stal parlament, bomo zahtevali dobil najlepše vtise. ^ naslednje: Želimo usposobiti domače kadre, takojšnjo razglasitev popolne ne- M- M- Predsednik Tito o konferenci v Parizu Biti moramo proti novemu zaostrovanju odnosov in se boriti, da to ne bo ogrozilo mednarodnega položaja Broz rePublike Josip bila strašna perspektiva za člo- negativnih dogodkih, do kate- dal na n v *oreB popoldne veštvo. V sedanji situaciji ne bi rih je prišlo v odnosih med po-juga nasl ^ ° direktorja Tan- bilo nič bolj škodljivega kot to, sameznimi velikimi silami in na fenci šef ean^° iz’avo 0 konfe- da bi se še bolj razširil že ob- začetku konference v Parizu, se "Vesti držav v Parizu: stoječi jez, če bi se eventualno je pokazala politika s pozicij si- začetku u ° i>ovsem negativnem razšli udeleženci konference, in le bolj škodljiva in bolj nevar-neVarnosta ereilce v Par‘zu *n da bi prišlo med neopredeljeni- na kot kdajkoli v zadnjem času. Prekinila ’-( a se Bo konferenca mi deželami do neenotnosti. To Vendar mislim, da to, kar se vse to ie’-SS preden 86 J® začela, bi bilo najbolj tragično in ne bi sedaj dogaja, ne bo imelo tako zaskrbli lzzva'° Pri nas globoko ustrezalo miroljubnim težnjam tragičnih posledic in da bo mo-Prepriča -0st in vznemirjenost, človeštva. Te dežele bi morale ral prevladati zdrav razum. tij0 v . ni snio, da enako obču- biti enotne in bi morale zahte- Med narodno javno mnenje bo dežel, r narod' *n velika večina vati, da se vsekakor pride do tudi tokrat imelo veliko vlogo, pričaknv r* 80 s B°*no pravico neke mirne rešitve. če bo pravilno gledalo na vse to. na vrhi 3 i da ',0 konferenca Niti en človek, ki mu je pri Mi, ki ne sodelujemo v teh raz-rodpeff U sklžBa stvari medna- srcu mir, ne more mimo tega, govorih, ne smemo biti samo stvari*3 sode^ovanja in miru ter da ne bi najostreje obsodil vpa- mirni opazovalci. Moramo biti r®čih raz^mnesa reševanja pe- da ameriškega letala v zračni proti novemu zaostrovanju od-Pe na 01 »narodnih problemov, prostor ZSSR in poskusov, ki so nosov in moramo se boriti, da to Se nfn„na, za*ost kot kaže, da bi jih storili, da bi tako prakso ne bo ogrozilo mednarodnega Vs« i1? zgodtti obratno. opravičili in legalizirali, kar je i v* ,a ^ Jugoslavija de- lala legalizirali, samo po sebi zelo resen in je ne- ne položaja. Nadejamo se, da bodo od- pitevv®e’ kar je mogla, za kre- gativen dogodek, posebno še, če govorni državniki v situaicji, ki lovam U la 'n zaupanja in sode- pride do njega nekaj dni pred je nastala, vendarle uvideli, da sedaj ni treba gledati na preda je treba najti je že doslej prizadejala člove- jati, kajti zaradi tega so bili tu-štvu toliko škode v gospodar- dl ustanovljeni; treba je namreč skem, moralnem in vsakem dru- upoštevati, da danes ni niti ene teževa me<* nar°di, za mirno dogovorjeno konferenco, vprašaš Vse*1 mednarodnih Res je, da je med ZDA in stiž, marveč da sVetu za zagotovitev miru v ZSSR prišlo do resnih in velikih pot in način, da se pride do de-Shni ,s a^° s.mo skupno z mno- stvari. Velike niso toliko po de- janske rešitve, lami aruf*m' vladami in deže- janjih, marveč po svojih posle- Mislim, da bodo Združeni bo jr»«vn° gledali in aktiv- dicah. Toda, ali je to sedaj sploh narodi spet morali na kak način 5torips ral’ PaPore> ki so bili glavno? Ali je treba, da je vse stopiti v akcijo. Mislim, da tam, rericp0*' da prišlo do konfe- to povod za nesoglasja takih di- v Združenih narodih, ne more Velifc vrBu used ZSSR, ZDA. menzij? Razume se, da to ne obstajati večina, ki bi bila za 0 Britanijo in Francijo. sme biti in da ni treba, da je nadaljevanje politike in atmo-Vzhort ,*udl drugi narodi na tako, celo če bi se to omejilo le sfere »hladne vojne«. Združeni sveta U *n na Zahodu ter širom na obnovitev »hladne vojne«, ki narodi bi se morali s tem ukvar-udoi ’»smo Poudarjali, da leži na zu v nnClh konference v Pari-Padal- • anska odgovornost za t„ jJPP razvoj odnosov v sve- gem pogledu. Prepričan sem, da stvari, ki ne bi prizadela intere' -bajajoč s takšnega stališča je danes še bolj jasno kot pred se vsega sveta, kajti gre za ohra-rakp ^.dPlrali vse pozitivne ko- temi dogodki, da narodi ne mo- nitev miru v svetu, sile ’ S0 Ph storile štiri vele- rejo podpirati nobene akcije ali Stvari, za katere gre, ne za-leli te^ poti- s tem smo že* Politike, ki bi bila v nasprotju z devajo samo dveh ali štirih sil nia okrePlt* duh sporazumeva- globokimi težnjami človeštva po ali samo določenega kroga in tudi 8°delovanja in miru, ki je miru. števila držav, marveč po svojih U, danes — kljub nasprotnim Časi, ko so se nekatera med- posledicah direktno zadevajo tu-.Jdtestacijam, do katerih je narodna vprašanja lahko reše- di vse ostale dežele. Zato je da-tern ° V Parizu — ostal edina al- mednarodno javno mnenje bo nes še bolj jasno, da je dolžnost dativa za vse dežele. vala s silo, so minili. Stanje so- in obveznost vseh dežel v tem, Ži « • kot kdajkoli po vojni te- dobnih odnosov v svetu jasno da se še bolj in v še večji meri C|..cl0veštv° danes h konsolida- kaže, da je objektivno nemogoče zavzamejo za premostitev obsto-P in k temu. da bi živelo v na tak način reševati odprta ječih ovir, za sanacijo medna-s ker je edina njegova per- mednarodna vprašanja v Evropi rodnih odnosov in za zagotovi-Pektiva v miru, kajti vojna bi ali kjerkoli v svetu. Po zadnjih tev miru v svetu.« NACIONALNO PREBUJANJE V PORTUGALSKIH KOLONIJAH OSVOBODILNI FINAL »Naj prikriva Angolo pogledom svetovje javnosti Vse to potrjuje, da so narodi še takšna tančica, še takšna železna zavesa, resnice ni ^,rtugalsk(lll^;otloni-„^i10ianctniet mogoce skriti.« Te besede predstavnika Zveze angol- nega jarrna Tudi marčni procesi skega ljudstva, izrečene že konec leta 1958 na konfe- za zaprtimi vrati v Luandi, an-renci 60 afriških političnih in sindikalnih organizacij golskem glavnem mestu - o po- v Akri, so dobile prav v minulih tednih močno potrdilo. te^ teh procesov še ni znanega . nič podrobnejšega — potrjujejo Dolgo, vse do nedavnega so mnogi po svetu, ki so strah ki je povzel portugalske spremljali razvoj dogodkov na »črni celini«, radi po- upravljavce. Na teh političnih zabijali zgodovinsko resnico, da so portugalski koloni- procesih namreč sodijo 57 ljudi, zatorji potrebovali pet sto let, preden so končno vo- • vi JI* •il*l X** • J* X3KO.ll piOCfcJSJ K.3KOI IIXU.I i-š-M- “ jasko zasedli svoje kolonialne posesti, in sicer v dvaj- miranje osvobodilnega gibanja v razdeljenih na tri skupine. Tako ti procesi kakor tudi for- setih letih našega stoletja. Fašistični režim v matični portugalskih kolonijah imajo -deželi, ki skrbno skriva vrenje in odpor v lastni deželi, kakor je bilo mogoče opaziti - si je še bolj prizadeval za umetne ograje okoli preko- svojevrstno obeležje. Medtem ko ^ j- * t • ci - i ”1. • • j,- j Je v skoraj vseh drugih kolonijah morskih posesti v Afriki. Skušal jih je izolirati od Jv Afriki Jtako rekoč pravilo> da splošnih osvobodilnih teženj, ki so kot nezadržni plaz belci ne podpirajo osvobodilnega boja črnskega prebivalstva, zlasti pa ne sodelujejo v njem, se za- zajele afriške dežele. Niti tistim maloštevilnim tujim novinarjem in javnim delavcem, ki so dobili dovoljenje za obisk portugalskih posesti, ni uspelo stikov s upravljavci — obtoževati zaradi čenja v portugalskih posestih, ki »komunistične propagande«. so — to mimogrede — proglašene Direktorja Ameriškega komi- za del matične dežele (!), obliko- teja za Afriko Frank Montero in vati skupna fronta. Ni težko uga-navezati neposrednejših William Shineman sta nedavno niti, da je treba iskati pojasnilo prebivalstvom, ker so po povratku iz Angole sestavila tega pojava predvsem v družbe- bili — kakor je nedavno zapisal poročilo, v katerem navajata, da nem položaju dela belega prebi- dopisnik pariškega »Monda« — stalno nadzorovani in so jih povsod spremljali agenti tajne policije. Morda prav zato je ostala resnica dlje časa prikrita. Vendar to ne pojasnjuje vsega. Prikrito nezadovoljstvo prebivalstva in ogorčenje zaradi ene najbolj grobih oblik izkoriščanja pred splošnim prebujanjem pro-tikolonialnega gibanja v Afriki ni dobilo ustreznega izraza v združevanju sil in ustanavljanju organizacij, ki bi nasprotovale kolonizatorjem. Res je, bili so spontani upori, ki so jih zadušili v krvi, vendar so se šele zadnje čase začela oblikovati osvobodilna gibanja, na katera je vplival zlasti protikolonialni boj v Belgijskem Kongu ter v drugih sosednjih in bhžnjih afriških deželah. O obstoju teh gibanj in o njihovi rasti pričajo številni dokazi ne le iz afriških virov, temveč tudi z Zahoda, torej s tiste strani, ki je ni mogoče — kakor to pogosto delajo portugalski se v južnem delu dežele, blizu valstva. Razen portugalskih ko- Odmevi ob pariških dogodkih Zakaj ne bi popravili, kar Je zgrešenega in ne le prevračali odgovornosti na drugega Neus °dielfUSPeli pariške konference je tuš o p0 vsent svetu kot hladen PihatiStre' struPene sape so začele Vjetst Z Vsek strar>i- Vest, da bo So-attieri«VZVeza Predložila incident z SvSkim letalom Varnostnemu ozračje nabila z novo eks-yVn° snovjo. Uah sSOvietskih podjetjih in tovar-voru ttSe zadele že eno uro po go-iijtn hiruščeva v ponedeljek mno-j0 zt>°rovanja, v katerih obsoja-Z(jI”?Vo™iki provokatorske poteze b0dn eniB držav in obljubljajo, da zdru?'vS* ljudje v Sovjetski zvezi Voin ,, svoje napore ter »ukrotili Jue blazneže«. tja]: .1?®raini sekretar italijanske so-Uien; j06 stranke pietro Nenni je n ’ da bilo napačno misliti, da VzrJ^Peh konference v Parizu po-Ijeni ' Vključno incident s sestre-v® atPeriškim letalom. Tudi no-kj andski premier Walter Nash je Puvorf ie bi! ta incident samo rijj • za novo zaostritev med Ame-Hg. m Sovjetsko zvezo, ne pa vzrok Peha pariške konference, o r atladski delegat na konferenci za novo zaostritev med Ame-n -a St *Peha pariške konference. r anadski delegat na konU,^,,^. je j,ZOro*’tvi v Ženevi general Burns Uje iav'l’ da možnosti za nadaljeva-kr,-, razgovorov na razorožitveni bferenci niso velike. maani ameriški komentator Lipp-{); n i® mišljenja, da bi moral ^ .nbo\yer še pred odhodom v Pa-st lzlaviti, da se poleti nad Sovjet-pa . zvezo ne bodo nadaljevali. V Zu samem ta izjava ni imela pravega odmeva. Prišla je prepozno. Značilen primer, kako gledajo na pariško konferenco in njen neuspeh, so naslovi v francoskem tisku. Glasilo KP Francije »Humanite« ima v naslovu tole: »Eisenhower je torpediral konferenco«. List »Aurore« pa nasprotno: »Hruščev je torpediral konferenco«. Splošno mnenje pa je, da je ladja, na kateri so bili štirje veliki, naredila napačen manever in se potopila. Ugledni »Manchester Guardian« opozarja v enem svojih uvodnikov na obisk predsednika Hruščeva v Vzhodnem Berlinu ter na miting v tem mestu. Komentator pravi, da lahko prinese ta obisk »prve valove hladne fronte«. Po mnenju lista si je Sovjetska zveza priborila pomembno koncesijo z Eisenhowerje-vo izjavo, da se bodo končali ogledni poleti nad sovjetskim ozemljem. Glavni urednik lista »Neues Deutschland« Herman Axen pa piše, da pred novo konferenco na vrhu »ne bo podpisana separatna mirovna pogodba«. Po mnenju lista »New York Times« je odgovoren za neuspeh konference tisti, ki se je do nedavnega najbolj zavzemal za to, da se skliče. Drugi ameriški listi opozarjajo na to, da Sovjetska zveza napihuje incident z letalom in da kuje iz njega kapital. Toda, kdo ga ne bi, se sprašujejo številni časniki. Moskovska »Pravda« piše v uvodniku, da se je Sovjetska zveza dol- go in vestno pripravljala na sestanek s svojimi zahodnimi tekmeci in proučevala vrsto važnih predlogov za ohranitev miru in mednarodno sodelovanje. Ko pa se je približal dan začetka konference, piše list, je postalo jasno, da se desničarski krogi ZDA ne nameravajo resno ba-viti z reševanjem najvažnejših mednarodnih problemov. »Pravda« opozarja še na to, da bi morala ameriška vlada izreči javno obžalovanje zaradi vdora ameriških vojaških letal v sovjetski zračni prostor. Nihče si ne dela iluzij, da bo neuspeh konference mučno vplival na ves svet. Težko je reči, kam bo šel razvoj, ali je duh Camp-Davida (kjer sta se lani sestala Eisenhotver in Hruščev) že pokopan. Mostovi, ki so jih zgradili v zadnjih letih med Vzhodom in Zahodom, še stoje, čeprav na močno omajanih temeljih. Sam Hruščev je v Parizu pred odhodom izjavil, da je Sovjetska zveza- za politiko koeksistence in miru. In ta je najbolj potreben vsem. Vhod v Elizejsko palačo v Parizu je ostal prazen *i HROŠČEV PRED NOVINARJI da so načrti že pripravljeni in da jih je treba samo podpisati. »Storili bomo tisto, kar so Združene države sklenile z Japonsko. Skupaj smo se . -smo hoteli udeležiti, toda kriv- vojskovali proti Japonski, toda r®'* je dejal, »je na ameriški strani. Amerika je sklenila mir brez nas.