POSEBNA PRILOGA PROGRAM 80 SKLADA ZA KOMUNALNO UREJANJE ZJEMLUISC SKUPSCINE OBCINE LJUBLJANA-SISKA I. Interesna skupnost ,,Program 80" INTERESNA skupnost »Program 80« združuje na celotnem mest-nem območju občine Ljubljana-Šiška prizadevanja sklada za komu-nalno urejanje zemljišč in devetih delovnih organizacij, zavodov in poslovnih združenj pri doseganju skupnega cilja v urbanizaciji, pro-jektiranju, komunalnem opremljanju, izkoriščanju zemljišč ter v stanovanjski in poslovni gradnji. . 1. Načela sodelovanja in ustanovitev skupnosti • Območje občine Ljubljana-Šiška je že leta eno izmed najbolj odprtih v gradbeništvu. Na gradbiščih naše občine so se srečevala posamezna gradbena in obrtna podjetja ne glede na njihovo teri-torialno pripadnost. Tako široko zasnovana aktivnost v gradbeništvu je imela pozitivne in negativne posledice. Med pozitivne lahko šteje-mo hitri razvoj Šiške v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu kakor tudi veliko privlačnost lokacij v naši občini za razvoj obrti, industrije in trgovine. Med negativne pa lahko štejemo posamezne težnje gradbene operative po čimvečji izrabi zemljišč v škodo urba-nizacije in posamezna izsiljevanja lokacij in ugodnejših razmer. • Upravni odbor sklada za komunalno urejanje zemljišč je za-radi tega v pretekli mandatni dobi le s težavo obvladoval apetite posameznih organizacij gradbene operative in poslovnih združenj v gospodarstvu, ki so težile k ustvarjanju monopolističnega položaja tako, da so nakupovale zemljišča na zalogo. Zatorej ni naključje, da je Šiška ostala edina ljubljanska občina, kjer zemljišča niso prešla v last in osnovna sredstva gradbene operative, ampak so ostala v posesti občinske skupščine oziroma sklada, dokler niso bila izročena gradbeni operativi v pograditev. Ta sistem je pripomogel k dosti resnejši urbanizaciji v Šiški kot drugje. Prav tako pa smo dosegli v novih soseskah zaradi tega optimum komunalne ureditve. • Obširna investicijska politika v Ljubljani je nujno vodila sklad za komunalno urejanje zemljišč v dolgoročno planiranje urbanizaci-je, kcmunalnega urejanja, planiranja gradnje stanovanjskih in po-slovnih objektov. Upravni odbor sklada je sprejel zaradi tega desei-letni načrt svojega dela; o njem je bila seznanjena občinska skup-ščina na eni izmed letošnjih sej, pred tem pa so se posvetovali tudi z nekaterimi člani predsedstva občinske skupščine. V fazi spreje-manja desetletnega programa so sodelovali mnogi občinski odborni-ki, saj je bil upravni odbor sklada v letu 1970 sestavljen pretežno iz odbornikov občinske skupščine, ki so zelo odgovomo obravnavali potrebo po takšnem planiranju. Značilno je, da od sprejetja progra-ma ni več stalnih nasprotij med skladom za komunalno urejanje zemljišč in svetom za urbanizem pri občinski skupščini, ki so po-preje nastajala zaradi priložnostnega reševanja posameznih urbani-stičnih in komunalnih problemov. Delo na območju Šiške, ki od leta 1970 poteka po v prej sprejetem načrtu, sta ugodno ocenila oba sveta za urbanizem pri občinski in mestni skupščini, saj smo ob spre-jemanju programa zagotovili sodelovanje ljubljanskega urbanistične-ga zavoda in zavoda za urbanistično planiranje SR Slovenije. Oba syeta za urbanizem, predstavniki obeh zavodov, predstavniki krajev-nih skupnosti in upravnega odbora sklada, so si istočasno ogledali vse soseske, ki jih je zajel desetletni program in dali načelni pristanek k programu. • Tako obsežna akcija kot je desetletni program se prav gotovo ne da izvesti samo s sredstvi sklada, zato smo o akciji takoj infor-mirali Ljubljansko banko, od katere smo dobili načelno zagotovitev, da bo podprla tak način dela. Pred upravnim odborom sklada za komunalno urejanje zemljišč pa se je pojavila nova naloga, ko je bilo potrebno najti za izvedbo programa dovolj kapacitet za urba-nistično planiranje, tehnično projektivo. in gradbeno operativo. V želji, da bi delo potekalo kar najbolj organizirano, so ustanovili na pobudo sklada s pogodbo posebno interesno skupnost, ki se je imela namen organizirano lotiti programa soseske »Stanežiče«. V to inte- resno skupnost, ki je začela delovati z imenom »Kooperativa«, so vstopile naslednje organizacije: Megrad, Standard-invest, Tlak, Pio-nir in sklad za komunalno urejanje zemljišč. Navedene organizacije so sprejele in si razdelile posamezne naloge na področju uresničeva-nja dolgoročnega programa za Stanežiče. Nameni organizacije so bili razvidni iz pogodbe, ki so jo poslali v vednost občinski skupščini. • Bistveni namen kooperative je bil doseči do popolnosti orga-niziran način urbanističnega projektiranja ob istočasnem sodelovanju tehnične projektive, doseči etapnost pri izkoriščanju in zavarovanju zemljišč, ki so bogata z gramozom, ohraniti ta zemljišča sposobna sprejeti kasnejšo pograditev, zmanjšati stroške komunalne ureditve, omejevati črno gradnjo, s hitro gradnjo in komunalno opremo poce-niti stanovanja, iz rente od gramoza graditi potrebne šolske in var-stvene objekte ter vsaj 20 odstotkov najemnih stanovanj. Ta akcija je naletela na širok odmev v gradbeni operativi in komunalnih orga-nizacijah, zaradi česar so uvedle tak način dela še druge organiza-cije; nastala je nova interesna skupnost »Program 80«. • Sklad za komunalno urejanje zemljišč je s tako zasnovano akcijo vključil v planiranje in sofinanciranje svojih akcij vrsto go-spodarskih organizacij, ki s svojim finančnim in delovnim prispev-kom omogočajo skladnejši razvoj Šiške. Upravni odbor sklada je tako že leta 1970 postal gonilo združevanja y gradbeništvu, projektivi, ur-banističnem planiranju, razvijanju deficitarnih obrtniških kapacitet, usmerjanju gradbene operative v uporabo novega materiala in raz-vijanju industrije gradbenih fabrikatov. Ta vloga upravnega odbora sklada za komunalno urejanje zemljišč je dobila tudi svojo politično potrditev v pozivu predsednika CK ZKS Franceta Popita, naj se vsi, ki delajo v gradbeništvu, združijo. To usmeritev je potrdil upravni odbor sklada ter poslal v ved-nost osnutek pogodbe interesne skupnosti »Program 80« občinski skupščini, ki je bila povabljena k sodelovanju kot partner. • »Program 80«, h kateremu sq pristopile mnoge pomembne or-ganizacije temelji na realnih izhodiščih in je prvi popolni program v Ljubljani, ki dolgoročno obravnava urbanizacijo severnega dela Ljubljane, urejevanje in sanacijo zemljišča, odkupe zemljišč, izko- . riščanje mineralnih surovin, komunalno gradnjo, načrtovanje objek-tov družbenega standarda, stanovanjsko gradnjo in opremo sosesk, poslovno gradnjo in zagotavlja popolno izkoriščanje že sedaj zgra-jenih infrastruktur objektov. Pri tem je pomembno zlasti dejstvo, da ne načenjamo kmetijskih zemljišč v takem obsegu, ki bi lahko ogrozil razvoj kmetijstva v občini. Zaradi tega so bili razen sveta za urbanizem predhodno seznanjeni s programom tudi svet za gospo-darstvo, kmetijska zadruga in kmetje. • Organizacije, ki so se včlanile v interesno skupino »Program 80«, so sprejele poleg svojih delovnih obveznosti tudi obveznost fi-nančnega pokrivanja stroškov »Programa 80«. Te obveznosti so raz-deljene po ključu delovnega prispevka posameznih organizacij. »Pro-gram 80« zaradi vključevanja finančnega rizika močno razbremenju-je občinsko skupščino in sklad sredstev za komunalne investicije. Doslej je vodil politiko interesne skupnosti »Programa 80« poslovni odbor vseh članic interesne skupnosti in je v okviru kazalcev, ki jih je pripravil upravni odbor sklada za komunalno urejanje zemljišč, redno razpravljal o posameznih skupnih problemih organizacij. Skle-pi poslovnega odbora so redno soglasno sprejeti, saj pri poslovanju interesne slsupnosti ne velja načelo preglasovanja. Zaradi velikega obsega del so v okviru poslovnega odbora formirane tri komisije, ki obravnavajo tehnična, pravna in finančna vprašanja. • Teritorialno zajema »Program 80« celotno mestno območje Šiške, in sicer soseske: Stara cerkev, prenova Stare Šiške, Dravlje ŠS 7/1 in ŠS 8/2, Koseze, Draveljska gmajna, Podutnik, Šentvid, Sta-nežiče, Mcdvode, Industrijske cone ob kamniški progi, ob Celovški cesti, Vižmarje in institutsko cono Vižmarje. Podpisnice programa so organizacije: Standard-invest, Megrad, Ingrad Celje, Obnova, Pionir Novo mesto, Tehnika, Zidar Kočevje, Poslovno združenje Giposs in sklad za komunalno urejanje zemljišč. K sodelovanju pa so bile pozneje povabljene komunalne organi-zacije in podjetja Slovenija ceste, Tlak, Tehnik Škofja Loka in Tiki. Od vsega začetka sodelujejo pri realizaciji programa ljubljanski ur-banistični zavod in komunalne organizacije. • Interesna skupina okoli »Programa 80« torej ni zaprta, ampak je odprta v vse smeri. Še zlasti pa moramo poudariti težnjo po vklju-čevanju obrtnih organizacij in instalacijskih dejavnosti, ki so v na- šem gradbeništvu deficitarne. Za »Program 80« ne moremo reči, da je bil zasnovan v glavah nekaterih članov upravnega odbora sklada za komunalno urejanje zemljišč, saj je postal v desetletnem sodelo-vanju ekonomska nujnost. Pri tem je treba poudariti tudi to, da so se leta nazaj zapirale meje posameznih ljubljanskih občin v gradbe-ništvu in da so dobile posamezne organizacije v ostalih ljubljanskih občinah monopolni položaj. Gradbena operativa je hotela samo po-žeti, kar se je požeti dalo, nikogar pa niso prizadevali urbanistični in komunalni problemi. »Program 80« je naredil konec taki praksi. Gradbena operativa je lahko v Šiški udeležena pri izvajanju del v skladu s prispevkom njenih naložb v razvoj šišenskega območja. Tako je postalo območje šiške široko odprto za posamezne aktivno-sti tako v gradbeništvu, industriji gradbenega materiala, obrti in in-stalacijah. »Program 80« je v celoti prevzel ideje Kooperative o hitrej-ši in cenejši gradnji in komunalni opremi ter ideje sočasnega urba-nističnega, komunalnega in tehničnega projektiranja. Zaradi tega je bila že v okviru programa ustanovljena skupna projektantska orga-nizacija »Projekt 80«, katere delo je razvidno že ob razgrnitvi sosesk ŠS 7/1 in ŠS 8/2 v Dravljah. V okviru projektive nikakor ne moremo zanemariti deleža, ki sta ga dala Standard-invest in ljubljanski urba-nistični zavod. Na podlagi tega so izbrale članice interesne skupnosti »Program 80« Standard-invest za organizacijo, ki zbira sredstva in usklajuje delo pogodbenih partnerjev. K izbiri te organizacije so zlasti prispevale izkušnje, ki si jih je pridobila s svojim desetletnim intenzivnim delom kot glavni izvajalec nalog bivšega sklada za zida-nje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Šiška in od leta 1965 dalje sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška. Na-pori tega delovnega kolektiva so na področju stanovanjsko-komunal-nega gospodarstva dali izjemne rezultate. • Sistemske rešitve vključevanja stanovanjskih interesentov v samostojen sistem varčevanja 20 : 30 : 50 v okviru leta 1965 ukinje-nega sklada za zidanje stanovanjskih hiš in po letu 1965 v okviru bančnega sistema varčevanja so dale tisočim družinam streho nad glavo in urejen dom. • V tem kratkem času so zrasla urejena nova naselja, ki so popolnoma spremenila podobo občine Šiška. Iz nekdaj neurejenih kmečkih naselij je bilo pozidano moderno mesto z nad 100 novimi visokimi objekti in nad 1000 individualnimi hišami v organizirani gradnji. • Strokovnjaki Standard-investa so si pri tem svojem delu in s prakso pri enakih ustanovah v tujini pridobili bogate izkušnje pri reševanju problematike v stanovanjskem in komunalnem gospo- • darstvu. • Razen stanovanjskih in poslovnih objektov so bili zgrajeni tudi številni infrastrukturni objekti, ki so še neizkoriščeni in so po-stali izhodišče nadaljnjega planiranja v občini. 2. Energetski in komunalni dosežki kot osnova za »Program 80« Sklad za komunalno urejanje zemljišč je ob sodelovanju strokov-nih služb Standarda uspel izvesti z lastnimi sredstvi, posojili in kre-diti komunalnim organizacijam pomembne objekte, katerih zmog-ljvosti še niso izkoriščene, in sicer: • zbiralni kanal A2 0 210 —140 ob Celovški cesti, v katerega je vložil samo sklad nad tri milijone novih dinarjev lastnih sredstev za čiščenje trase kanala; • magistralni cevovod za toplarno od pivovarne Union do ŠS 6 v šiški in industrijsko cono ob Celovški cesti. V ta objekt so vložili nad 200 milijonov novih dinarjev; • toplarna II ob kamniški progi z omrežjem magtstralnih vroče-vodov, investicijska vrednost nad 450 milijonov novli dinarjev; • razdelilna trafopostaja v industrijski coni ob Celovški cesti, investicijska vrednost nad sedem milijonov novih dinarjev; • plinarna v Kosezah z magistralnimi plinovodi, investicijska vrednost 10 milijonov novih dinarjev; • rekonstrukcija Celovške ceste od ceste Na jami do semafor-skega križišča na Djakovičevi ulici, investicijska vrednost sedem mili-jonov dinarjev; • rekonstrukcija Vodnikove ceste, investicijska vrednost štiri milijone dinarjev; -.