« g-»Obtožujejo nas,« je dejal Hru-ua tiskovni konferenci v Pa-vzrrjv .sredo Popoldne, »da smo po-. ocili neuspeh konference, ker se rus- . . j. ___________ bn Vedno nismo prepričani, da ne Prišlo do novih vdorov na naše etnije. Herterjeva izjava z dne ' *aia je bila arogantna.« a Hnrščev je dalje dejal, da je enški predsednik sicer izjavil, da v°bunski poleti ustavljeni in da . J16 bodo dovolili, toda ameriški edsednik je mislil pri tem samo u . razdobje, dokler bo on oprav-J 1 Predsedniško funkcijo, se pravi Q0 januarja 1961. Hruščev je pripomnil, da name-Tr'’a Sovjetska zveza skleniti mi-n5Vn° Pogodbo z Vzhodno Nemčijo, Hruščev je med drugim tudi dejal, da bi se lahko voditelji štirih držav ponovno sestali v šestih do osmih mesecih, ko bodo zahodne države ustvarile neogibne pogoje. »Tisto, kar najbolj želimo je, da bi bili v prijateljskih stikih z Združenimi državami. Nimamo nobenih protislovnih interesov. Edina stvar, ki nas loči, je razlika v političnih en * ,, sistemih Ce prihodnji predsednik Konference v Parizu je konec še preden se je začela. Štirje pred-ZDA ne bo razumel neogibnosti ko- sedniki vlad se nikakor niso našli za isto mizo. Sedaj so odpotovali eksistence lahko Sovjetska zveza domov oziroma na obiske drugam. Na fotografiji: Hruščev s sprem-počaka tudi tretjega predsednika.« stvom nred Elizejsko nalačo meja Jugozahodne Afrike in na severnih področjih bije hoj proti portugalski kolonialni upravi. Dodala sta celo, da bi mogla postati Angola po 30. juniju — takrat bo dobil Belgijski Kongo neodvisnost — »druga Alžirija«, če Portugalska ne bo pripravila načrtov za proglasitev neodvisnosti dežele. Na tiskovni konferenci sta pokazala kopije dokumentov, ki dokazujejo, da portugalske vojaške oblasti v Angoli priznavajo obstoj oboroženih sil. Povsem razumljivo je, da je lizbonska vlada pohitela z uradnim demantijem te trditve in skušala preslepiti svet, češ da je v njenih kolonijah »blažen mir«. Po svoje je to slepilo ovrgel tudi dopisnik »Monda«, ki je obiskal Angolo letos februarja. Zapisal je, da je med delavci, črnimi in belimi, med intelektualci in. drugimi meščanskimi sloji čutiti vrenje in da se opaža delovanje osvobodilnega gibanja Angole. Posredni dokaz, da je položaj zelo naelektren kljub uradnemu zanikanju Lizbone, je tudi sporočilo o obisku portugalskega ministra za zunanje zadeve v Londonu. V tem sporočilu je rečeno, da je minister skupaj z britansko vlado proučil položaj na raznih področjih Afrike, kjer imata Portugalska in Velika Britanija »posebno odgovornost«. Nekaj dni po odhodu portugalskega ministra so v Londonu slišali glas Abela Džaslja, predstavnika Afriške revolucionarne fronte za neodvisnost portugalskih kolonij. Podatke, ki jih je dal Džasi, je strnila gvinejska časopisna agencija v članek o sedanjem položaju v največjih portugalskih kolonijah Angoli, Mozambiku in Portugalski Gvineji. V članku je rečeno, da si portugalski ministri prizadevajo dobiti od NATO in od nekaterih zahodnih sil jamstvo, da bodo ohranili svoje kolonialno kraljestvo. S tega zornega kota bi moglo portu-ga-lsko-britansko uradno sporočilo upravičiti domnevo, da je »proučevanje položaja« obsegalo tudi prizadevanje portugalskega ministra, da bi dobil britansko pomoč in si zagotovil podporo NATO. lonistov, ki imajo rodovitno zemljo, kolonialnih uradnikov in nekaterih drugih privilegiranih slojev je med izseljenci iz matične dežele tudi precej delavcev, ki ne uživajo olajšav, kakršne veljajo za bele delavce v drugih kolonijah, kjer so najpogosteje »podkupljeni« z visokimi mezdami in z drugimi prejemki. Nedavno so priznali luandski listi, da je med evropskimi delavci okoli 20.000 brezposelnih, kar je zelo visoka številka, če upoštevamo, da živi v Angoli le kakih 300.000 Portugalcev. Ti delavci pogosto niso v boljšem položaju kot njihovi afriški sosedje. Nekdo, ki je nedavno obiskal Angolo, je zapisal, da so beli delavci pogosto bosi in v cunjah, da stanujejo v »senzalih«, mestnih četrtih bede in revščine, kjer živijo Afričani Razumljivo je, da se v takih razmerah niso mogli razviti predsodki niti rasna diskriminacija, proti čemur evropski delavski razred v drugih afriških deželah ni ostal imun. Razen tega je tlel že dlje časa odpor med tistimi portugalskimi intelektualci v kolonijah, ki se niso mogli sprijazniti s fašističnim režimom, zlasti še med ljudmi, ki so jih kot politično nezanesljive tako rekoč izgnali v kolonije (ne le iz vrst intelektualcev, temveč tudi iz drugih družbenih plasti). Ti ljudje so spoznali krutost kolonialnega režima, zato so logično iskali zaveznike med domačini. Ob tem je rasla skupna fronta. Ne da bi podcenjevali ali precenjevali vlogo »opozicijskih Portugalcev«: povsem razumljivo je, da nosijo Afričani poglavitno breme osvobodilnega boja. Za zdaj še ni mogoče točno povedati, kolikšen obseg so zavzele osvobodilne sile, vendar ni pretirano pričakovati, da bodo prihodnji tedni in meseci spričo vsega, kar je že znano, prinesli nove podrobnosti o odporu proti enemu najhujših kolonialnih sistemov, ki je pet stoletij — začenši pri trgovini s sužnji v minulih stoletjih pa do prisilnega, suženjskega dela v naših dneh — puščal za seboj najbolj temne strani v dolgi zgodovini podiarmlievanja afriških narodov. Boško Rakidžič Celjski pevci Ze vrsto let in z vso pravico velja gimnazijski pevski zbor »Svoboda« iz Celja za naš najbolj renomirani mladinski mešani zbor. Skoraj neverjetno se sliši, da kljub naglemu menjavanju njegovih članov (dijaki!), kljub nujni navezanosti na vedno nove, popolnoma nerutinirane pevce, zbor leto za letom vzdržuje svojo kvaliteto na enaki višini. Prognozam sicer ni treba kdo ve koliko verjeti, vendar lahko domnevamo, da se bodo morali zbori na bližnjem festivalu mladinskega petja pošteno potruditi, če bodo hoteli mladim Celjanom iztrgati prvenstvo iz rok! Izenačenost in tehnična izšolanost glasov, dobra, včasih že kar vzorna dikcija, popolna intonančna zanesljivost, prepričljivi dinamični odtenki ter zavestna discipliniranost — to so odlike, ki upravičujejo našo domnevo. Koncert, ki so ga Celjani priredili v Veliki dvorani Slovenske filharmonije (četrtek, 12. maja) je bil posvečen 15-letnici osvoboditve in obenem ustanovitve zbora. Skoraj do kraja zasedena dvorana je dovolj jasno pričala, da zbor kljub triletnemu presledku (zadnjič je nastopil v Ljubljani leta 1957!) ni izgubil svojih prijateljev med ljubljanskim občinstvom, ki je s simpatijo in tudi navdušenjem spremljalo koncert. Mladi pevci so morali več skladb ponavljati in ob koncu večera tudi dodajati. — Zal pa nas spored, s katerim se nam je zbor predstavil, večidel ni navdušil. Zaman smo iskali velika imena iz polpreteklega obdobja slovenske glasbe (omenimo naj vsaj Adamiča in Kogoja!), ki bi jih zbor takšnih kvalitet nujno moral upoštevati u svojem programu — pa tudi nekateri sodobni avtorji niso bili zastopani s svojimi najboljšimi deli ali pa smo jih sploh pogrešali! Dirigent prof. Egon Kune) drži svoj ansambel trdno v rokah in ga zanesljivo vodi. Da je zbor dosegel raven, kakršni smo bili priča na zadnjem koncertu, je nedvomno predvsem njegova zasluga ter plod trdega in dolgotrajnega dela, ki je vredno vsega spoštovanja in priznanja. Minguzzi Naši klubi morajo postati široko torišče DO KAM UNIVERZA — Tovariš Sčavničar, kdo klubov, tam so v neki meri tudi pravzaprav skrbi na Jesenicah začetki kulturno-estetske vzgoje. za estetsko izobraževanje in Od desetih društev v občini v kulturno vzgojo? Mislim nam- osmih: na Jesenicah, v Žirovnici, reč, da so na današnji stopnji na Javorniku, Blejski Dobravi, v Dovjem, Kranjski gori, Podkorenu in Ratečah. Povabil sem se na sestanek s tremi Jeseničan1-., predsednikom občinskega Sveta Svobod in prosvetn1 društev Ivom Ščavničarjem, z upravnico j6861?.151!, Delavske univerze Jožico Teppey in s predsednik0^ jeseniške Svobode Jožetom Varlom. V dnevni r0e našega zasedanja sem vpisal eno samo točko: kak0 J s kulturno vzgojo in estetskim izobraževanjem v j°s ' niški občini. Sestanek se mi je zdel zanimiv in korisjev’ zato sem se kasneje odločil, da ne bo obtičal v bel°z' niči. Italijanski kipar, profesor Minguzzi — rojen 1911 v Bologni — je osebno zelo prijeten človek. Ne mislim, da bi bil tak samo zato, ker je velikodušno ponudil svoj atelje v Milanu na razpolago za nekaj mesecev v letu jugoslovanskim kiparjem; ponudba, katere pravo vrednost bo znal ceniti vsak umetnik. Opazpval sem ga ob priliki kongresa likovnih umetnikov Jugoslavije v Ljubljani in ker je prqv v tem čgsur razstavljal svoje plastike -šr Maii galeriji, je bila primera med njegovo družabno osebnostjo, ki potrebuje prijateljski am-bient in se v njem razživi, in med njegovo plastiko, ki se enako zaupljivo razpleta v prostoru, prav zanimiva. Razstavlja 9 plastik v bronu in železu in poleg njih še 14 grafik, po tehniki jedkanic in litografij. Razstavljena plastika je močno razgibana v vse tri prostorske smeri in se včasih lahkotno prepleta med seboj, drugič pa spet težja in masivna pojavlja pred nami — vedno pa je postavljena na tanke, vitke nožiče, kar v splošnem lahko opažamo v sodobni praksi: tendenca, biti sicer poln in bohoten, toda če se le da, nekako plavati v zraku in omejiti stik z zemljo na najmanjšo možno mero. Naša domišljija lahko išče v teh dekorativnih prostorskih plastikah akrobate na trapezih, plesalke na vrvi... podobe iz gozda in sam umetnik je dal nekaj pobude tej naši domišljiji z naslovi: Sence v gozdu, Študija za papirnate zmaje ... in kar je še teh ljubeznivih označb za bronaste in železne konstrukcije. Mala galerija v Ljubljani nam je z razstavo tega zelo upoštevanega italijanskega kiparja pripravila spet eno izmed okenc v sodobno likovno umetnost po svetu, tudi katalog ob razstavi je po običaju lepo in stvarno opremljen. F. Z. našega družbenega razvoja kulturne potrebe ljudi vedno večje. — Na vsak način! Ker je občinska delavska univerza prevzela skrb za družbeno-ekonomsko, idejno-politično, strokovno, splošno in poljudnoznanstveno izobraževanje prebivalstva, so zato Svobode poskrbele za kulturno vzgojo in estetsko izobraževanje. Občinski svet je že pred časom ustanovil poseben izobraževalni sosvet, katerega glavna naloga danes je, da zagotovi prebivalstvu nepretrgano in smotrno estetsko izobraževanje in kulturno