___ • štiri primarne naprave za oskrbo s pitno vodo v Šiški v na-slednjem obsegu: • vodni rezervoar na Šišenskem hribu, • magistralni vodi, ki bodo služili napajanju ŠS 1, 2 (Spodnja Ši-ška), ŠS7/1, 8/2, (Dravlje), ŠS9 (Koseze), ŠS10 (Draveljska gmajna) in del ŠS 11 (Podutnik). Ta vložena visoka investicijska sredstva predstavljajo na eni strani neizmerne možnosti za pospešitev stanovanjske in poslovne graditve na območju občine Šiška, na drugi strani pa predstavljajo za komunalne organizacije in sklad veliko tveganje, če ostanejo še nadalje neizkoriščena. V sedemletnem obdobju delovanja sklada za komunalno urejanje zemljišč pomenijo ta sredstva poglavitni faktor za nadaljnji razvoj. Brez vztrajnega dela sklada in sodelavcev, bi bila Šiška na komunalnem področju občutno siromašnejša in investicij-sko neprivlačna. Ker je potrebno v prihodnjih desetih letih odpravhi sedanjc po-manjkljivo stanje v komunalnem gospodarstvu na ostalih območjih občine, so strokovnjaki delovne organizacije Standard-invest na pod-lagi presoje naročene urbanistične dokumentacije, ki jo je opravil upravni odbor sklada, izdelali desetletni program stanovanjske in poslovne gradnje na območju občine Šiška. Ta program temelji na generalnem urbanističnem programu me-sta Ljubljane, njegova etapnost pa bo prav gotovo ugodno vplivala k reševanju stanovanjske problematike v mestu Ljubljana kot celoti. Saj v okviru programa lahko zagotovimo tretjino potrebnih stano-vanj v Ljubljani. Že zgrajene navedene primarne komunalne naprave pa bodo v prihodnjih desetih letih morale nujno ugodno vplivati tudi na ceno stanovanjskega in poslovnega prostora ter na obseg graditve. Nespor-no je dokazano, da je (kljub visokim vlaganjem sredstev v te infra-strukturne objekte v obdobju 1960—1972) cena za m2 stanovanjske površine na območju občine Ljubljana-Šiška najnižja. Ce bomo uspeli v prihodnosti to ceno očistiti stroškov za ureja-nje zemljišč in zagotoviti potrebna sredstva iz drugih virov (bančnih, komunalnih podjetij), se bo ta cena znižala do 23 odstotkov. Z do-datnimi nekaj odstotki pa lahko vpliva na ceno stanovanj tudi hitrej-ši način gradnje ter izbira materiala in obrtniških kooperantov. Ta načrt smo imenovali »Program 80«. 3. Akcije »Programa 80« Za izvedbo akcij so v pripravi naslednje soseske, ki predstavljajo naslednje število stanovanj: • Prenova Stare Šiške ŠS 1— ŠS 2 • Soseska Stara cerkev ŠS 4/1 • Soseska6 ŠS6 .-:-". • Soseska Dravlje 1 ŠS 7/1 • Soseska Dravlje 2 ŠS 8/1 • Soseska Koseze ŠS9 • Soseska Draveljska gmajna ŠSIO • Soseska Šentvid ŠS 107, ŠS 108 • Soseska Stanežiče ŠS 11, ŠS 12, šS 13, ŠS 14 • Soseska Podutik ŠS 104 • Industrijska cona kamniška proga — ŠMI, ŠP2 • Industrijsko poslovna cona Dravlje — ŠM 4, š/3, ŠP 5 • Servisna cona Vižmarje ŠMI 800—1.000 stanovanjskih enot poslovni prostori + 100 stano-vanjskih enot poslovni prostori + še 500 stano-vanjskih enot ; 1.200 stanovanjskih enot 360 stanovanjskih enot še 1.600 stanovanjskih enot 800 stanovanjskih enot še 800 stanovanjskih enot 5.020 stanovanjskih enot 2.000 stanovanjskih enot industrijska + servisna dejavnost industrija + poslovni objekti poslovni + servisni objekti SKUPAJ STANOVANJ — INVESTICIJ 13.380 Dne 10. 12. 1970 je bila ustanovljena interesna skupnost »Program 80«, katere podpisniki so: Skupščina občine Ljubljana-Šiška, ki jo za-stopa sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška, Standard-invest in poslovno združenje Giposs ter podjetja: Inarad Celje, Megrad Ljubljana, GP Obnova, SGP Pionir, GP Tehnika, SGP Zidar Kočevje. Podpisniki so sklenili sodelovati pri dolgoročnem programu raz-voja stanovanjske gradnje, to je desctletni realizaciji programa skla-da za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-šiška, kar po-meni, da bodo iz lastnih ali drugih virov zagotovili sredstva, ki so potrebna za začetek in normalen potek izvajanja »Programa 80«. V ta namen ustvarjajo podpisniki stalna obratna sredstva, ki jih racior(alno uporabljajo za visoko produktivno tchnologijo gradnje JAVNA TRIBUNA - PRILOGA 2 in s tem kvaliteto samih stanovanj ter za potrebe investicij v opremo zemljišč in načrtovanje. Vsa gradbišča »Programa 80« naj bi bila organizirana kot demon-stracijska gradbišča, kar pomeni: • zagotovljeno bo enotno financiranje gradnje vseh sosesk, ki so uvrščene v »Program 80« s tem, da bodo s kompleksnim investicij-skim programom za desetletno obdobje nakazane potrebe in viri sredstgv za stanovanjsko in komunalno gradnjo, šolstvo in varstvo ter spremljajoče objekte; • gradbišča bodo vodena kot dosledna industrijska akcija: indu-strijska organizacija dela ob industrijski gradbeni tehnologiji; • za potrebe gradnje na industrijski način bodo zgrajene nove kapacitete industrije gradbenih in montažnih elementov (od katerih je že zgrajena tovarna gradbenih elementov iz lahkega in težkega betona v industrijski coni ob kamniški progi); • na gradbiščih bodo reševali najpomembnejša načela racionali-zacije, omogočali temeljito pripravo in hitro gradnjo; • racionalno zaporedje del mora biti zagotovljeno zato, da bo zemljišče na gradbiščih posameznih etap komunalno pripravljeno pred pričetkom gradnje; • graditev naj izključuje dvojno obremenjevanje prihodnjih upo-rabnikov stanovanj s financiranjem komunalne ureditve in spremlja-jočih objektov; • zemljišča bodo pridobljena pravočasno z denarnimi sredstvi »Programa 80« — sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška in bančnimi krediti; • tehnologija graditve bo vključevana že v fazi izdelave zazidal-nega načrta, ker bo v tej fazi že znan tudi izvajalec gradbenih del; • za pokrivanje sedaj deficitarnih dejavnosti bodo v občini or-ganizirane obstoječe in nove obrtniške zmogljivosti, ki se bodo spe-cializirale za industrijsko montažo in standardizacijo instalacijske opreme; • gradnja sosesk ŠS 7/1 in ŠS 8/2 predstavlja torej prvi preizkus-ni poligon programa stanovanjske in komunalne gradnje na območ-ju občine Ljubljana-Šiška in je zato najbolj pomembna uspešnost le-te. Da bi dosegli zastavljene cilje, je »Program 80« ustanovil svojo projektivno skupino, ki jo je izbral na podlagi natečaja. Ta bo pro-jektirala objekte v vseh akcijah. Osnovno načelo je uvedba inter-disciplinarnega dela že v začetku, v katero se poleg projektivne sku-pine vključujejo: tehnološka skupina pri združenju Giposs, geodet-ska komunalna skupina pri Standard-investu ter za akcijo ŠS 7—8 urbanistična skupina pri LUZ. Za interdisciplinarno delo akcije ŠS 7—8 je bil izdelan podrobni vsebinski in terminski program (pripravljen v sistemu mrežnega planiranja). Nosilec te obsežne in odgovorne naloge je Standard-invest, Ljub-ljana. V to organizacijo vlagajo na podlagi zakona o združevanju sred-stev gospodarskih in drugih organizacij svoja finančna sredstva tako-le: 1. Sklad za komunalno urejanje zemljišč 2. Standard-invest 3. Giposs, Ljubljana, začetni polog din 4. Ingrad, Celje 5. Megrad, Ljubljana 6. GP Obnova, Ljubljana 7. SGP Pionir, Novo mesto 8. GP Tehnika, Ljubljana 9. SGP Zidar, Kočevje • 10 % 3% 300.000,00 15% 8 % 20 % " 20% ¦ 20% ¦ 4% potrebnih lastnih sredstev za kritje stroškov priprave zemljišč in za-četnega opremljanja zemljišč s komunalnimi napravami individualne porabe. Nesporno je namreč dejstvo, da niti sklad niti občina Ljubljana-Šiška sama nimata potrebnih sredstev za realizacijo tako obsežnega programa. Sklad za komunalno urejanje zemljišč je bil res ustanovljen leta 1964 kot samostojna pravna oseba, nihče pa ni poskrbel za potrebna obratna sredstva, tako da sklad vsa leta posluje s sredstvi investi-torjev, ki pa so strogo namenska. S pogodbo o združevanju sredstev za dosego ciljev »Programa 1980«, je bila utrjena dolgoletna praksa za vlaganje sredstev za ure-janje zemljišč na območju organizirane graditve objektov. S to po-godbo so vlagateljem priznali tudi pravice do upravljanja z vloženi-mi sredstvi, kar bo ugodno vplivalo na potek akcije. V drugi etapi vključevanja v ustanovljeno interesno skupnost bodo povabili leta 1973, to je takoj po potrditvi tehničnega dela zazi-dalnega načrta za ŠS 7/1 in ŠS 8/2, tudi podjetja z območja občine Ljubljana-Šiška in ostalih območij mesta Ljubljane, ki bodo želela usmerjati in razširjati svoje zmogljivosti na obstoječih. oziroma pro-stih površinah območij »Programa 80«. Načrt predvideva, da bo najmanj 30 odstotkov novih prebivalcev našlo svojo zaposlitev na tukajšnjih območjih in bo zaradi tega po-trebno odpirati nova delovna mesta z novimi dejavnostmi, za katere bo potrebno skrbno izdelati investicijske programe na podlagi tržnih raziskav. Za uresničitev programa gradnje objektov pa bo nujno potrebno ustanavljati nove obrate, in sicer: ,t • obrate za izkoriščanje gramoza Stanežiče, Jeprca in Šmartno, 3 JAVNA TRIBUNA - PRILOGA • obrat za izkoriščanje gline v Smodinovem za pridobivanje ke-ramzita, • obrat za proizvodnjo gradbenih elementov iz težkih in lahkih agregatov v Šiški in Medvodah, • obrat za izdelavo stavbnega pohištva, • obrate za instalacijska dela: — elektrika, ¦ — vodovod, — centralna kurjava, — plinska instalacija, — radio in televizija, — telefonske instalacije, — strelovodne naprave, — servisi gospodinjskih strojev in naprav, • obrate za ključavničarska, krovska in kleparska dela, • obrate za graditev in vzdrževanje objektov nizke gradnje (cest-no omrežje, javne površine in drugo). Znano je namreč, da splošno primanjkuje delavcev v gradbeni-štvu, da je gradbeništvo dobro opremljeno z mehanizacijo, da pa je še bolj kritična situacija pri obrtniški proizvodnji in storitvah, ki pri-hajajo v poštev pri realizaciji objektov. Ta delež znaša 40 odstotkov delovnega prispevka. V tej veji našega gospodarstva ni dovolj kva-lificiranih delavcev, ima pa tudi zastarelo opremo in stroje. Zato bo potrebno y prihodnjih letih dodeljevati več sredstev za pospešeni razvoj, če želimo dohiteti zamujeno. Ti obrati naj bi poslovali v okviru »Programa 80« kot samostojne temeljne organizacije združenega dela in naj bi imele močan vpliv na potek akcije. V tretji etapi vključevanja (1974) v ustanovljeno interesno skup-nost bodo povabljene k sodelovanju in vlaganju sredstev delovne or-ganizacije z območja Ljubljane, ki bi v okviru »Programa 80« želele reševati stanovanjske probleme zaposlenih delavcev, in interesenti. Program predvideva, da bi od letno 1.000 zgrajenih stanovanj bilo 200 stanovanj najemniških. Vložena finančna sredstva delovnih organizacij se bodo vsako leto revalorizirala za stopnjo povečanja stroškov gradbenih storitev. Višino naj bi določala skupščina občine ali mesta. Sedaj pripravljajo ekonomsko študijo, da bi interesentom, ki vla-gajo svoja sredstva za stanovanja na daljšo dobo, zagotovili ceno m2 stanovanjske površine na sredstva, vložena v enem letu. To ceno bi določila skupščina občine ali mesta vsako leto posebej s svojira odlokom, na podlagi kalkulacij, ki jih sprejme poslovni odbor pro-grama. Pri tem pa je potrebno zagotayljati drsno skalo cen v grad-beništvu, ki naj dovoli delo v stanovanjskem gospodarstvu z vnaprej določenim povprečnim dobičkom. Stroški graditve posameznih območij »Programa 80« bodo eviden-tirani po direct-costing metodi. Pred pričetkom graditve posameznih objektov morajo biti izdelani vsi predpisani detajlni načrti po tej metodi. Svoje samoupravljavske pravice bodo intcresenti uveljavljali po svojih zastopnikih v poslovnem odboru in na zboru vlagateljev. Vsa vložena sredstva vlagateljev naj bi vcdila banka, ki bi tudi s svojimi sredstvi sodelovala pri realizaciji programa. Po dograditvi posameznih naselij naj bi zastopniki stanovanjskih interesentov v poslovnem odboru »Programa 80« prevzeli dolžnosti in pravice gospodarjenja s stanovanjskim skladom, urejanja naselja in vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav v naselju. S tega sta-lišča bi bilo primerno formirati nove soseske kot krajevne skupnosti. 4. Investicijski program za 10-letno obdobje Za smotrno in načrtno delo pri programiranju sosesk s približno 10.000 stanovanji v ureditvenem območju občine je potrebno izha-jati iz kompleksnega investicijskega programa, ki bo zajemal celotno območje z vsemi razpoložljivimi površinami za graditev. Pri tem bomo uporabili preizkušene metode ekonomske obdelave projektov demonstracijskih gradbišč in skušali projektirati ceno sta-novanja. Projektirana cena stanovanja se ne omejuje samo na lokalni po-jem gradbenih in komunalnih stroškov, temveč je to predmet eko-nomske obdelave širokega spektra vplivnih faktorjev, ki bodo vpli-vali na ekonomiko občine, njenih občanov in organizacij in uravna vali porabo dobrin, pridobljenih z akumulacijo delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela. Za dojemanje celotne problematike kompleksne cene stanovanja so torej pomembni širši pojmi cene stanovanj, ki jih strokovno do ločimo s: • proizvodno ceno stanovanja, • ¦ ¦ • prodajno ceno stanovanja, • urbanistično ceno stanovanja (v ožjem smislu), • urbanistično ceno stanovanja (kompleksno). 