vzgojo. — So vam morda že znane potrebe po estetskem izobraževanju in kulturni vzgoji v občini? Je ta vaš izobraževalni sosvet že izdelal program za tovrstno dejavnost? — Moram reči, da se naš izobraževalni sosvet doslej še ni povsem znašel. Morda zato, ker sta t estetsko izobraževanje in kulturna' vzgoja za naš še vedrio nekaj novega, morda tudi zato, ker so , ser elani preveč zanašali na Delavsko univerzo in ker jih še vedno bega vprašanje, do kod univerza in od kod naprej Svobode. Posebne analize potreb po estetskem izobraževanju doslej nismo pripravljali in se potrebe vedno znova razkrivajo na vsakem našem sestanku. A v izobraževalnem sosvetu so predstavniki skorajda vseh Svobod in prosvetnih društev v občini. Podrobnega programa še ni in bi lahko govoril samo o perspektivnem ali bolje- povedano o orientacijskem programu. O kakih večjih in pomembnejših uspehih naših dosedanjih prizadevanj je za sedaj še tvegano govoriti. Mislim, da smo z vsem skupaj še vedno nekje na začetku. Se najbolj je uspela na tem področju jeseniška Svoboda. Sicer pa, tam, kjer so zarodki — Tovariš Sčavničar je dejal, da je jeseniška Svoboda na tem področju največ naredila. Zato bi morda vi, tovariš Varl, kot predsednik društva, kaj več povedali o tem delu. — Skrb za kulturno vzgojo in estetsko izobraževanje v Svobodi je prevzela komisija za kulturno in umetniško dejavnost. Doslej je pripravila osem večerov predavanj o razvoju književnosti, glasbene in likovne umetnosti od prvih začetkov do moderne. Temu je dodala šg dva literarna večera sodelavcev revije Mlada pota, koncert sindikalnega orkestra grafičnih delavcev iz Ljubljane, koncert pevskega zbora France Prešeren iz Kranja in kot zaključek še koncert simfoničnega orkestra naše nižje glasbene šole skupaj s solisti in z nastopom združenih pevskih zborov. Pripravili pa smo tudi že prvi večer iz - cikla »Tribuna naših- dni«.-Mislim, da bomo še pred zaključ- OD KOD SVOBODE sija za kulturno in umetniško dejavnost prevzela skrb za splošnejša vprašanja s področja kulturne vzgoje, različni klubi pa naj bi pozneje to problematiko na svojih debatnih večerih, ali kakor jim že pravite, poglabljali in razčlenjevali po posameznih zvrsteh. Toda ob vsem tem vendarle še ostane estetsko izobraževanje znotraj sekcij Svobode, to je tisto izobraževanje, ki naj bi še posebej širilo obzorje aktivnim. delavcem Svobode. — Želimo si, da bi vsi člani kom te- sezone lahko dali drugi Svobode po svojih interesnih pod- tafc večer, čigar delovni naslov je »film pod mikroskopom«. — Kaj ste pravzaprav hoteli z vsemi temi prireditvami, če jim že lahko tako rečem? — Komisija je hotela, da bi na ta način zajeli čim širše področje kulturno-umetnostnega snovanja in da bi v klubih zanj zainteresirali čimvečje število ljudi. Tako so v tem času nastali literarni klubi, likovni, klub za lahko in zabavno glasbo, organizacijsko pa je že ustanovljen tudi televizijski klub s pionirskim oddelkom, dramskim, oddelkom za opremo in klasično glasbo in oddelkom za lahko in zabavno glasbo. — če sem prav razumel, potem ste si na Jesenicah zastavili delo tako, da bi komi- ročjih sodelovali v klubih. Priznam pa, da bomo morali biti v prihodnje tudi bolj pozorni do vzgoje in izobraževanja v skupinah samih. — Vsako novo delo, pa naj že bo to pesem ali drama, terja, da se izvajalci seznanijo z avtorjem, da zvedo nekaj več o delu, o njegovi umetniški vrednosti in še celi kopici vprašanj. Samo nastopati na odru, ni dovolj. — Res je. Z nečim podobnim smo začeli že v gledališčih, ko režiser pred bralnimi vajami govori o avtorju in delu. V drugih skupinah je bilo tega izobraževanja veliko manj. Na tem področju smo nekoliko zaostali za klubi. Samo na pol opravičljiv vzrok pa je, da tako izobraževanje terja Skromen začetek ‘ de, z diaprojektorji, magnetofoni, gramofoni, umetniškimi reprodukcijami, itd. ali kadar stopimo k njim ali z njimi v knjižnico, gledališče, kino dvorano, v galerijo, muzej itd. strokovno in teoretično zelo r gledan kader. — Na vsak način. Sicer ^ vsega tudi ni moč storiti enkrat. Zdi se mi celo, da V* ta način izobraževanja .j. va tudi sistematično predP v pravo zanj. Toda, kako le ^ vašem društvu s prograri za kulturno vzgojo in estet5 izobraževanje? — Letošnji program, PraVZ^ prav program za to sezono, J® glavnem izčrpan. Upravni Svobode pa že skozi vso letoS ,3 sezono sistematično obravn®'^ vsa področja udejstvovanj® društvu. Prav to pa bo osnova z program v sezoni 1960/61. — Hotel sem tudi vpr<^a ali se svet za kulturo in sveto ukvarja s celotno kultjl no problematiko občine, ali 1 skrb za kulturno vzgojo 1 estetsko izobraževanje , njegova skrb, ali sodeluje občinskim Svetom Svobod * prosvetnih društev. Zdaj ** slim, da je tako vprašanje Ff vsem odveč. Podatek, da l imel občinski svet za kultut in prosveto v minulem letu 5 mo sedem sej, na katerih i sedemnajstkrat obravnaval P' nančna vprašanja, štirih, vprašanje knjižnic in imenovanje komisije za Pre' gled filmov ter prav niče5*1 drugega, ne zahteva več tak5" nega vprašanja. Zatorej druO vprašanje. Tovarišica TcpP®"' bi morda vi spregovorili o s° delovanju med Delavsko uu^ verzo kaj je estetsko valcev? univerza storila izobraževanje P‘ irebl' V manjši zatemnjeni dvorani Doma sindikatov je Aleksander Skale demonstriral svoje predavanje o jazz glasbi, opremljeno z diapozitivi, slikami slavnih ansamblov in mojstrov jazza ter magnetofonskimi zapisi te glasbe, kot njene nazorne razlage. Pred istimi poslušalci je zatem prof. Copičeva izvedla svoje predavanje o egipčanski umetnosti. Jazz in egipčanska umetnost! Res čudna druščina, ujeta v čas enega popoldneva. A z njima je Prosvetni servis pri Zvezi Svobod vendarle vsaj do neke mere ilustriral svoja prizadevanja za estetsko" izobraževanje naših ljudi v klubih pri društvih Svoboda. Vrsti predavanj s področja literature, glasbe, likovne in filmske umetnosti, opremljenih z diapozitivi in magnetofonskimi zapisi, ki jih je oskrbel v letošnji sezoni Prosvetni servis, bi sicer morda na prvi pogled res lahko očitali nenačrtnost. Tako ob bežnem pregledu naslovov nekaterih predavanj: Pri- pravljena so predavanja o Galsworthi-ju, Kajuhu, Vorancu, Andricu, dalje predavanja s področja glasbe — Čajkovski, Chopin, Kaj je jazz, Godunov, pa s področja likovne umetnosti — Stara egipčanska umetnost, Grohar, Pirnat, Rembrandt, in za širjenje filmske kulture, za kar se je dvem številkam Filmskih razgledov pridružilo še predavanje Zvezdnice in zvezde. Vendar ta očitek kolektivu oz. ustanovi, ki je kljub vsemu kar dobro začela oskrbovati material, ki naj bi seznanjal ljudi z različnimi umetnostmi in jih učil estetsko-humanističnega vrednotenja zlasti povsod tam, kjer nam bo primanjkovalo domačih kvalitetnih predavateljev — njim bi bil ta očitek krivičen. Je sicer skromen začetek, vendar — tu je. A če že gre za očitek nenačrtnosti, velja ta predvsem tistim, ki bi vendarle zdaj ob koncu te prve sezone, ki smo ji namenili več sistematičnega dela na področju kulturne vzgoje in estetskega izobraževanja, lahko že kaj več povedali o potrebah in željah naših ljudi. Cernu torej razgovor, ki ga je pred dnevi organiziral republiški odbor Zveze Svobod s predstavniki okrajnih izobraževalnih sosvetov, ni potrebno več podrobneje razlagati. Odveč bi bilo kogarkoli tudi ponovno obširno prepričevati, da je ob današnji organizirani skrbi družbe za strokovno, družbenoekonomsko in politično-ideološko vzgojo ljudi, prav tako potrebna organizirana skrb za to, da približamo ljudem kulturne vrednote, umetnostno snovanje preteklosti in sodobnosti, kar vse bo prebudilo in bogatilo njihovo čustveno življenje, jim približalo estetske in humane vrednote umetniških stvaritev in jih, — široke sloje naših delovnih \ ljudi, ki bodo vendarle slej ko prej v takšni ali drugačni obliki postali tudi konsumenti naše nastajajoče umetnosti — končno usposobili tudi za to, da bodo znali ločevati resnično izpoved umetnika od laži in potvare. Ce sem namenoma že v uvodu omenila skromen, a vendar zelo razveseljiv rezultat prizadevanja Prosvetnega ser-visa na tem področju, sem to storila pač zato, ker kaj več konkretnega danes o tem skorajda ni zapisati iz naših društev. Morda je v tem pogledu vendarle že nekaj storila jeseniška Svoboda, večina društev pa v tej sezoni, pred katere koncem smo se znašli očitno kar prehitro, ni storila mnogo za estetsko izobraževanje. Zdi se tudi, da bo še vedno treba prepričevati, vedno znova prepričevati, da večini danes v času velikega razmaha filma, radia, televizije itd. vendarle ne zadostuje amatersko udejstvovanje na različnih umetniških področjih, da njihov svet ne more biti več samo na deskah majhnega domačega odra, da se zanje svet odpira široko na vseh področjih človekovega snovanja in ustvarjanja, in da smo torej, kadar gre za kulturo in umetnost, dolžni jih po tem svetu voditi mi, čeprav v majhni zatemnjeni klubski sobi Svobode, kjer jim pričaramo vizijo širšega sveta s pomočjo bese- Ijudi na tem področju? Ali poznajo kulturno raven svojega občinstva izobraževalni sosveti, delavske univerze in ne nazadnje naši občinski sveti za kulturo in šolstvo? Ali premišljamo dovolj o tem, kako vendarle sistematično dvigniti splošno kulturno raven našega človeka, ne da bi ob tem zapadli v manire starega šolskega pouka, verbali-zeiri, historicizem, pa tudi preočito di-daktičnost, ki največkrat odbija odraslega poslušalca? Ali premišljamo dovolj o tem, kaj vse bi lahko za estetsko izobraževanje svoje publike storile tudi naše amaterske umetniške skupine? Ali so naši klubi zaživeli polno, ne samo kot družabno zbirališče, temveč tudi kot središče kulturno in estetsko izobraževalnega delovanja Svobod? Ali vemo kakšne predavatelje bomo lahko našli v domačem kraju in kakšna naj bi bila pomoč, ki bi jo za to delo iskali od zunaj? n j a, razen da sta dva predstavni' ka Svobod v upravnem odbol^ v upi a v ne in univerze, doslej ni bilo. Tudi sa' ma dejavnost univerze je bil® letošnjem letu usmerjena bolj ^ druga področja izobraževanja-prihodnje pa mislimo vključiti, program univerze tudi estetsK0 izobraževanje in pomagati SvobO" dam, kadar bodo potrebovale P0" moč. , — Mislim, da bo zlasti sestavljanju programov nufi0 sodelovanje med univerzo in Svobodami, sicer se bržkonene boste mogli izogniti nenačrtn0' sti. Program univerze in Pr0' gram društev za estetsko iz°” bražeimnje se morata med 5e' boj dopolnjevati, kajti le ® tem primeru bi lahko govoril o res načrtni vzgoji prebiva' stva. Predolga je vrsta zastavljenih vpra- u šanj, ki žal ob koncu te sezone še ne Morda bo kdo hotel vedet'’ najdejo pravega odgovora. Zdi se, da zakaj sem se povabil na sestane*' letos teh odgovorov izobraževalni so- Prav z Jeseničanimi. Moj odgovor sveti Svobod, od okraja do društva, ni- je tak: ker so na Jesenicah na zeti niso dovolj vztrajno iskali. Pa ven- četku sistematične kulturne vzgo-dar jih bo treba najti še pred začetkom ie in estetskega izobraževanje’ nove sezone. Le odgovori na vsa ta ker se mi je sestanek zdel zam" vprašanja nam lahko namreč zagotove. miv in koristen. Ne samo zanie’ da bomo jeseni začeli z delom na osno- tudi za druge. vi dobro sestavljenih programov. S. G. BOJAN SAMARIN Andrej, Maj a ,v in drugi iščejo poklic Star ^SaKlni stroj> razdrt in močjo različnih testov in apara-n!11* Polic-? ,?režno čemel na le* tav ustvarijo dokaj jasno podobo, Nos«1! K1jub neugledni zu- kakšnega človeka imajo pred se-,ln navid—' . . . - - - Je okoli n JUPina mli i!? Pa opazovali, mor- nostim in možnostim. ? Ponr?.?