1. Proizvodna cena stanovanja obsega stroške, ki so v neposredni zvezi z gradnjo stanovanjskega objekta: • stroški investicijsko-tehnične dokumentacije, • stroški za gradbena, obrtniška, instalacijska dela in dvigala, • stroški za najemanje kredita v času graditve, • stroški za hišne priključke in ureditev funkcionalnega zemlji-šča ob objektu. 2. Prodajna cena stanovanja vsebuje poleg elementov proizvodne cene še: • stroške za sanacijo terena, študije in raziskave, • stroške za kompleksno urbanistično dokumentacijo, • stroške za zemljišče in odškodnino za objekte na zemljišču, • stroške za čiščenje terena, • stroške za nadomestna stanovanja. 3. Urbanistična cena stanovanja v ožjem smislu soseske poleg vseh elementov prodajne cene zajema še: • stroške za graditev in rekonstrukcijo komunalnih naprav ko-lektivne porabe (stanovanjske ceste, poti, parkirišča, zelene po-vršine in igrišče v naselju, javno razsvetljavo, kanalizacijo za odvod meteorne vode), • stroške graditve in uporabe komunalnih naprav individualne komunalne porabe (vodovod, kanalizacija, elektrika, PTT, to-plovod, plin, transportna sredstva lokalnega omrežja). 4. Urbanistična cena stanovanja — kompleksna, zajema poleg stroškov navedenih pod 3. še stroške za graditev infrastrukturnih objektov splošnega družbenega standarda. Ta cena vsebuje: • stroške za izdelavo temeljne urbanistične dokumentacije (GUP, MUP, regulacijski načrt), • stroške za izdelavo kompleksnih študij in raziskav širšega pro-stora (vodnogospodarska študija, izdelava hidrološke karte, štu-dijo prometa, arheološko-ekološka študija, geološke in geome-hanske raziskave — izdelava geološke karte, izdelava temeljne geodetske dokumentacije, seizmološke raziskave, raziskave mi-gracije prebivalstva, urbanistično-planske raziskave idr.), • stroške za zgraditev komunalnih objektov in naprav primarne-ga območja, ki jih financira interesna skupnost: — stroški za zgraditev za pridobivanje pitne vode, primarnih cevovodov, rezervoarjev in naprav (črpališč, vodnjakov), — stroški za zgraditev kanalizacijskih objektov primarnega značaja (čistilne naprave, kolektorji...), — stroški za zgraditev primarnih električnih naprav (RTP, daljnovodov za preskrbo ureditvenega območja), — stroški za zgraditev primarnih telefonskih naprav in ob-jektov (RTC ...), — stroški za zgraditev primarnih magistralnih objektov in na-prav za proizvodnjo in transport toplotne energije za oskr-bo ureditvenega območja, — stroški za zgraditev primarnih objektov in naprav za proiz-vodnjo in transport plina za oskrbo na ureditvenem ob-močju, — stroški za zgraditev iri rekonstrukcijo primarnega cestnega omrežja (magistralnih prometnih komunikacij) s pripada-jočimi cestnimi objekti, podvozi, nadvozi, sestopi za napa-janje sosesk v ureditvenem območju, — stroški za zgraditev in rekonstrukcijo javne razsvetljave na primarnem cestnem omrežju, — stroški za zgraditev javnih parkov, rekreacijskih con, ki so pomembne za celotno ureditveno območje (s stroški za od-kup zemljišč in plačilom odškodnin). 5. Stroški za zgraditev objektov splošnega družbenega standarda, določenih z regulacijskim načrtom ureditvenega območja vsebujejo: • stroške za zgraditev otroških varstvenih ustanov in jasli, • stroške za zgraditev srednjih in strokovnih šol, • stroške za zgraditev zdravstvenih ustanov, • stroške za zgraditev domov za ostarele ljudi, • stroške za zgraditev domov družbenih organizacij, • stroške za zgraditev kulturnega centra in knjižnic, • stroške za zgraditev mladinskih domov, • stroške za zgraditev javnih tržnic, • stroške za zgraditev postaj ljudske milice, • stroške za zgraditev športne dvorane, plavalnih bazenov in od-prtih športnih igrišč, • stroške za zgraditev javnih avtobusnih postaj, • stroške za zgraditev javnih govorilnic, • stroške za vzdrževanje in zgraditev spomenikov NOB in dru-gih, • stroške za zgraditev zimskošportnih objektov, • stroške za zgraditev objektov trgovine in preskrbe. Iz gornje, nekoliko obširnejše specifikacije stroškov za posamez-ne stopnje cen stanovanja velja vsekakor posvetiti vso pozornost predvsem kompleksni urbanistični ceni stanovanja. Ta postavka je vsekakor zelo pomembna, saj vse naprave in ob-jekti, ki so v naselju ali ureditvenem območju, neposredno služijo stanovalcem — občanom. Definicija kompleksne cene in ugotavljanje te vrednosti sta opra-vičljiva iz več razlogov: • naselje moramo jemati kot celovit investicijski objekt, ki lah-ko funkcionira le kot celota. Naselje je treba graditi z vsemi elementi vzporedno (vendar v razumnih mejah in po potrebi). Urbanistična cena je torej pomemben kazalec za programiranje stanovanj sko-komunalne graditve. Urbanistični standard je potrebno programirati sodobno, vendar bomo graditev nekaterih objektov predvideli tudi v kasnejših fazah. V času, ko se srečujemo z nalogo zgraditi čimprej manjkajoča stanovanja, bomo vnesli v urbanistično ceno le stroške za zgraditev tistih objektov, ki so nujno potrebni za funkcioniranje naselja in ce-lotnega ureditvenega območja. V zmanjšanem obsegu bi kompleksno urbanistično ceno torej bremenili le s: stroški za primarna komunalna omrežja in naprave, stroški za objekte šolstva in otroškega varstva, stroški za trgovske, gostinske, servisne objekte, stroški za objekte družbenih organizacij, stroški za objekte za rekonstrukcijo (v zmanjšanem obsegu). 5. Racionalno zaporedje del Graditev sosesk »Programa 80« bo planirana v okviru generalne-ga terminskega načrta graditve za desetletno obdobje. Dosledno bo upoštevano načelo racionalne graditve v tem smislu, da bomo gradili po natančno izdelanih mrežnih načrtih, pri katerih si morajo aktivnosti slediti v pravilnem časovnem zaporedju del. To po-meni, da bo zemljišče posameznih sosesk ali etap komunalno pri-pravljeno pred pričetkom graditve (v mejah ekonomičnosti). Podroben mrežni načrt je treba izdelati za naslednje vrste dejav-nosti (prikazane skupno na mreži): • aktivnosti s področja urbanistične dokumentacije, • aktivnosti s področja investicijsko-tehnične dokumentacije, • aktivnosti s področja zemljiške politike in zemljiško-pravnih postopkov, • aktivnosti s področja priprave zemljišča, • aktivnosti s področja opremljanja zemljišča, • aktivnosti s področja pripravljalnih del na organizaciji grad-bišča, • aktivnosti s področja izvajanja grobih zemeljskih del in izrav-nave zemeljskih kubatur. Terminski mrežni načrt mora biti usklajen z investicijskim pro-gramom in finančnim načrtom financiranja gradbenih etap, zato morajo biti konstrukcije financiranja za dela s posameznih področij izdelane vnaprej. Interesna skupnost imenuje koordinacijsko telo (operativno vod-stvo akcije), ki vodi dela in strogo nadzira izvrševanje pogodbenih in z mrežnim planiranjem sprejetih rokov. JAVNA TRIBUNA - PRILOGA 4 6. Racionalizacija projektiranja Pri projektiranju sosesk »Programa 80« velja načelo »integral-nega projektiranja«, ki poteka paralelno znotraj organizacijske she-me projektnih timov, ki jih za programirano obdobje gradnje sosesk v ureditvenem območju angažira »Program 80«. Zazidalni načrti in vsi ostali načrti kot detajlna urbanistična in investicijsko-tehnična dokumentacija so močno povezani s samim gradbenim procesom. Zato smo proces projektiranja tesno povezali s tehnološkim proce-som organizacije in nastajanjem naselja (gradbena tehnologija). Glavne oblike racionalnega projektiranja združujemo v nasled-njih pojmih: • tehnološko projektiranje (pri izdelavi projekta je treba že upo-števati tehnologijo gradnje, ki bo uporabljena), • industrijsko oblikovanje (projektiranje), ki jemlje v vsakem primeru kot izhodišče funkcijo elementa, proizvoda, objekta ter pomeni v bistvu metodo najbolj dosledne kompleksne ra-cionalizacije), • metoda limitiranja cen (zasnova na konkretnih izbranih pro-jektih in na preizkušeni tehnologiji gradnje, ki je proučena v detajle), • metoda projektiranja v sistemu (metoda predstavlja organski del glavne naloge, tj. graditev v sistemu in strnitev projektne-ga in gradbenega procesa v neizmenično odvisnost). Projektiranje mora potekati po vnaprej sprejeti in potrjeni »strukturni shemi projektiranja« za stanovanjska naselja »Progra-ma 80«. 7. Pridobivanje zemljišč Zemljišča za nadaljnjo zazidavo želimo v okviru »Programa 80« pridobivati kompleksno, za vsak zazidalni otok naenkrat, kar časov-no sovpada s terminom potrditve tehničnega dela zazidalnega načrta (z zakonom dana možnost kompleksne razlastitve). Zato je izdelava urbanistične in investicijsko-tehnične dokumentacije tudi odločilnega pomena za proces pridobivanja zemljišč. Sam postopek premoženjsko-pravnih posegov moramo izvajati humano in pravično za občana, ki se preživlja s kmetijstvom. »Žive kmetije« je treba še nadalje ohranjati in jim omogočiti kontinuiteto dela in obstoja na drugih primernih lokacijah v nezazidljivih povr-šinah GUP. Zemljiški kompleksi, ki so predvideni za organizirano graditev stanovanj v okviru »Programa 80«, bi morali biti v celoti pridobljeni vsaj leto pred predvidenim začetkom pripravljalnih del za opremlja-nje zemljišča s komunalnimi napravami. Proces pridobivanja (razlastitveni postopki za morebitne objekte na zemljišču) mora biti podrobno planiran z mrežnim planom, ki vključuje tudi začetne aktivnosti opremljanja zemljišča po posamez-nih komunalnih napravah, sicer bi prišlo do večjih zastojev pri gra-ditvi omrežja. Sklad za komunalno urejanje zemljišč in člani »Programa 80« bodo s svojimi finančnimi vlaganji y program omogočili pravočasno pridobivanje zemljišč, kar je eden izmed pogojev za racionalno de-monstracijsko graditev. Pri tem pa seveda z novo zakonodajo čakajo občinsko skupščino težje naloge, če bo hotela odigrati vlogo, ki ji jo daje zakonodaja v stanovanjskem gospodarstvu. Skupščina občine Ljubljana-Šiška bo s svojim skladom za nakup stavbnih zemljišč in najemanjem ugodnih bančnih kreditov morala takoj začeti kupovati zemljišča, sicer bo stanovanjsko gospodarstvo v občini stagniralo. V ta namen nudi sklad za komunalno urejanje zemljišč svoj program občinski skupščini za potrebe njene interven-cije v stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem opozarjamo na dejstvo, da bo morala občinska skupšči-na takoj usposobiti svoj sklad za odkup zemljišč in kadrovsko uspo-sobiti svoje službe za opravljanje te naloge, kajti že danes primanj-kuje v Ljubljani več kakor 1.200 stanovanj. Zatorej te akcije ni mo-goče odlagati. Sklad za komunalno urejanje bi na podlagi skupno sprejetih programov odkupa zemljišč sodeloval z lastnimi sredstvi in sredstvi članic »Programa 80« pri sofinanciranju odkupov. 8. Komunalna oprema in financiranje opreme Podatki pri skladu in občini kažejo na to, da so v komunalne na-prave vsako leto vložena znatna družbena sredstva, nihče pa teh naprav ne vzdržuje in zato hitro propadajo. Na podlagi inventarizacije obstoječega stanja komunalnih na-prav kolektivne porabe, ki ga je izvedla naša organizacija v letu 1964 na mestnem območju občine Ljubljana-Šiška, bi rnorali imeti tedaj na razpolago za sanacijo tega stanja najmanj 1.200 milijonov novih dinarjev. Zaradi povišanja stroškov za graditev teh naprav v razdobju 1964—1972 bi morali imeti za to sanacijo danes najmanj trikrat večjo vsoto. Ta podatek kaže, da bi morali z na novo zgrajenimi ali rekon-struiranimi komunalnimi napravami zares skrbno gospodariti. V tej vsoti še niso zajeti stroški za graditev in rekonstrukcijo podzemnih individualnih komunalnih naprav. Še vedno imamo nam-reč v mestnih območjih predele, zlasti individualnih hiš, ki imajo te komunalne naprave pomanjkljive ali pa jih sploh nimajo (kana-lizacija, vodovodno omrežje, električno omrežje s TP). Ta zaostalost je posledica neorganizirane gradnje, zlasti pa je to povzročila nedo voljena individualna gradnja, ki se pojavlja vsa leta od 1965 dalje. 