°13 fotografijo človeka, ‘n navidezni neuporab- boj ter mu lahko svetujejo, naj - ».um C° 1 nje^a vneto Pre" si izbere tisti poklic, ki bo naj-2anirnln^ rnfaffib ijudi- ki 80 bolj odgovarjal njegovim sposob-9 lnanjem opazovali, mor- nostim in možnostim. "osti s6 • —-^«=.«11 ja81® skupki,Yn®*°,Pre' si izbere tisti poklic, ki' bo' naj- *Vl w p3®*8 oh^a f5rav str°i> in »-Doma pravijo, naj grem za a0§0ii za n;ie:i: "•Finomehanik. otroško vzgojiteljico, jaz bi pa a°v -nn:JP^ejem: osern razre" rada postala instrumentarka. Pri- i v CKn ~c'. vročili l a. h^Post * šole’ dober 'h'3’ na' jateljica mi je rekla, naj se oglase jrP uCenja: tri leta. sim pri vas.« Mlado dekle je zbegano ob- Pninsonen za moške in “Prav t u- stalo sredi poklicne posvetoval- ^UŠevaiV1 rad postai.*1 se je niče in čakalo na odgovor. Tega, IN. s ? ‘"-nbnej. učenec 7. raz- da ji doma odsvetujejo poklic, ki Elitni ?f,0,.pod Pazduho i« z ki si ga želi, zato ker jo imajo za tekli na očalih. nerodno, niti povedala ni. i>od0 ^ Pa. če te zaradi očal ne ~-Pa se pomeniva. Zakaj pa s' šP HPl'eieli? Pusti to, oglejva starši želijo, da bi postala vzgo-titiig d11®0: mene bolj za- jiteljica?« Sošni16 piše ° bolničarjih.« »Mama pravi, da je to za žen-r0k \ °b njem ga je prijel sko lep in lahek poklic in da Nel av 3n ®a skoraj s silo po- vzgojiteljic primanjkuje.« seb°i. ne da bi videl aranje v njegovih očeh. Praktična in preračunljiva mama, kakršnih je še več. In Vrsto P?tern sta obšla še dolgo otrok, ki mu manjka volje, ali še *°šraf • •3n hodnikov, polnih fo- ni dovolj zrel za tehten premi-Sojev 1J’ izdelkov, navodil in po- slek, se ukloni in potem lahko okoli no? šolanje in priučitev za vse življenje opravlja svoje delo % Sp .°'različnih poklicev. Mor- brez veselja. ^ Andrej ob njih odločil »Nimaš rada otrok?« . ^ bo g~?°k}ic' ' V>-Ne preveč. In bojim se, da se sredstev za vse mo- Dosedanje občinske kuGitumo-za- bodo organiziraili tudi več strokov- z A P I S K I Aii bo poskus uspel? Okrajni svet Svobod im prosvel- pravih pogojev. Ocenjevaima konil-nih društev v Ljubljani je že na sija, ki jo je ohnoval Okrajni svet predlanski letni skupščini uvrstil v Svobod v Ljubljani, se Je lahko pre-svoj delovni program nekaj napot- pričala, da so se številne skupine kov za uvajanje kuitumo-zabavnega ze.o resno pripravile na te nastope žlvijenja in dela v svoja društva, im pokazale, vsaj ponekod, tudi kva-Dokaj megleni napotki pa so dobili liteto. Res pa je tudi. da vsepovsod pred kratkim realnejšo podobo v tam, kjer občinski sveti Svobod niso pripravi prve kulturno-zabavne re- pokazali zamiimanja za te tako ime-vije, ki naj zajame kar največ dru- novame novosti, ni bilo revij, zato štev v vseh občinah ljubljanskega so nekatera društva aii društvene okraja. skupine same pripravile take priire- Ko so na zadnjem plenumu ti.tve in nanje povabile tudi oeenje-okrajnega. sveta Svobod v Ljubljani vailno komisijo. razpravljali tudi o tej reviji, so ne- Prpd kratkim je ocenjevalna ko-kateri izrazili misel, da je škoda misija Okrajnega sveta Svobod v vsakršnih sredstev za tak poskus, saj Ljubljani na osnovi ocen posamez. je kulturno-zabavno življenje v na- nih občinskih revij in nastopov do-ših društvih tako rekoč šele v povo- ločila skupine, ki naj sodelujejo na jih. Trdih so, da za razmah kultur- Ptvi kultumo-zabavni reviji okraja no-zabavnega življenja v društvih Ljubljana v času od 25. maja do za zdaj še ni pravih pogojev. Vsa- 1. junija v novozgrajenem Delav-kodnevna praksa številnih delavskih skem domu v Zagorju. V tem času in prosvetnih društev pa zavrača to 86 vsak večer zvrstilo na zagor-trditev. Skoraj vsa društva v ljub- skem odru nekaj desetin skupin. So-Ijamskem okraju so v tej sezoni ne- delovali bodo številni zabavni am-kaj na tem področju že storila. Po- sambli v večjih in manjših zasedbah, nekod so dosegli že kar lepe začetne kamor sodita tudi velika zabavna uspehe in upravna vodstva teh diru- orkestra iz Trbovelj in Zagorja, ba-štev so se začela ukvarjati z načrti 'otne skupine, delavske godbe, ki se za bodoče kulturno-zabavno žlvlje- bodo poskusile v izvajanju lažjih zanje. 2e ustanovitev številnih zabav, bavnih del, harmonikarski zbor, pev-no-glasbenih ansamblov, baletnih ke ih pevci popevk, pevski kvinteti, skupin, pevskih kvintetov in celo številni orkestri in manjše glasbene humorističnih skupin kaže, da se je skupine, tamburaški zbor in celo hu-zanimanje za tovrstno delovanje ši- moristične skupine. Na reviji bo pri-roko razmahnilo, predvsem v večjih kazan tudi družabni ples za mladino industrijskih krajih. V Zagorju se in odrasle. Nastopili bodo številni je na primer kar čez noč priglasilo amaterski plesni pari, pa tudi lut-za nastop na občinski kultumo-za- kovne skupine itd. bavni reviji pet zabavno-giiastoenih Alj. bo prvi poskus uspel? To bo-ansamblov. do povedali obiskovalci. PrirediteCji Iirij;., oviral, morda bo resneje jim ne bi kaj zgodilo.« življa r^mišljati 0 svoji bodoči »Si edinka?« NaN - poti. In prav to, da »-Ne, samo najmlajša.* ’ahko ;,SKlsl5;i mladini> kai vse si Svetovalec se je nasmehnil. ^udjlzberei° za svoj poklic, da Od tod torej bojazen, da ne bi Dokli za,nimanje za celo vrsto znala ravnati z otroki. kuii- turno-zabavnega življenja v društvi/h. -m- Sc3s!ljH Hi T™ "nih posovorov °oreanizacidi tovanje. pa je, da so poklicni svetovalci aVS " i ru - Ze pred leti se je pokazala po- bes dobro usposobljeni.« treba, da se ustanovi v jugoslovan- Branko RranPir iz Rirnin za k — cV ki ,-,-1,' j - u --------------„-------- - ------- skem merilu posebno združenje, v orannu rsrancic iz Biroja za ™2hain ’ • morda sploh ne »Pa poznaš delo instrumen- katerem bi se združili vsi. ki se posredovanje dela v Beogradu: obsežN.Je tudi osnovni namen tarke?« ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem. »Ena prvenstvenih nalog je zbi- Nev zanimive razstave po- »Dvakrat sem bila v bolniš- zdmženie Ta U^Micno u?m?riam2Slin ranfe P°datkov o potrebah gospo-Drli v’ ?! 80 jo. pred kratkim od- nid in teta je tudi tam.« letos soJ imeli ^ 5. do 7. maja v no- darskih organizacij po kadrih. ""joheo-0Nm mestu- Ta, doslej Potem jo je še spraševal, kako Yem .mestu n. redno skupščino. To Brez takega pregleda je delo po-Pj iaS6znejša tovrstna razstava, je v šoli, kaj dela v prostem peripravaPrzfleše Tirle3'J!6S?+e!Liklicnih posvetovalnic skoraj ne- ^ako ?fT0 en dei prizadevanj, času in podobno. Nazadnje pa je delovanje Službe TokiiSiegTTsmer- mogoče.- v Prvi va?emu našemu človeku, prinesel preprosto pripravo, ne- Janja. Profesor Ivan Oman iz Kra- in Poi!«- Panm!adini.’ z nasveti kak zabojček z luknjicami in jo BEŽNA SREČANJA nja: »Šolska reforma je dala nove 7Ca ki k o1.1 , - lzblro P0' Povabil, naj skuša čimhitreje na- Z DELEGATI pobude službi poklicnega usmer- "iegoVp f: .x nal.bolj primeren za polniti vdolbine s kovinastimi *Eden naivečiih usnehov v janja- Učenci in starši se morajo "osti A f!Z!&f ln u™ske sPp8°b' Pali«cami. Smešno lahko delo. min^d“ 0SdoWu ie široka m<^ spoznati s poklici, navajati jih je "ašel n^!aterer? bo res lahko Kmalu je bila gotova, čeprav ji bilizacija prosvetnih in družbenih treba na pravilno presojo lastnih 8 tein P!° zad°vollstvo ter je svetovalec vseskozi gledal pod delavcev pri reševmiiu nmblema sposobnosti, prikazovati staršem "hižbi dl naJbolje koristil prste in opazoval kazalce na uri. poklicnega usmerjanja ter slabe posledice nepravilne izbire Kam »Spretnosti ti res ne manjka, velik razmah poklicnega presvet- Poklica. Da si mladina vedno bolj or,,grem? — Ali sem se Če res želiš postati instrumen- ijevanja mladine in odraslih« je želi Pomoči pri izbiri poklicev in ^"Dinin t ' Toliko stvari me tarka, se kar odloči. Če ti bo pripovedoval predsednik združe- da razmišljajo o tem, so poka-bom NNi važno kam, samo mama še nasprotovala, pa še njo nja Radko Maoričič. »Samo lani zale ankete in izjave 14—18-letnih vsai{ nm . dobro zaslužil. — Na pripelji sem, da se pogovorimo.« je bilo skupno 7800 predavanj ki mladincev in mladink: »Odločila To hc!eel11 P0533!1' • • . * jih je poslušalo 347.000 ljudi. se, !!isem za noben poklic, ker !e Pora • Sh ln vPrašanja, ki »Za večino mladih ljudi, ki Naša naloga je, da poklicno P°khcev ne poznam dobro« — Nek?'1! V slehernem mladem pridejo k nam sami, v spremstvu usmerjanje prenesemo v komune, YMal° vem ° svojih sposobnostih se rrA ° šolske klopi staršev ali pa jih pošljejo iz šole, ker se tam najbolj uspešno lahko ‘n 0 raznih šolah, zato ne vem, 3"ljhio -a odločiti za svojo na- so dovolj krajši razgovori in sku- vskladijo potrebe gospodarskih kako naj bi se odločila« — »Lepo sc trd? zlvl-ie„njsko pot. Nekateri pinski pregledi,« je pripovedoval organizacij po delovni sili z in- vas Prosim za nasvet« — »Želel 'Nuif? od!-°^enb Pri drugih pre- Milan Pavliha, sodelavec poklic- teresi posameznikov. Za uspo- bi, da bi v šoli kaj več govorili v8žnj ne Posvetovalnice za ljubljanski sabljanje kadrov pa je bilo or- ° Poklicih.« Sebi, {p locltv‘ prepuščeni samim okraj. »Le bolj problematični za- ganiziranih več seminarjev v Ljubica Pantič, psiholog iz *DoN Pe Poznajo dovolj svojih htevajo temeljitejši pregled. Lani Sloveniji, ki so zelo dobro uspeli.« Beograda: »Za preverjanje uspe-5*>NSče ! Tpi«10,«!!!6*!3!0??1!? Profesor Vito Ahtik iz Ljubija- hov dela naših posvetovalnic in fla Š' Zabavni ansambel DPD Svoboda iz Zagorja Nagrade Jugoslovanske RTV !pP0,k°J??aj0J^i ??o8 ne: »Poklicno usmerjanje mori 23 .TlN!6 VzkuŠenj m,oramo biti dolgotrajen proces innesamo odžirati^vse,tiste, ki^so šli pre- Jugoslovanska radiotelevizija Je Nagrade so prejeli: DUŠKA ob dnevu radia, ki ga vsako leto POČKAJ prvo nagrado za vlogo praznuje 15. maja, razglasila rezul- Amely v radijski igri »Pred snež- so za- nim pogorjem«; MIR C KRAGELJ zara^\ n^praia^ne pregledu. Naše delo postaja ved- enkraten akt Tako delo na ie P°svetovalnic, da bi tako vi- jela vse osnovn% oblike radijskih od- drugo nagrado za režijo radijske igre 'o;[p i i• * — ----- t—-—j■ —— enKraten aivi iaKO cieio na ie v*d ui. lchv^ vi j‘-«0. v^^^ t,« V°ljni ••rCa zagrenjeni, nezado- no bolj sistematično in upošte- naiUSDešneiše'v šoli kier obstaia deli, kako so se naši nasveti ob- daj. Tekmovanju so obenem nudila »Pred snežnim po-gorjem«; Sl!1’ njihov delovni uspeh pa vano. Posvetovalnice so še no najuspešnejše y soli, kjer obstaja noe„ „ uspehov jugoslovanskih ra- Vodopivec drugo nagrad- 8lab. ^ ________________________bstaja deb> kafco so se naši nasveti ob- ^a^do^o^ , , ... , .. . , stalen stik med učenci in učitelji. n7ru PraKSi.« dljskih postaj v preteklem letu ln ginalno glasbeno opremo radijske vsen OKrajmft centnh in nekate- ivlrnšnio ono nc+ono-irc U-i oo .TO j® sarno nelcaj drobcev iz ob- so potekala aprila in maja letos v igre »Pred snežnim pogorjem« in pr- , . sežmh referatov diskusij in pogovo- republiških sridiSčih, Skupno je bilo vo nagrado za glasbeno opremo mla- se pokazale kot dobre, naj bi pn rov, ki so jih imeli delegati na skup- dodeljenih 47 nagrad in več pohval dinske radijske igre »Okrog hiše na svojem delu upoštevale tudi dru- sčini. Vse te razprave, misli, podatki Sodelavci RTV Ljubljane so dobili Pujevem oglu«, pisatelj ANTON IN-bp Pri metodiki dela v nnU-Hcnih in naP°tki pa imajo en sam namen: na teh tekmovanjih skupno 19 na- GOLIC drugo nagrado za tekat m.a_ SC. jrii UICMAUJU uem v pujuiemu da bi mlademu človeku ali tistemu, grad in 6 pokalov. Od tega so dobil; dinske radijske igre »Tajno društvo posvetovalnicah se moramo osla- ki se v življenju še ni znašel, poka n prvih nagrad. 6 drugih, l tretjo PGC«; MAJDA STANOVNIK prvo njati samo na tiste teste, ki so zali ^ svetovali pravo pot, ki bo nje- ta 1 posebno nagrado. Uspeh sode- nagrado za priredbo teksta za mla-Standardizirani enotni in preiz- mu družbi največ koristila in ga iavcev RTV Ljubljana je prav go- dsnsko radijsko igro »Okrog hiše na v sreči in zadovoljstvu peljala preko tovo zelo razveseljiv, saj so jim ži- Pujevem oglu«; MINCA JERAJ aru- sl * i kušeni. Tudi ni potrebno preti- vseh življenjskih težav —ms rije priznale nad 40 % vseh nagrad PISMO IZ CANNESA go nagrado za vlogo v mladinski radijski igri »Tajno društvo PGC; JURE PUHAR nagrado za najboljšo otroško vlogo v mladinski igri »Čudovito popotovanje«; CIRIL ZLOBEC prvo nagrado za oddajo »Slovenske založbe v lotu 1960«; JANEZ PIRNAT prvo nagrado za radijsko šolo z naslovom »Pogovor«; SILVO MATELIČ drugo nagrado za reportažo »Razbita steklenica«; ZVONE KRŽIŠNIK tretjo nagrado za komentar »Zak.jučni račun« v industrijskih podjetjih«; RAPA SUKLJE prvo nagrado za ______ ________ ______.a_____ _____________ ____________ ........... gasbeno-zabavno oddajo »Punčka sa- festivalov, kot proizvede naša kine- nom malomeščanske melodrame . . . smo™žbrau"dovolj* poguma'^da* bi po- nl|a'<: DUŠAN MAUSAR nagrado za .... ' ‘ . _____ ___________________ slali še kak igrani film. magnetofonski posnetek radijske dra« To je sicer malo pretirano, vendar — včasih premalo jasnemu izrazu in Dvanajsti festival (1959) je minil v 1Tie »d vej n k«; MILE KALAN iz Ra- Dvanajst aplavzov Čuhraju Kaže, da je po svetu več filmskih te. Zelo resna zgodba vendar s to- kumentarec -Grafika človeku«. ,.Avalov kot proizvede naša kine- nom malomeščanske melodrame . . . smo zbrali dovolj poguma matografija igranih filmov v letu dni. Kljub določenim pomanjkljivostim, slali še kak igrani film. To je sicer malo pretirano, vendar - včasih premalo jasnemu izrazu in Dvanajsti festival (1959) je minil v •••'- ,« spomnimo se le tistih najbolj slove- delno zastareli tehniki je »Deveti znamenju »Črnega Orfeja« Marcela dia Koper drugo nagrado za prired- čih festivalov: Cannes, Benetke, Kar- krog« film, ki privlači ln vznemirja. Camusa. Nas je zastopal Veliko ^ mladinske radijske igre »Junaško love Vary, San Francisco, Berlin. Mo- Dokazuje talent Franceta Štiglica in Bulajič z »Vlakom brez voznega re- s^ce«, SERGEJ DOLENC drugo na- skva, Tokio, Edinburgh. Prav gotovo vitalnost mladega jugoslovanskega da« in dobil zares najbolj iskreno po Sr3-do za magnetofonski posnetek ope- nunamo deset dobrih, originalnih pre- filma, še posebej pa zasluži pozornost hvalo. To je bila končna afirmacija Jernej«, SERGEJ DO- mierskih predstav na leto. Festivala Dušici Zegarac v glavni ženski vlogi.« naše mlade filmske Industrie tudi v I-ENC >n VINKO ROJC prvi nagradi v Benetkah in Cannesu sta za nas Po vseh teh pisanih In ustnih kri- Cannesu za magnetofonske posnetke zabavne najbolj privlačna, ker sta zares zbi- tikah in ugotovitvah ter po prikaza- glasbe: FRANCI LIKAR nagrado za . rališča stvaritev filmske umetnosti, nih delih malih kinematografij (Dan- GLAVA ZA LOVOROV VENEC magnetofonski, posnetek koncerta „ ‘dSrsikdai lahko vsp to Dre- rih večiih industriisldh središčih Ma!o Je manjkalo, pa bi letos ne bili ska, Bolgarija, Formoza, Norveška wvler ie nokazai film«!-, mnn mladinskega zbora glasbene šole Va- Bfeči r)pu„ J ‘anKO vse .P. vecjin inaustnjSKin sreoiscin. poslali nobenega filma v Cannes, če- itd.) naša kinematografija ve pri i/1*!!!! tsždina m tamburaškega ansamb a sr,?! L,nasvet’ 0P0z0rl1,0 “ Gospodarske organizacije posve- P»vje_ta_ festival nekakšen pred- čem je In kakšna je vrednost naših AtSmik kar ?nkiS 3?OsraHev« I P^ovara^jagreb; MIRC^ KRAGELJ. Dsm, tcaj.rapara‘-e za ugotavljanje določenih sposobnosti se uvršča tudi Da s lJSki aParat, s pomočjo katerega preizkušajo hitrost reakcije vetlobne in slušne dražljaje. Aparat uporabljajo pri šoferjih in podobnih poklicih daj lahko t ??!a8nnoDep0klfcno’svetovanje i:n esjo*'v^diio'večjo"^tob"novim“ka- pmjski^t ^^Tboij—m^ko^de: J kapa Suklje ta marjan vodo- ;_______________,_ j_____________ ______ . v _______________, lo. nosneto nri nas dn maia. ,,«v,no»o _________ Vjetsld režiser Cuhra^ Med predsta' Z3 na(lt,0'1:i odgttalno oddajo Franceta stopal v Cannesu (sodelovalo Te' tri- njegove ~Bala,de o vojaku« so gle- 2irija kritike IV jugoslovanskega jo trajal, deset dežel) 3 dalci v nabito polni dvorani dvanajst- festivala radijskih iger pa je izmed je, kakor je znano, ' , kf?* navdušeno ploskali. (Kritiki me- dvajsetih predvajanih de izbrača tri trinajsti mednarodni ZAKAJ TOLIKO OBOTAVLJANJA? tr?,,l'i najbci jša in med njim tudi igVo ie še «» <-■ « , nl na lestvici sovjetskih filmskih »Goljufa« v režiji tovariša HINKA l V Cannesu naš film ne more tek- stvaritev, torej za Ejzenštajnovo »Kri- KOŠAKA movati v vrhunski konkurenci. To žarko Potemkin« in Bondarčukovo •‘SKUJSj.v.fA«® S tSUZK S™?ni!ed£ov™S ar v Cannes »Deveti krog« nas ? _ _____ _ _________ 3ehnič re^ormirana Šola, uvedba službe poklicnega usmerjanja. S^Jghca. Drget nemira ni dolgo trajal, deset dežel). "orirTi?683 P°uka, razvijanje svo- Osnova za naše delo pa naj , Hlh aktivnn<;ti in nasnloh srv- žnla PrAroi iih ii »■Deveti krog-« dobn""*, aktivnosti in nasploh so- postala šola. Precej jih že ima (Umski feTrial v*csnnesu‘ta canneško ~Zlato pal- CSnice d?jn° poklicne. P°SVe" družinske razmere, zdravje spo! ^"LgrdeMeta^ut^^^bUa''1^0 »^Sa^tam^memtaransk^^film: ^lenTe-^Sved'BTrgmaTT-VeHča^ni - ' Svetovalci v ?? !!l!..tpo!e!J£°ts!_da.rsk3h _°T s e^V ikrdi«h%„^^Jošihkn P°' si°Jno! režiser Kalatozov jNeodpo-2nanjLSn^!leZ?!k™?i?P°! k|i?!n!!y??Ii??Pje;_S1.U?!T?' m° iZVedeU' kak° b° 0dl°aia Ž,rlja' .,„_„de5,etom. .f!1,TLs!?.?tk?V. ° Potrebah kadrov V nost, v katero morajo biti vklju- še bolj avtoritativnim filmskim kriti- ško vlogo._ Črnec, gost našega filma, va vedno novo, izvirno'ta ?evedfpra- fk to” -“t®?: - -- —■ — prvomajskih praznikih pa se mu’ ie gl žl'" X ^ . pridruži,: še klv'- - ■ - Zares čuden je ta Cannes. Zahte- Slovesnosti ob Star""^10^11 organizacijah, od čene vse Šole ter družbene in go- ,e Le Prinesel ';e|Javo Dudi tvorcu filma vo filmsko umetnost. NjegSovadocseh- ZvezedSvobod5 tovarišlJV?nko0tTnna suvs&sfr--Mnst UsnJkatl’ iz podatkov o učnem nja, zbiranje podatkov o razpo- film Franceta Štiglica, obravnava triumfiraii naši risani filmi podjetja nematografijam v njihovem' no™nom klubo^itakor,?!?11^ i i7eku ‘n obnašanju v šoli in še ložljivih delovnih mestih, sezna- V ' »metniš^^rlla^S" !d? ža^vje^TmeTniiko’2?! odtao Preizkusa c c d?v' Ta .Deveti krog’ je bil tak, da svet in odkritje jugoslovanske film ........... ...... sa sposobnosti S po- njanje S poklici, literatura, eks- bi si ga ne mogel zamisliti niti Dan- ske risanke. Zastopal nas je tudi do- delali včasih doslej. . . , £a bodi Zasavje umetniško reoroduk- ne smemo preskakovati, kakor smo oijo francoskega sldkairja UtriHa D. G bcc Ob dnevu j ugoslova nskega Letalstva Fe Naše novo letalstvo je nastalo 21. maja 1942, ko sta releteli osvobojeno ozemlje etali »Potez XXV« in »Bre-guet XIX« s pilotom Franjem Kluzom in Rudijem Čajevcem. Ti dve letali s peterokrako zvezdo, simbolom našega boja, in s hrabro posadko sta dali pobudo za nenehno razmišljanje o tem, kako zagotoviti močnejše osnove za razvoj te sodobne oblike oborožitve. Konec leta 1943 so organizirali v Livnu prvo letalsko bazo, v drugi polovici leta 1944 pa ustanovili prve letalske enote Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od tedaj do konca vojne so imeli naši piloti okoli 4000 bojnih poletov, kar je bilo za takratno število sredstev in pilotov vrhunec napora in hrabrosti. Poskusno enosedežno reaktivno letalo »452-M* (prvo na sliki) je konstruiral Dragoljub Bešlin S hitrostj o zvoka... Prebijajo zvočni zid Zdaj ima naše letalstvo svoja reaktivna letala, ki prebijajo zvočni zid. Objavljamo odlomek iz razgovora D. Radosavljeviča s piloti, ki so 60-krat prebili zvočni zid. »To je bil moj enaindvajseti poletje pripovedoval poročnik Vranič. »Zvočni zid sva prebijala v dvoje: Petkov kot učenec in jaz. Vse je šlo v redu. Po osmih ali desetih sekundah navpičnega padanja sva zaplula v svet — se znižuje splošni pritisk in tudi delni pritisk zraka. Zdravnike zanima, kako vpliva pomanjkanje kisika na pilota. Brez kisika človek dela zavestno v višini 7000 do 7500 m tri do pet minut, v višini 9000 m poldrugo uro, v višini 11 km pa le trideset sekund. Potem pride nezavest. V kabinah barokomore (celice z znižanim zračnim pritiskom) nastane položaj, ki se oblikuje v naravi med vzpenjanjem v višine. Barokomora je namenjena predvsem treningu pilotov. V njej čutijo letalci motnje, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kisika. Na zunanji strani barokomore je kontrolna plošča z instrumenti in vzvodi. Ventili uravnavajo hitrost črpanja zraka, kar se praktično doseže s premikanjem kolesa, nekakšnega krmila. To dejansko ustreza hitrosti, s katero se Hi« -Zolja«, športno eksperimentalno letalo domače konstrukcije tišine. Machmeter je kazal 1.03. Bila sva daleč onstran zvočnega zidu. Tc človeka opaja in zanese, pilot pozabi včasih, zlasti med prvimi poleti, tako na čas in nase kakor na višino in na varnost. Prevzema ga želja, da bi ostal še trenutek ali dva v tem čudnem svetu tišine. Vendar mu z vratolomno hitrostjo drvi nasproti tudi zemlja, ki se naglo veča. Pilot mora zaobrniti letalo iz navpičnega padanja najkasneje v višini 6000 m.« »Spustila sva se na 9000 m. Za zaokroženi polet iz navpičnega padanja izgubi ,Sabre‘ vsaj 3000 m. Zato sem vzkliknil: »Dosegla sva Mach 1.03. Ven iz navpičnega padanja!« Kakor da me ne sliši, je Petkov nadalje padal v opojnem svetu onstran zvočnega zidu. Ponovil sem ukaz. Letalo je še nadalje padalo. Zemlja je rasla. Podrobnosti, ki so bile poprej v megli, so dobivale jasne obrise. Sunkovito sem se zganil in pritisnil na ročico. V velikem loku proti višavam sem spravljal letalo iz navpičnega padanja Takrat me je stisnilo pri srcu: kaj je storil Petkov? V manjši višini, kjer je zrak gostejši, se letalo zakadi razlike v konstrukcijskih kotih kril nagne na stran in pilot lahko izgubi kontrolo nad njim. Nenadoma glas v mojih slušalkah: .Naklon se veča, letalo zavija, kakor da se giblje v spirali. Kaj naj storim?1 Čutil sem, kako me obliva hladen pot. Letalo je letelo s hitrostjo zvoka. Odločale so sekunde. .Izpusti zavore, zmanjšaj hitrost!1 sem zaklical. Na daljavo pet tisoč metrov sem čez krila opazoval ,Sabre‘, ki je kot meteor postrani drvel proti zemlji. Zobje so mi šklepetali. In takrat, nenadoma,! ko sem izgubil že sleherno upanje, se je letalo kot leteča puščica zagrizlo v nebo. Oddahnil sem se. Stroj je zaobrnil iz navpičnega padanja v višini 1500 m. Do .srečanja1 z njo je bilo le še pet ali šest sekund ...