5 JAVNA TRIBUNA - PRILOGA Sklad za komunalno urejanje zemljišč in člani »Programa 80« bodo težili k temu, da stroški za opremljanje zemljišč s komunalnimi napravami kolektivne in individualne porabe ne bodo bremenili sta-novanj oziroma kupcev stanovanj. V ta namen bo izdelan časovni, količinski in finančni načrt po treb po gradnji teh naprav, ki bo sestavni del »investicijskega progra-ma 80«. Načrt bo predložen pristojni mestni instituciji, ki bo pripra-vila srednjeročni »program graditve stanovanj in komunalnih naprav v Ljubljani«, s katerim bodo določene etape urejanja zemljišč. Z ekonomskega stališča so soseske y »Programu 80« najprimer-nejše za družbeno podpirano demonstracijsko graditev, ker je družba v njih do sedaj največ vložila. Soseske so večinoma že opremljene z infrastrukturnimi komu-nalnimi objekti, ki trenutno niso izkoriščeni in njih amortizacija moč no bremeni komunalne organizacije, ki jih vzdržujejo. »Program 80« bo izdelal tak izračun izgub na amortizaciji! Družba je do sedaj vložila v te objekte naslednja sredstva: 1. zbiralni kanal A2 0 210—140 ob Celovški cesti ima neizkorišče-ne kapacitete za odvodnjavanje še nezgrajenih sosesk SS7/1, ŠS8/2 (Dravlje), ŠS9 (Koseze), ŠS10 (Draveljska gmajna), ŠS 11 (Podutik) s kapaciteto okrog 6.000 stanovanj; 2. toplarna II ob kamniški progi ima neizkoriščene kapacitete za ogrevanje sosesk: ŠS 7/1, ŠS 8/2 (Dravlje), ŠS 1 in ŠS 2 (Spod-nja šiška), skupaj okrog 4.000 stanovanj. Do teh sosesk je zgrajeno že tudi omrežje magistralnih toplo-vodov; 3. razdelilna trafopostaja v industrijski coni ob Celovški cesti ima še neizkoriščene kapacitete za preskrbo naslednjih sosesk z električno energijo: ŠS7/1, ŠS8/2 (Dravlje), ŠS9 (Koseze), ŠS 10 (Draveljska gmajna), ŠS 11 (Podutik), skupaj okrog 6.000 stanovanj. Od RTP do središča porabe je položena tudi visoko-napetostna kabelska povezava; 4. Plinarna v Kosezah je zgrajena in ima trenutno neizkoriščene kapacitete za preskrbovanje s plinom za ogrevanje: ŠS 9 (Ko- seze), ŠS 10 (Draveljska gmajna), ŠS 11 (Podutik), ŠS 12 (Sta-nežiče), skupaj okrog 8.000 stanovanj. Magistralni plinovodi so že zgrajeni do ŠS 9, ŠS 10, ŠS 11; 5. primarne naprave za oskrbo s pitno vodo so v Šiški zgrajene v naslednjem obsegu: • vodni rezervoar na Šišenskem hribu, ki ima kapacitete tudi za soseske ŠS 1, ŠS 2 (Spodnja Šiška), ŠS7/1, 8/2 (Dravlje), ŠS9 (Koseze), ŠS 10 (Draveljska gmajna) in del ŠS 11 (Pod- ^. utik), • magistralni vodovodi potekajo do vseh navedenih sosesk in so trenutno zelo malo izkoriščeni. Po grobi oceni bi zneski, ki predstavljajo izgubo na nekajletni amortizaciji, zadostovali za kritje kratkoročnih kreditov, ki bi jih prizadete komunalne organizacije lahko najemale že sedaj pri banki in zgradile sekundarna omrežja v najbližjih soseskah: ŠS 7/1, ŠS 8/2 in ŠS 10. Na ta način bi bila stanovanja, zgrajena v soseskah »Programa 80«, razbremenjena dajatev vsaj za naprave individualne porabe. 9. Rekonstrukcija prometnih komunikacij Sklad za komunalno urejanje zemljišč je dal ponudbo občinski skupščini Ljubljana-Šiška, da sodeluje kot soinvestitor pri rekon-strukciji Celovške ceste, ki je glavna prometna hrbtenica sosesk »Programa 80«. Kljub temu, da je prometna študija o prometu v ši-šenskem kraku pokazala, da cesto veliko bolj obremenjuje tranzit, kakor novi stanovalci v soseskah, bo ta akcija potrebna, saj je cesta izredno dotrajana in neprimerna tudi za mestni promet. V podobno akcijo se je sklad že vključil pri rekonstrukciji Drenikove ulice. Rekonstrukcijo ostalega cestnega omrežja in graditev novih sta-novanjskih cest bodo žal še vedno morali plačevati kupci oziroma investitorji stanovanj v obliki posebnega prispevka, ki ga zbira sklad za komunalno urejanje zemljišč v ta namen. Sklad za komunalno urejanje zemljišč že nekaj let zbira posojila za posamezne komunalne organizacije za gradnjo sekundarnih komu-nalnih naprav kakor tudi sredstva za naprave kolektivne porabe. Po obstoječih predpisih je moral vsak investitor, ki je gradil na območ-jih zunaj etapnosti gradnje, financirati vse te naprave. Zaradi tega predlagamo občinski skupščini, naj sprejme sklep, da bi sredstva, ki so bila zbrana s prispevki za komunalne naprave, prenehali vra-čati investitorjem, ampak naj bi jih uporabili v namene razširjene reprodukcije v komunalnem gospodarstvu. To nas pa nikakor ne od-vezuje dolžnosti, da vključujemo soseske »Programa 80« v etapnost gradnje v Ljubljani, kar pa ni zgolj naloga sklada in članic »Progra-ma 80«, ampak predvsem naloga občinske skupščine, če hoče realizi-rati naloge, ki ji gredo po novi zakonodaji pri usmerjanju stanovanj-ske graditve. 10. Spremljajoči objekti s Razen stanovanjskih objektov so y soseskah predvideni tudi vsi spremljajoči objekti (šola, vrtci, trgovine itd.)- Površine teh objektov so izračunane po najprimernejših normativih doma in v tujini. Ti objekti bodo morali biti zgrajeni pravočasno, da bi novi sta-novalci imeli že zagotovljen tako imenovan družbeni standard v so-seski. Zato morajo posamezne etape v soseskah biti zgrajene v čim-bolj strnjenih časovnih taktih (enoletni, enoinpolletni itd.). Pri spremljajočih objektih bomo skušali držati izkusne norme gradnje sosesk. Za osnovne objekte moramo upoštevati: • otroški vrtec mora biti zgrajen najkasneje po vselitvi 500. sta-novanja, *¦ • objekt osnovne preskrbe (samopostrežba), mora biti zgrajen po vseljenem 600. stanovanju, '¦: • osnovna šola mora biti zgrajena najkasneje po vseljenem 1.000 stanovanju, ** • ostale spremljajoče objekte je potrebno projektirati in graditi vzporedno kot raste število stanovanj in dokončati ob zaklju- čeni stanovanjski gradnji celotne soseske. 11. Tehnologija gradnje in industrijska proizvodnja stanovanj Načelo operativnega izvajanja gradbenih del v »Programu 80« je razviti tehnologijo gradnje do maksimalne možne industrijske ra-cionalizacije, kar pa ne pomeni montaže za vsako ceno. Industrijska racionalizacija pomeni, da bodo člani »Programa 80« stremeli k naslednjim načelom: • pretočna organizacija, • paralelizacija akcij skozi industrijsko predpripravo, • ponavljanje operacij, • zamenjava ročnega dela s strojnim, • vključevanje raziskovalnega dela v konkretno delo itd. Ti principi in metode imajo svoje instrumente: v • mrežni plan priprave (investicijske, organizacijske, dobave, kadri, financiranje), • taktni plani priprave in izvajanje, • standardizacija (dimenzionalna in kompletna tipizacija), • mehanizacija, • timsko strokovno delo, • • specializacija ljudi, strojev, izdelkov v paralelizacij i, • kontrola plana, takta, kvalitete, časa, - • vrednotenje rezultatov, analize programov, analize dokumenta-cije, postkalkulacije dosežkov in zaključki ter korekture pro-cesa na bazi vrednotenja rezultatov. Poleg že omenjenih principov, industrijska tehnologija graditve stanovanj pogojuje ekonomične serije stanovanj v ciklusih in seveda izredno velike serije v proizvodnji standardiziranih oziroma prefa-brikatov za finalizacijo instalacij in opreme stanovanj. Na ta način industrializacija nujno vzpodbuja nastajanje širših industrijskih pro-izvodnih kapacitet, za katerih obstoj pa je zopet pogoj stabilnost produktov, ki se odražajo skozi projekte. Ta ideja se lahko ustvari le skozi »Program 80«. II. Današnja problematika pri reševanju stanovanjske politike Reševanje stanovanjske problematike je bila ena izmed bistve-nih nalog, s katero so se spoprijele organizacije, včlanjene v interes-no skupino »Programa 80«. Pri tem so rodili tvorce »Programa 80« zlasti kazalci iz analize prodajne cene stanovanj. Dejavniki, ki vpli-vajo na oblikovanje prodajne cene stanovanj, so razvidni iz 4. po-glavja te analize. Ob teh dejavnikih bi se morali zamisliti vsi načrto-valci stanovanjske graditve, kajti le v okviru teh dejavnikov lahko išče-mo pocenitev stanovanje gradnje. Pri tem se je poslovni odbor »Pro-grama 80« pravilno odločal, da ceneno stanovanje ne more biti cene-no zaradi osiromašenja stanovanjske kulture, ampak da ga moramo poceniti tako, da poiščemo notranje rezerve v okviru dejavnikov, ki vplivajo na formiranje cene. Pri tem se morajo vsi dejavniki pro-dajne cene stanovanj v procesu gradnje vključevati na tak način, da pravočasno opravljena delovna naloga ene faze poceni drugo. Na podlagi navedenega moramo kar najbolj skrajšati čas, ki po-teče od ideje do končne realizacije v gradnji. Pri tem pa je potrebno zagotoviti gradbeni operativi možnost lastnega planiranja s tem, da ji zagotovimo delo vnaprej po zajamčenih cenah in s povprečnim dohodkom; pri tem pa je potrebno zagotoviti vso potrebno oskrbo operative z deficitarnimi materiali in dejavnostmi. Casovno obdobje, ki sedaj obremenjuje posamezne investicije v stanovanjskem gospo-darstvu, pomeni zaradi dolgotrajnosti postopkov pri reševanju imo-vinskih vprašanj in sprejemanju dokumentacije, urbanistične in teh-nične, močno postavko v stroških, ki bremene stanovanja. Če prište-jemo potem še zastoje zaradi kritične oskrbe z materiali in defi-citarnimi poklici, vidimo, da daje končni kredit in obrestno obrestni račun močan pečat končni ceni stanovanj. Zal smo do ustanovitve interesne skupine »Program 80« premalo razmišljali o možnostih, ki nam jih daje hitrejše obračanje kapitala. Pomanjkanje stanovanj je povzročilo, da je bil kupec pripravljen pogoltniti še tako visoko ceno stanovanja. Ob tako visokem stanovanjskem deficitu lahko kritično ocenimo nepripravljenost družbenopolitičnih skupnosti, da bi s hitro akcijo omogočile realizacijo posameznih programiranih nalog. Usmer-janje sredstev v eno samo sosesko v Ljubljani pomeni, da zopet na-staja diferenciacija med kupci stanovanj na posameznih območjih mesta, saj bodo nekje zagotovljena sredstva iz družbenih skladov za namene komunalne ureditve, drugje pa bo moral kupec sam no-siti stroške. Brez intervencije družbenih skladov se bodo tudi akcije »Pro-grama 80« realizirale počasneje in dražje. Ob tem je potrebno ponov-no poudariti idejo ustanavljanja stanovanjskih podjetij, ki bodo bližje občanu; na ravni krajevne skupnosti, v katerih upravljanju bi morali biti občani stanovalci in kupci, organizacije kot kupci in izvajalci del. Ob tem smo v okviru »Programa 80« zainteresirali \čla-njene organizacije tudi za eno izmed najbolj perečih investicij v sta-novanjskem gospodarstvu — investicijo v gradnjo večjih kapacitet samskih domov za delavce, zaposlene v industriji in gradbeništvu. Članice interesne skupnosti »Programa 80« so že od ustanovitve dalje ugotavljale pomanjkljivost v stanovanjskem gospodarstvu. Sprejele so sklep, da v soseskah, ki jih grade, ustvarijo možnost za gradnjo 20 odstotkov stanovanj, v ta namen so bile pripravljene ustvariti tudi svoje stanovanjsko podjetje. Ugotovitve, da je stro-šek za stanovanje že danes previsok za osebe, ki imajo povprečne osebne dohodke, so jih vodile do tega, da so pripravile posebno ana-lizo o cenah stanovanj, življenjskih stroških družine in potrebnih dohodkih. Zaradi tega so organizacije, ki s svojim delom podpirajo realizacijo programa sklada, pristale na javnost svojih kalkulacij, na Gipossove normative in drsno lestvico pri ugotavljanju prodajnih cen stanovanj. Dosežek je bil tudi načelni pristanek za formiranje povprečne prodajne cene in pristanek k revalorizaciji vlaganj v sta-novanjsko gradnjo oziroma zagotavljanje cene za neto stanovanjsko površino ob dnevu plačila. Takšno jamstvo bo prav gotovo prineslo večji red v stanovanjski gradnji. 12. Gospodarske možnosti delnega nakupa stanovanjskih površin Pridobivanje stanovanja po naprej dogovorjeni ceni in delno pla-čani kupnini je ena izmed oblik, ki bi prvenstveno zaščitile kupca stanovanja, taka oblika plasmaja stanovanj je mogoča ob naslednjem: 1. da bi za vsako leto do dokončnega obračuna obračunali obresti na prejeta denarna sredstva v višini okrog 10 odstotkov; v pri-meru, če stranka odstopi od nakupa, bi ji obračunali obresti po veljavni stopnji pri kreditnih zavodih, ki pa mora biti nižja od omenjene; 2. da je v kalkulaciji cene upoštevana kot kalkulacijska postavka nadomestilo za inflacijske vplive, ki jo je treba določiti v od-stotkih za vsako leto posebej; 3. da bi rok za dokončni nakup omejili na okrog pet do šest let; 4. stanovanja naj bi bila standardna in prilagojena srednjemu standardu; 5. da tudi druge soudeležene stranke (delovne organizacije) upo-števajo omenjene okoliščine in prevzamejo solidarno rizik; 6. koristi od take akcije so lahko: a) družbene, ker omogočajo dolgoročno planiranje in cenejši nakup stanovanjskega prostora, b) podjetniško, ker si vnaprej zagotavlja izkoriščanje razpo-ložljivih kapacitet, racionalno poslovanje in kreiranje po-slovne politike za daljši čas. 13. Gospodarski položaj tričlanske družine z gledišča nakupa stanovanj Na podlagi podatkov zavoda za statistiko SR Slovenije so po-vprečni osebni dohodki v Sloveniji stalno naraščali. Od leta 1968 do 1972 je osebni dohodek porasel od 997 na 1835 dinarjev, kar pred-stavlja indeks 84 povečanja v spi-emljanem obdobju, medtem pa so se zviševali stroški stanovanjske gradnje letno za 30 odstotkov. Spreminjajoče gospodarske razmere so imele največji odmev v grad-beništvu in stanovanjski dejavnosti. To se je odražalo tudi v dina-miki cen za m2 neto stanovanjske površine. Cena za m2 stanovanjske površine se je za isto obdobje zvišala od 1.846 na 3.865 dinarjev, kar predstavlja indeks 210 povečanja v istem obdobju. Če primerjamo rast osebnih dohodkov, so ti v nominali naraščali letno za 209 dinar-jev, medtem ko so cene stanovanjem rasle v nominali za 477 dinar-jev po m-\ Ce primerjamo kupno moč tričlanske družine po odbitku živ-ljenjskih stroškov in upoštevamo pri tem sredstva, ki jih družina lahko odvaja za nakup stanovanja, pridemo do podatkov, ki potrju-jejo zahtevo po hitri akciji v stanovanjski politiki. Zap. Kvalifikacija Letni