« Barokomora Velika, desettonska barokomora v letalskem medicinskem inštitutu deluje na načelu razredčenega zraka. Črpalko, ki ga redči, žene elektromotor. V notranjosti — komora je nepredušno zaprta vzpenja letalo. Ta barokomora je med najmodernejšimi na svetu. Njena prednost je v tem, ker lahko avtomatično ohranja stalno temperaturo in vlago ter uspešno ustvarja stanje v atmosferi v skladu z vzpenjanjem v višine in avtomatično uravnava temperaturo in vlažnost ne glede na število ljudi v njej. V veliki celici je mogoče doseči temperaturo od 10 do 60 stopinj Celzija, medtem ko je lestvica majhne komore mnogo večja: od 60 stopinj nad ničlo do 20 stopinj, mraza. V celici je mogoče ustvariti razmere, kakršne so v višini 30.000 m. Konstrukcija naših letal Za razvoj jugoslovanskega letalstva v povojnih letih sta značilni dve lastnosti: ustvarjalnost pri razvoju lahkih športnih letal in poskusnih letal za potrebe vojnega letalstva. Konstruktorji in ‘materialna sredstva so usmerjena izključno v graditev letal teh dveh vrst, torej tistega, kar naša dežela v trenutnem položaju in v bližnji perspektivi najbolj potrebuje. Dejstvo je, da smo v sorazmerno kratkem obdobju konstruirali, izdelali in razvili več letal boljše kvalitete kot mnoge evropske dežele s podobnim gospodarskim potencialom. Naj naštejemo nekaj modelov domače konstrukcije: »Kurir«, letalo za večstransko uporabo, je namenjeno predvsem predvsem kurirski službi. Grajeno je za pristanek in vzlet na kratkih travnatih terenih. V to letalo so vgrajene naprave za nosila in zračno vprego, zato ga je mogoče uporabiti za sanitetno službo, za vleko jadralnih letal in tudi za padalske vaje. S posebno opremo je letalo mogoče uporabljati v kmetijstvu: za opraševanje posevkov s praški proti škodljivcem, za posipanje zemlje z umetnimi gnojili in za prenos lažjih tovorov. »Kurir« je enomotorni visokokrilec z dvema glavnima in s tretjim pomožnim sedežem. Ima motor DM-6R s 155 konjskimi močmi in z dvokrakim vijakom spremenljive vrtljivosti. Trup ima luknjičavo konstrukcijo, izdelan je iz varjenih jeklenih cevi in prevlečen s plahto. Kolesa imajo hidravlične zavo- re, pozimi pa je mogoče pritrditi tudi smuči. Letalo »V-55« je športno-turistični visokokrilec, ki so ga konec leta 1956 izdelali v delavnici zagrebškega aerokluba. Konstruiral ga je ing. Bora Vajič. Prvotna verzija tega letala je bila predvidena za motor z jakostjo 85 KM, vendar so kasneje vgradili vanj motor »Walter Minor« s 105 KM. To letalo je namenjeno usposabljanju pilotov, vlečenju jadralnih letal, odskakovanju padalcev in za druge športne storitve v aeroklubih. Trup je iz jeklenih cevi, prevlečenih s platnom. Krila in rep so iz lesa, letalo ima lesen vijak nespremenljive vrtljivosti. Letalo »Utva-56« je rezultat potrebe po splošnem vključevanju letalstva v različne gospodarske dejavnosti, pobudo za njegovo izdelavo pa je dala skupina letalskih inženirjev letalske tovarne »Utva« v Pančevu. Vzporedno so izdelovali dvoje letal, enega z motorjem, ki ima 260, drugega pa z 240 KM. Lani avgusta so izdelali prototip prvega in ga preizkusili, drugo letalo pa je v zaključni fazi. Letalo je grajeno tako, da ga je mogoče prilagoditi sanitetnim potrebam: sprejme lahko zdravnika in dva bolnika. Uporabno je tudi za turizem, ker je v njem prostor za štiri potnike. »Utva-56« je podprt visokokrilec, povsem iz kovine in ima nepremično talno ogrodje. Vgrajeni so vsi instrumenti po predpisih za polete brez zunanje vidnosti (skozi oblake) in ponoči, predvidena pa je tudi vgraditev oddajnika ter radiokompasa s sprejemnikom. »S-490« je lovsko letalo, konstrukcija inženirjev Sivčeva, Zrniča in Petkoviča. To letalo se je pojavilo v prvi verziji kot »S-49«. Konstrukcija je povsem kovinska, letalo ima ojačen motor »Hi-spano Suisse« HZ-12Z s 1400 KM. »215« je šolsko-bojno letalo, konstrukcija ing. prof. Dušana Stankova. V letalo sta vgrajena 2 motorja »Ran-ger SVG-770 C-l B«. Dva vertikalna stabilizatorja sta prav tako iz lesa, trup pa iz durala. Vhod v letalo je pod trupom. »452 M«, poskusno enosedežno reak-tivno letalo, je konstruiral Dragoljub Bešlin. To letalo pomeni nadaljnji razvoj naših reaktivnih eksperimentalnih letal. Pravzaprav je to lahko reaktivno letalo za prestrezanje. Konstrukcija je kovinska, krila imajo obliko puščic, motorji pa po 150 kg pritiska. Razpon kril je 5,25 m, višina 1,77 m, teža konstrukcije 1100 kg. prostovoljnih poletom id 100 rešenih živlie: Predstraža v vesolju V Sovjetski zvezi so 15. maja izstrelili prvo medplanetarno ladjo Znanstveniki napovedujejo presenečenja že za najbližjo prihodm Uspešna izstrelitev medplanetarne ladje (15. maja zjutraj iz neznanega oporišča nekje v Sovjetski zvezi), je prav gotovo največji uspeh, kar jih je doslej dosegla raketna tehnika. Medtem ko so umetni sateliti posredovali znanstvenikom podatke o pogojih nekaj sto kilometrov nad Zemljo, predstavlja namreč sovjetska vesoljska ladja lep korak naprej v prizadevanjih, da bi človek prodrl v medplanetarni prostor. Predvsem zato, ker je mimo merilnih naprav opremljena še z neprodušno zaprto kabino, v kakršni bi človek lahko potoval po vesolju. Podrobnejših tehničnih podatkov o vesoljski ladji žal še niso objavili. Prva poročila omenjajo samo to, da tehta brez zadnje raketne stopnje 4540 kg, da je kabina težka dve in pol toni in da nosi 1477 kg merilnih instrumentov. Zadnja številka vključuje tudi težo energetskih virov — kemičnih in sončnih baterij — ki napajajo merilne naprave in močan radijski oddajnik. Ladja kroži okoli Zemlje po eliptični poti nosi 320 km visoko in na vsakih 91 minut enkrat obleti naš planet. Kaj naj bi sovjetski tehniki dosegli z izstrelitvijo svoje vesoljske ladje? Predvsem naj bi jih merilne naprave (izmerjene podatke radijski oddajnik sproti sporoča na Zemljo), natančno seznanile z razmerami, ki vladajo med poletom v notranjosti kabine. Tako bodo lahko povsem zanesljivo ugotovili, ali človek že lahko brez nevarnosti leti po medplanetarnem prostoru. Tehnikom ostane nato samo še uresničitev možnosti, da se bo človek po takšnem poletu spet vrnil na Zemljo. Kabina sovjetske vesoljske ladje se bo namreč po opravljeni nalogi ločila od trupa in začela padati proti nižjim plastem ozračja, kjer bo zaradi trenja zgorela. Zato vsaj za sedaj za polet s človeško posadko še ni primerna. Ob zadnjem uspehu sovjetskih raketarjev pa je postalo očitno, da bo ljudem kaj kmalu uspelo leteti po medplanetarnem prostoru. Nekateri znan-stveniki napovedujejo, da morda že v naslednjih nekaj mesecih! m®*' Povečal se je tudi letalski Leta 1947 je JAT upostavil zve2« ^ Beogradom in republiškimi S ^i-mesti, pomembnimi turističnim šči in z nekaj mesti v tujiim |n vzdržuje promet na za mednarodnih progah. Jugoslavll zuje z devetimi evropskimi in 0 vzhodnimi deželami. ^ jaIii Mreža rednih linij je znašala ^ 18.514 letalskih kilometrov, tore),, j jj kot meri zemeljski poldnevnik. ^ ^ \? mreža trikrat večja od one v PJ ^$1 tih. Leta 1947 je prepeljal » let® potnikov povprečno 334 km daleci ^ 1959 pa 169.419 potnikov na povP razdaljo 500 km. V sestavi JAT je tudi SofP^pjr®' letalstvo z ustreznim tehničnim ^potom in letalskim osebjem, ki )e. ^ id sobljeno za mnoga dela v kmeti)5 gozdarstvu. Kmetijsko letalstvo ^ zdaj devet specialno opremljen1*1, ^ Za razliko od prejšnjih let) vabilo težišče na zatiranju gozdnih t^t' Ijivcev, se nanaša zdaj okoli 90 $ kov dejavnosti na kmetijske 'culLjani9 površine, ker so prednosti opra taio 25 notranjih in 150 - nad 100 rešenih življenj Pred tremi leti se je letalcem v Vrš-cu utrnila misel, da bi organizirali reševalno službo z letali. Takrat so uradno sprejeli sklep o ustanovitvi odseka za reševalno službo pri zveznem letalskem centru. Opremili so dvoje letal za posebne potrebe, piloti pa so pristali na prostovoljno sodelovanje pri vseh akcijah te vrste. Konec leta 1957 so se začeli vrstiti reševalni poleti. Telefonska številka »180« je postala znana vsem zdravstvenim ustanovam, postajam Ljudske milice in ljudskim odborom. Samo v dveh mesecih leta 1957 so piloti z devetimi poleti rešili štiri ljudi, ki so bili v smrtni nevarnosti. Obračun letalske sanitetne službe v letu 1958 je upoštevanja vreden: 75 poletov, ki so trajali skupno 56 ur. Skupna pot: 5700 km. Rešili so 31 življenj. Samo v prvi polovici lanskega leta ’so piloti iz Vršca preleteli nad tisoč kilometrov in intervenirali v 18 primerih, ko je bilo nujno prepeljati ljudi v bolnišnico. Prej kot v treh letih so imeli letalci zveznega letalskega centra v Vršcu nad 150 prostovoljnih poletov, s katerimi so rešili nad sto ogroženih življenj. Pri teh humanih akcijah so preleteli skupno 10.000 km. Letalski promet v naši državi Po drugi svetovni vojni so se temelji civilnega letalskega prometa postopno oblikovali že v sestavi letalstva Jugoslovanske ljudske armade. Z urejanjem razmer v deželi in z razvojem gospodarstva je nastala potreba po posebnih organih civilnega letalstva. Marca 1947 se je iz poveljstva jugoslovanskega vojnega letalstva ločila Glavna uprava civilnega letalstva, takoj potem, 1. aprila 1947, pa je bilo ustanovljeno samostojno podjetje za letalski promet — JAT, Jugoslovanski aerotransport. Takoj po ustanovitvi je JAT skrbel za letalski prevoz potnikov, blaga in pošte, po letu 1949 pa je z ustanovitvijo gospodarskega letalstva začel pomagati kmetijstvu in gozdarstvu. V trinajstletnem razvoju je JAT dosegel pomembne uspehe. Od leta 1947, ko smo imeli pet potniških letal DC-3 s skupno 105 sedeži in tri tovorna letala C-47, se je letalski park povečal v letu 1959 na 13 letal DC-3, 6 letal «IL-14«, tri letala »Convair« CV-340'440 in eno letalo DC-6 s skupno 658 sedeži. , 40-krat do r.r je po- nekaterih del iz zraka očitne, obdela določeno področje do hitreje kot sredstva na zemlji) za pravočasno obdelavo velikeg mena. , ^ Hitrost razvoja naše letalske .y.e, strije je eden velikih uspehov, ten ^ Jugoslovanski delavci, inženirji 1 ,rcr niki so vložili največje napore in gjega kovno znanje v zagotovitev n napredka. Naše letalstvo je P jjpo zvočni zid skoraj istočasno kot te ^ bolj razvite dežele. v' Mlekarica iz Berkeleya V južnoangleški vasici Berkelej7 je rodil leta 1749 Edward Jenner. Oče R r^el .1 . r « ef A m 4 4 1 a J ^ t -v 4 TA 7 ATI J Sod' tako imenovano klasično šolo, se,]® Jenner mali Berkeiey, umrl v zgodnji mladosti, starejši brat. Potem ko tako imenovano klasično za medicino. Zelo marljiv je on postal kmalu po zaključku študija je slovitega kirurga Johna Hunterja. Jejj ia[o zaslovel s svojimi medicinskimi USP£n 'abH' ga je znani pomorščak James Cook naj ga spremlja na njegovih potovanji • ^ je odklonil ponudbo in š®l ' j.0t lcy, kjer je kmalu zašlo ^ jC zdravnik. Razen z zdravniško PrakSi!J;ego'e ukvarjal tudi z znanstvenim delom. ^ o razprave o ježevem zimskem spanju vC. življenju, kukavice — o tem niso deli še ničesar — so v znanstvenin j.ra. ugodno sprejeli. Čez čas je postal cla :vjšje Ijevskega znanstvenega društva, ,n J znanstvene ustanove takratne AngUJ®* Berkeley je bil v glavnem ^*v.*n0Iogosl° torej mlekarsko področje. Jenner jck^zavosl naletel na hudo kravjo bolezen — ^ p0ja' govedi. Na vimenu bolnih krav so se vili mehurji, prav takšni, kot jih jcvelcflj pri ljudeh, ki so zboleli za kozami* na, je opazil: goveje kozavosti so se vcas lezle tudi ženske, ki so krave molzi » dar bolezen ni bila prav nič nevarn ^ s0 rokah so se pokazali majhni mehurji« kmalu izginili. ogp še nekaj je zbudilo n j e go v o P o^or a y, ljudje, ki so se okužili s povzročitelj . ^ je kozavosti. so postali odporni Pr® zam, v tistih časih nevarni bol®z ljudmi. Znanstvenik je videl, kako vjo keleyske mlekarice, ki so prebolele 0^f0. kozavost, brez bojazni negovale sv0J s<> ke, ki so zboleli za kozami, medtem se drugi okužili, če so vdihovali zrak nikovi sobi. Takrat se je spomnil. Z majhno n e, cijo s kravjo kozavostjo je mogo prečiti hudo bolezen — črne koze. .j, Celih dvajset let je zdravnik zJj!rapre; zapisoval podatke o kravji kozavo- ■ jjjJ den se je odločil. Njegov prvi bolmk J vil osemletni deček. Zdravnik mu J® 1 -„0* na rami dve plitvi zarezi in ju nalrj, z* jem iz roke mlekarice, ki je zbo kravjimi kozami. Po devetih dneh J ^ j^o deček rahlo vročino, vendar mu J po bolje že naslednji dan. Ko ga je J® določenem času cepil z gnojem crn se bolezen sploh ni razvila. jgej Prepričan je bil. da je njegova zagmp0' zmagala. Lahka, nenevarna okužoa ijg vzročitelji kravje kozavosti varuje , ^ pred črnimi kozami. Nazadnje J® Prl. ..oČil nutek, ko je lahko svoje odkritje P^gn-svetu. Razprave je poslal kolegom 'jve, stvenikom. članom kraljevskega z,. ‘.jjo. nega društva s prošnjo, naj Jih 0 JvrTjili Znanstveniki pa so njegove razpra' s pripombo, da ne morejo prevze .j s vornosti. da bi človeka, ki se je Pr T-sVjc®* svojimi deli o življenju ježa m k izpostavili splošnemu posmehu! pre. Jenner ju po to ni vzelo pogum®- tne pričan je bil o svojem odkritTU. N je stroške je izdal knjigo. Odkritje ^ranyi: Valčko va suita 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši posluša.d čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — XVI. oddaja 16.30 Od tu in tam 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice 17.15 Majhen mozaik melodij 17.40 Priljubljene popevke 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Gor čez izaro . . . (Koroške narodne pesmi) 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pokaži, kaj znaš! 21.30 Za prijeten konec tedna 23.10 V plesu do polnoči 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje H. PROGRAM 22.15—23.00 Glasba za ples 29. maj$ 6.00—6.30 Nedeljski jutranji P°' zdra-v 6.30 Popevke za nedeljsko tro 7.35 Pihalne godbe v ritmu 8.00 Mladinska radijska ^ —J. Debreczeni: Tomu ve dogodivščine 8.50 Iz albuma otroških h rodnih pesmi 9.05 Z glasbo v novi teden 9.45 Nekaj skladb za volu11 čelo 10.00 Se pomnite, tovariši • • ’ Linka Ksea_Francka Kranjec: V legendi Pohorskem bataljonu ziv 10.30 Zbori in samospevi 1 beležnice Danila Bučari 11.00 Zabavna matneja ^ 11.30 Franc Kare.: Odločil sen se za industrijo ,0 12.00 Naši poslušalci čestita in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna g-asba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pn vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitaj0 in pozdravljajo — H- 15.15 Reklame 15.30 V svetu operete 16.00 Humoreska tega tedna ^ S. Forester; Pisma v pf6* iskovalnem postopku 16.20 Po nevesto . . . Pesm: 111 poskočnice bratov Avs®' nik 16.35 Glasbeni piknik 17.00 Šestdeset minut športa u1 glasbe 18.00 Radijska igra — Fn®-drich DUrrenmatt: Prav* da za oslovo senco 19.00 Obvestila, reklame in z3' bavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in športna poroči.'a , 20.05 Izberite meodijo tedna 21.00 Skice iz življenja R. Wagnerja — Moj&tr* pevci Nurnbcrški 22.15 Zaplešite z nami! 23.10 S popevkami čez konti' nente 23.40 Melodije za lahko noč H. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični kom 13.10 Od melodije do melodij*; 13.46 Dva naša solista pr®0 mikrofonom . 14.15 Z našimi in tujimi p)ev3j 15.10 Hammond org’e v ritmu 15.30—16.00 Marjan Kozina: Baietna suita # Upravno poslopje ELEKTRO-KOCEVJE lij o, da bi v elektrogospodarstvu prišlo do enotnih načel in kriterijev v nagrajevanju, kajti številne ekonomske reorganizacije doslej so bile velika ovira pri njihovem delu. Drugo pomembnejše vprašanje za nadaljnji razvoj podjetja je, kako pridobiti dovolj kvalificirane delovne sile. Doslej so v večjem obsegu štipendirali, toda pot štipendista, ki pride po petih ali več letih kot dober strokovnjak v podjetje, je za njih predolga. Zato so si precej ljudi usposobili sami, vendar jih še vedno primanjkuje. Še so težave, kakršnih tudi drugod ne manjka, vendar niso pomembnejša zapreka pri njihovem cilju: čimprej in čimbolje zadovoljiti potrošnike ter elektrificirati do najbolj skritih in oddaljenih kotičkov svoje področje. Skrb za redno Tema kočevskih vasi izginja kj, vprašujejo, kako, od Danes^jirn To* /""'eč h ?ve,l°ba. Ne le po mestih, BuStUpodhTi (n“^aeželi Prevladujejo "Oti, *nJstvih električni kuhal P°dobno. da o radij ^ajo , h ne govorimo, saj jil rali instalacijsko grupo. Pri vsem tem pa jim je vseskozi ovira pomanjkanje delovne sile, predvsem kvalificirane. Medtem ko so ob ustanovitvi podjetja leta 1954 pri ožji dejavnosti začeli približno s 50 ljudmi, mo-‘““»ouane že v vsaki hiši ra^° danes z 80 opravljati znatno R>a j« tudi rastoča'fndustiifa »bsržnejše delo. To nam kaže tudi Pot^0 zadovoljiti vedno večje ‘^tn* bru‘?. Pr0f,llkt podjetja, ki je m St Potrošnikov na Kočevskem od 106 m’h|onov v letu 1954 porastel Starte naokoli Ta le Elavna m v minulem «9 milijonov. KorS,na skrb podfAta »ELEKTBO V lctu 1934 s0 imcli 6542 odjemalcev, CEVjE., ro Podjetja -FLEKTRO ki so porabni 3i9n (K)0 kilovatnih ur energije, medtem ko je znašala potrošnja v letu 1959 9,179.000 kilovatnih ur pri 9300 odjemalcih. "»aiodane že v vsaki jih hiši. dobavo električne energije, vzdrževanje električnih prenosnih naprav, gradnja in projektiranje daljnovodov, transformatorskih postaj in omrežja bo tudi v prihodnje glavna dejavnost podjetja »Elektro Kočevje*«. I11 samJiT iJnaj° elektriko v KOčev-^ je v0! Že od leta 1896 (medtem ;^n' -tilaWubl^aid žarnica za- » )- ima ^ dVe letl kasneje, leta dve leti ________________ danes kočevsko področje ba. pasivnost še vedno Gl KAJ PA V PRIHODNJE? ozirom na rastočo potrošnjo ®jev K » 11 v.-, I, VCVlttU OX — --------- ---- ------ W * ■-'-'•‘vi PfVa Rwiez elektrike. Zategadelj je hodo skrbeli za povečanje energet-Pohietja »-Elektro Kočev- skih virov. Največji uspeh podjetja. ko je leta 1956 dalo v pogon razdelilno transformatorsko postajo v Kočevju, je danes obledel, saj je že zdavnaj premajhna in morajo ka- ^rba0*6? 0.snovne dejavnosti ?u ohTv»e*eiktriCne energije celotne-fevje mocJu nekdanjega okraja Ko-«raje ^elektrificirati še preostale — v an ac j/1 cvrai* ------ ---.1 r -..,,--- • •zmed vseh sedmih občin, ki pacitetc povečevati s trasformatorji °4 oh^?°lnoma a|l delno 'ko Rudnik oskrbuje, pa tja na hrvat Investiral bivši OLO Kočev- clno^konaPcto^no omrežje pa ve-a Prebivalci sami. VRSTI je vzdrževanje .Ker Potrošnja električne ener- ter raznimi dodatnimi aparati. Ker imajo sedaj en sam daljnovod, ki Grosuplja v Kočevje, si na vso moč prizadevajo, da dobe čimprej še drugi, napajalni daljnovod iz Novega mesta. Ko bodo le-tega dogradili, bodo postavili daljnovod do Sodražice, tam pa razdelilno transformatorsko postajo s kapaciteto 35 kilovatov. NAGRAJEVANJE PO UČINKU JIM DELA PREGLAVICE V elektrogospodarstvu je zaradi specifičnosti te panoge nagrajevanje Rfv,- -»»«win.rv [Ja lija nek llival- ^ v. PPav u?1 Je najmanj elektrificirana vodi iz Kleč pri Ljubljani preko p Kočevska občina. ~--------------------- -- . . ko 80 se z odcepom od IJaila Podjetja «-Elektro Ljubki T)”ca'H osamosvojili, so de-ne Knzet<‘žno na elektrifikaciji juž-Je rtan^^e proti Kolpi, pri čemer t-aii .°V(>4le in transformatorske ? Ilntrl '*''*'•* •s.**'- V. Vaflji; letiK r^10 narašča (v zadnjih štirih po učinku sila težavno. Zato imajo ibtenTi, podvojila), se od 1955 v podjetju »Elektro Kočevje« še Ujem „ 0 ukvarjajo z obnavlja- vedno pretežno mesečni plačni si-nja v2JT11,ežja> starih naprav (grad- stem. Medtem ko so uvedli pri Žice iv?e^nih traf0 Postaj, ker so osnovni dejavnosti - dobavi elek-in z r ^lbke za kolikšno napetost) trične energije — nagrajevanje po so nal!:(lribn vzdrževanjem. Dotlej učinku za inkasante in izračuno-pretežno gradili novo valce že pred dvema letoma in se Ohc-0 omrežJe. je pokazalo kot uspešno, skušajo _u.sezna stanovanjska izeradnia nri instajacij sikih delih vzporec^iti 9!x. -na stanovanjska izgradnja inet^2i?:Vala' 114 preidejo tudi na acl)e in v ta namen so formi- pri installacij sikih delih norme z gradbeništvom, vsaj kar zadeva odmere časa. Sicer pa že- Skupina clektromonterjev pri delu OPEKARNA V RADOMLJAH BO KMALU OBNOVLJENA IN ZACELI BODO S POVEČANO PROIZVODNJO Dnevno bodo izdelali 8-10milijonov opečnih enot VREDNOST BRUTO PROIZVODA SE BO POVEČALA OD 51 NA 150 MILIJONOV DIN Novi, moderni čas dere neza-držano naprej. Kar je bilo še pred leti moderno, sodi dandanašnji mogoče že med odpadke. Spored-no s časom in razvojem človeštva se večajo nenehno tudi naše potrebe. še včeraj smo si želeli kolo — danes hočemo že avtomobil. Kaj si bomo želeli jutri .. ? Tod pustimo želje, pustimo času čas, kot je rekel umrli pesnik Župančič. Vrnimo se na realna tla. Nekaj je, kar je bilo včeraj in je danes in bo tudi še jutri: med potrebami, ki nas trdovratno spremljajo vseskozi stoletja, je tudi potreba po stanovanjih. Stanovanjsko stisko ni izumil sodobni čas — poznali so jo že v davni preteklosti. Dandanašnji se ta stiska pozna predvsem v mestih, kjer je dotok prebivalstva spričo naraščajoče industrije, vsak dan večji. Naša skupnost je že začela reševati ta problem. Pri reševanju stanovanjske stiske pa so udeležena tudi mnoga podjetja in kolektivi In med te sodijo vsekakor tudi delovni kolektivi opekarn, ki proizvajajo najvažnejši element za gradnje — vseh vrst opeko. Opekarne v Sloveniji ne morejo kriti vseh potreb, dasiravno se trudijo na vse mogoče načine. Med tistimi, ki si posebno prizadevajo ustreči željam potrošnikov, je tudi opekarna v Radomljah pri Domžalah. Ta opekarna je mlada, saj je bila ustanovljena komaj leta 1900. Toda od takrat je naredila že velik razvoj. Potrebe, ki nam jih je prinesel današnji čas, pa silijo vodstvo opekarne, da išče novih možnosti za razširitev svoje proizvodnje, za povečanje svojih kapacitet in izboljšanje kvalitete Vse to je bilo vzrok, da je vodstvo opekarne sklenilo rekonstruirati svoje podjetje, povečati proizvodne kapacitete in tako vsaj delno zadostiti potebam po opeki. Danes zaposluje opekarna Radomlje v sezoni okoli 85 delavcev. Po rekonstrukciji pa jih bodo zaposlili le okoli 60. Vrednost brutto produkta so lani dosegli na 51 milijonov dinarjev. Po rekonstrukciji se bo ta vrednost povečala na 150 milijonov dinarjev. Njihova kapaciteta je bila do zdaj 3 milijone opečnih enot na leto. Po rekonstrukciji bodo izdelali letno okoli 8—10 milijonov opečnih enot in to: s stalno, a manjšo delovno silo. Rekonstrukcija v opekami Radomlje zajema gradnjo strojnice in umetne sušilnice. Celotna obnova opekarne bo stala okoli 110 milijonov din, od tega bo prispeval kolektiv podjetja okoli 22,5 milijona dinarjev iz lastnih sredstev. Ta sredstva že črpajo pri sedanjih delih, saj je 40 "/o gradbenih del že zaključenih in tudi strojno opremo je opekama dobila skoraj že v celoti. Računajo, da bodo s proizvodnjo opeke lahko začeli v novih obratih že v tem mesecu in bodo mesečno izdelali do enega milijona kosov opeka. Opekarna Radomlje pa poleg raznih vrst polne zidne opeke izdeluje tudi votlake, stropnjake, »Radomke« (posebna vrsta opeke, za katero ima opekarna Radomlje svoj patent), nosilne elemente za okenske priklade in roletnike. Po rekonstrukciji nameravajo svojo proizvodnjo usmeriti samo na izdelovanje votlakov, po katerih je dandanašnji največja potreba. To so velike naloge, ki jih rešuje kolektiv opekarne v Radomljah. Toda z vztrajnim delom bodo lahko premostili težave, ki se jim trenutno postavljajo na pot. Opekarna Radomlje ima vse pogoje, da se razvije v močnejšo opekamo, kar bodo z rekonstrukcijo tudi dosegli, Na zalogi imajo tudi dovolj surovine, saj so strokovnjaki raziskali tla okoli Radomelj in še posebej v bližini opekarne ter ugotovili, da bi celo pri povečani kapaciteti po rekonstrukciji bilo dovolj ilovice za najmanj 80 let. To dejstvo govori opekarniškemu vodstvu, da se ni bati, da bi morali prenehati z delom zaradi pomanjkanja materiala, nasprotno: storiti je treba vse, da bi bilo opeke, tega tako iskanega gradbenega materiala dovolj za vse potrebe našega gradbeništva. 5■ r ' < v": ''' ' >-«' Opekarna v Radomljah '-■.H. ■»••Ul.., ,BallMaBnaaaaBaaaaaallBB ■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ l■Ba«■am■■■aa■aBBMl iBBBaaaBaaBaaaBaaaaaBaBaaBaBaaaBaBaBaa«BBaaBaBaBaaBBaB«BBaaaaaaaBaaMBaaBaaaaaaaaBBaaaaBaaBaBaaaaaaaaaaai INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO Od servisa do tovarne avtomobilov Skoro po enoletnih intenzivnih pripravah, je v začetku aprila letos stekla serijska proizvodnja že popularnega »Kombi ja« v najmlajši jugoslovanski tovarni motornih vozil — “•Industriji motornih vozil Novo mesto«. V marsičem se razlikuje pot te tovarne od drugih tovrstnih tovarn v Jugoslaviji, katerih izgradnja je bila od prvih začetkov usmerjena v proizvodnjo motornih vozil. Ob stari cesti Ljubljana—Zagreb so se v mali delavnici še Ieta 1954 na mestu današnje tovarne popravljali traktorji in drugi poljedelski stroji, a danes Prihaja iz tega prostora dnevno ® avtomobilov. Zgodovina te najrnlajše tovarne avtomobilov v Jugoslaviji pa je tesno povedna z ogromnim prizadeva-n3em enega najmlajših kolekti-',’ov, v katerem predstavlja mladina 80 odstotkov delovne sile. Dejanski začetki današnje “■industrije motornih vozil« sesajo že v leto 1955, ko je zastopstvo tovarne »Avto-Union« ■skalo v Jugoslaviji podjetje, ki p* zanj montiralo dostavne PKW avtomobile. Že tedaj se te kolektiv odločil razen montaže uvajati tudi proizvodnjo Posameznih sestavnih delov. iiSPehi so se pokazali že čez tri leta, ko se je na jesenskem Zagrebškem velesejmu leta 1958 • Pojavil prvi prototip lastne kon-strukcije, lahkega dostavnega Vozila. Pri postopnem uvajanju no-vih delov za motorno vozilo so si delavci in konstruktorji pridobili bogate izkušnje in samozavest, Od leta 1958 so vztrajno delali na konstrukciji prototipa, a vzporedno tudi na montaži pKW “Kombija«, sanitetskega ■R lahkega dostavnega voza, ki te še vedno nosil dva znaka: “DKW« in “Montaža«. Pred končno usvojitvijo prototipa in med pospešenimi pripravami za servisno proizvod-nio je bilo treba misliti na novo ime, kajti povsem drugem značaju dela, ime “Motomonta-za« ni več odgovarjalo. Med Proizvajalci motorjev in motor- nih vozil se je pojavila IMV Novo mesto kot tovarna jugoslovanske konstrukcije, še pomembnejše pa kot jugoslovanska koncepcija lahkega dostavnega vozila. SODOBNIM POTREBAM, SODOBNO VOZILO Potrebe ekonomskega značaja, zlasti pa potrebe naseljenih krajev ni moč zadovoljiti le s kamionom treh ton nosilnosti in več. Mestni promet zahteva lahka, okretna in hitra vozila, ki se lahko prilagode specifičnosti cestnega prometa. Razen tega tudi nosilnost ene tone, pri majhni tovorni površini in veliki prostornini najbolj odgovarja vozilu za razvažanje blaga po mestu. To nam potrjuje tudi stalna statistika proizvodnje tega tipa v industrijsko razvitih državah. V Zahodni Nemčiji n. pr. odpade okrog 30 odstotkov vse proizvodnje tovornih vozil prav na taka vozila. Samo natančni analizi prometnih potreb v mestih je pripisati dejstvo, da so se konstruktorji že v začetku postavili na stališče: vozilo mora biti hitro; mora imeti preizkušen motor, ki ne potrebuje kake posebne nege; imeti mora pogon na prednjih kolesih in odporno karoserijo upoštevajoč naše razmere in podobno. Tem načelom konstruktorjev velja priznanje, da proizvaja IMV Novo mesto sodobno, lahko dostavno vozilo, ki ga lahko uvrščamo v vrsto najmodernejših vozil te vrste. Zaradi že omenjene konstrukcijske karakteristike vozila IMV, ima tovarna možnosti dati na jugoslovansko in svetovno tržišče ne le samo lahko dostavno vozilo, marveč že celo vrsto variant kot: sanitetsko vozilo “Kombi« za prevoz blaga ali 8 potnikov s primernim prostorom za prtljago, dva tipa avtobusa “Turist de Luxe« in “Turist Standard« za 10 potnikov ter “Servis« in “Kurir« za prevoz prtljage. Razen vozil, ki so v programu serijske proizvodnje, pa obstajajo še neomejene možnosti raznih adaptacij in prilagajanj karoserije različnim potrebam kupcev. Tako n. pr. za potujoči laboratorij, potujočo trgovino ali knjižnico, za manjše hladilnice itd. Vzporedno s pripravami na serijsko proizvodnjo se je v po- sebnih oddelkih tovarne izkristalizirala tudi proizvodnja specialne opreme za lastna vozila kot grelci, brisači stekla, hidravlična dvigala za servisne delavnice IMV in hidravlično univerzalno orodje. KOLIKO ZMOREJO S pred kratkim dograjeno halo in njeno opremo, ima tovarna kapaciteto 5 vozil dnevno. Že današnje povpraševanje po njihovih vozilih pa je tolikšno, da ga proizvodnja ne more kriti. Vsa proizvodnja za leto 1960 je že razprodana, zategadelj se že sedaj pojavlja vprašanje, kako povečati zmogljivosti. Prav to dejstvo tudi potrjuje posrečenost in vsestransko praktičnost takega vozila, hkrati pa napoveduje, da bo povpraševanje po njem iz leta v leto naraščalo. Pri tem tudi ni zamolčati dejstva, da so inozemski kupci na lanskem beograjskem »Sejmu tehnike« zahtevali že preko 200 vozil IMV »Kombija« in “Turista«. Povpraševanje iz zamejstva presega sedaj že število 600. V tovarni IMV pravijo, da bodo v prvi vrsti skušali zadovoljiti potrebe domačega tržišča, potlej šele bodo izvažali v inozemstvo. Svoje proizvode bodo izvažali predvsem v države, v katerih je večje povpraševanje in koder bo moč organizirati svojo servisno službo, ne pa prodajo drobiti na več manjših odjemalcev. Ker je na svetovnem tržišču vse večje in večje povpraševanje po tej vrsti vozil, trditev, da ima jugoslovanska avtomobilska industrija v rokah zelo iskan izvozni artikel, kakršen se lahko pojavi kot konkurent tudi v državah z razvito avtomobilsko industrijo, ni pretirana. Vzporedno z razvojem proizvodnje je raslo tudi število zaposlenih in se povečalo v zad- njih petih letih za okrog 300 odstotkov, to je od približno 50 v letu 1955 je poraslo na 600 danes. Čeprav je delavsko upravljanje vsa leta odigralo v kolektivu pomembno vlogo, je vendar v primerjavi z velikimi proizvodnimi nalogami nekoliko zaostajalo. Pojavljali so se povsod znani problemi strokovnih kadrov, stanovanj in številni drugi, kar vse so dokaj zadovoljivo reševali. Ko je dodobra stekla proizvodnja, pa so posvetili največ skrbi nagrajevanju po učinku. Naleteli so sicer na precejšnje težave, kajti delovna mesta so zelo različna in jih je težko normirati. Vzlic hitremu tempu proizvodnje, kjer ni lagodnosti, pa se veliko ukvarjajo s tem sila važnim vprašanjem. V nekaterih oddelkih bodo uvedli nagrajevanje po učinku že prihodnji mesec, medtem ko si prizadevajo in upajo, da bodo prešli na ta način nagrajevanja v kratkem tudi na preostale proizvodne oddelke. Čeprav je družbena dejavnost precej otežkočena, če upoštevamo, da so delavci razstre-seni po okolici — saj se malodane dve tretjini zaposlenih vozi na delovno mesto, pa je v danih možnostih družbeno in politično življenje zelo razgibano. Vsi člani kolektiva so člani sindikata. V okviru te organizacije imajo kegljaško, strelsko in druge sekcije, osnovali pa bodo tudi pevsko in igralsko skupino. Sindikalna organizacija deluje glede na visoko število zaposlenih po pododborih, ki naj bi prešli sčasoma v obratne delavske svete, kajti proizvodne naloge jim narekujejo, da bodo morali skoro preiti na delavsko upravljanje po obratih. Sindikalna organizacija se tudi močno prizadeva, da bi uredila za delavce tople obroke malice. Preko občinskega ljudskega odbora bodo skušali organizirati, da dobe z vsemi podjetji desnega brega Krke skupen prostor za obrat delavske prehrane. Čeravno imajo še vrsto težav in problemov, so na uspehe doslej lahko ponosni, kajti njihovi dosežki v državnem merilu se krepko odražajo tudi v komuni. Nekoč zaostala Dolenjska je dobila še en gigant, ki s svojimi uspehi razbija nekdanjo tradicijo pasivnosti. la**«BBBaflBaBaBaaBBaBaBBaaBaBBBRaaBBaBBBBBBBBBaiBBaBBBBBRBBBBBBBBBIBBBBBBaBBBaaaBI bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi 1 2 3 4 5 r i 8 9 10 I n M n 13 14 m is- 16 i? m 18 B <9 IT 21 m 22~ B 21 ir m m 25 B 26 m fflt 3 28 m 29 30 m 31 32 ŠT' 1— H 35 36 37 38 B 40 B 41 42 m B", 45 ■ S 11111 i ^ m m MMM KRIŽANKA ŠTEV. 19 Vodoravno: 1. geometrijsko telo, 6. velikani, 11. izraz pri igri, 12. pisec odrskih del, 15. učenje, 16. splošen naziv za vse otoke našega Podonavja, 18. cestni zavoj, 19. reka na Hrvat-skem in v Bosni, 20. vodni hlapi, 22. bolezen žita, 23. snov, materija, 24. žensko ime, 25. italijanska znamka tovornih avtomobilov, 26. strast, poželenje, 27. veliki nemški klasični filozof (Immanuel), 29. bog ljubezni, 31. pripadnik maloštevilnega ljudstva, ki živi na Kurilih, 34. železov oksid, 35. športni vaditelj, 37. pozdrav starih Rimljanov, 39. predlog, 40. človek, ki se rad tepe, 41. roman- ski spolnik, 42. vrsta poldragega kamna, 43. pripadnik starogermanskega plemena. Navpično: 1. debela riba, 2. znanost, 3. enaka soglasnika, 4. splošen naziv za Hercegovca, 5. pretep, 6. rešen, 7. živalski glas, 8. sosedna soglasnika, 9. vitka roparica, 10. bajeslovni letalec, 13. težko orožje, 14. vrsta vrtnih cvetlic, 17. borišče, 19. kraška dolina, 21. ženski glas, 23. površinski sloj Zemlje, 27. načrt za obleko, 28. vrsta žitarice, 29. starogrški bog uničujočih vojna, 30. poljski sadež, 32. velika veža, 33. vrsta žlahtnega plina, 35. števnik, 36. primitivno oranje, 39. enaka soglasnika, 40. veznik. Kombinirajmo Beli na potezi dobi Beli: Kel, Tal, Tg8, Lf5, Pa3, f2, f4, h2 (8). Črni: Kc7, Tb2, Lc6, Ld8, Fa7, b7, h7 (7). O tem, da beli dobi, ni nobenega dvoma — boste dejali. Kvaliteta in kmet več morata zadoščati, čeprav bi črni teoretično morda še lahko nekoliko strašil, ker je prodrl s trdnjavo v nasprotni tabor in ima »silen« lovski par. Toda bolj s preprosto, vendar ne lahko vidno dvo-potezno kombinacijo takoj zaključi oartiio v svojo korist. 'ISfSUOOUl OABtU -pui ez subjso tpq u{ +0-0-0 '2 ‘8P:R ‘i8P; J, T :A8ii53H REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. sinekura; 8. Timok; 13. malarija; 14. tegoba; 15. Ig; 16. kes; 17. dur; 19. Odol; 20. nosim; 22. perot; 24. rja, e; 25. etiki;. 27. ataka, h; 29. rok; 31. topol; 33. Basra; 35. Apis; 37. laz; 38. sel; 39. or; 40. lirika; 42. obeliski; 45. Itaka; 46. znamenja. «1; m Oglejte si lil. mednarodni lesni sejem »lip mmm •mil# od 21. do 29. maja 1960 v Ljubljani Raistav« sodobnega pohištva, nagrajenega na natečaju.- Pregled ' jugoslovanske lesne industrije. Pomožna sredstva za lesno pre- , delovalno industrijo. Praktične demonstracije najmodernejših ' lesno-predelovalnih strojev domačih in tujih raistavljalcev. Naj-ugodnejša priložnost za sklepanje trgovskih poslov. i ŽELEZNICI! : GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE * i e“' S-,,-V£}*£.: •-*.'> 7 y. ./ • 1 M ^ - POPUST NA žEllZmCM . . — Poznam direktorja, zato ne bom čakal v vrsti! Stopil bom k njemu skozi druga vrata. , ///- — S pomočjo tega detergenta boste prepotovali Italijo, videli boste olimpiado, nato nagradno potovanje na Bližnji vzhod, itd., itd!! — Dobro, zdaj mi pa dajte še kakšen prašek, s ■ katerim bom oprala perilo, ko se vrnem s tega potovanja! — Oprostite, ta voznik tako naglo zavira... — On je šahist, najraje igra simultanke. C£LO "POGL/U/A/ZK Zt-OC/A/EC 'Z BA/VS/ZESA r> 1/0PC A, /£ PO " /0/5 PO /OD// " P/A TE P/J///// POSLAL OOJZTORJL/ ČEST/T/ZB W POZ OP A v£ " t A mi iM /T, /V/z./3 S£M3£, 0/5a, \ ODDAUA//L A... MA*- °fLp / 3/L A XA0A SAMA . 5?** | A/OD/L A S£ SOM PO M/U-PO SE l/PME M. SE POSOl/OP/LA. OPPOS//'*-