Zasavski
»Zasavski tednik* glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ln Litija - Drejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 » Telefon 40-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje «00-714-1-148 - Ust izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletne 840 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din - Cena izvoda v kolportaži 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO v Ljubljani - Bokoplsl morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij oa vračamo.
»V. 28
TRBOVLJE, 14. septembra 1960
Cena in din
Let.. <111
LETOŠNJA DELA NA ZASAVSKI CESTI ZAKLJUČENA
Cesta od Pas jeka do Renk zgrajena
V SOBOTO, 10. SEPTEMBRA, SO GRADITELJI ZA LETOŠNJE LETO ZAKLJUČILI DELA NA ZASAVSKI CESTI MED PASJEKOM IN RENKAMI, S
Katerimi so i. junija t. l. pričele enote jla. udarci krampov in
LOPAT, KI SO SE MEŠALI Ž BRNENJEM BULDOŽERJEV, BODO ZA NEKAJ
Mesecev utihnili, spomladi se bodo pa dela spet pričela, pripadniki JLA SE BODO VRNILI NA DELOVIŠČE IN SKONCALI DRUGI DEL ZASAVSKE CESTE OD RENK DALJE DO ZAGORJA. - V IMENU LJUDSKE |KtTPSClNE LR SLOVENIJE IN PREDSEDNIKA MIHE MARINKA SE JE ENOTAM JLA ZAHVALIL ZA POŽRTVOVALNO DELO ČLAN IZVRŠNEGA SVETA i&S BOJAN POLAK.
Petek, 9. septembra. — g?°g 12. ure so od vsepov-Prihajali avtomobili. Zbi-so se graditelji Zasavske predstavniki ljudske S;lasti, političnih organizacij Podjetij k intimni gloves-— poslovitvi od enot ki so s tem dnem za-
Gačnik je govoril o dolgoletni želji prebivalcev Zasavja, da se ta cesta zgradi. Letos postajajo desetletja dolge sanje resnica. — Zastopnik predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije, tovariš Bojan Polak, je spregovoril ter dejal:
— Letos vas je obiskal na tej cesti predsednik Miha Marinko, ki je obljubil, da bo prišel na to zaključno slovesnost. Ker je zadržan, se vam
TITO - VODJA NA-"ELEGACIJE na zasedanju OZN
i^JSoslovansko delegacijo na XV. (g"1«rn zasedanju Generalne skup-OZN v New Yortru bo vodil iJE^šednik republike Josip Broz-
“ŽER BO VODIL DELEGACIJO «AR NA ZASEDANJU OZN
delegacijo ZAR na bližnjem (Kujanju OZN bo voda predsodki. Naser. Namestnik ministra za EjT^ednjšike posle Abdel Kader Jajtern je sporočil to novico in de-sodi vlada ZAB sodelovanje ah,'\ vlad v razpravi v Generalni v^Bočini OZN kot za izredno važ-v medmarodAl politiki.
^dJiOClLO VLADE ZDA VLADI ZSSR
ZDA Je obvestila vlado toeaiS, zveze' da se ministrski hiiL^dnlk Hruščev med svojim a^?mem v New Yorku kot vodja delegacije na zajedanju JvU bo mogel gibati Izven VbJJ? Manhatan, središča New Bh t’. kJer Je sedež OZN. V kro-IHsijrtir s° blizu ameriške vlade, da so podobni ukrepi <ke i« ,tu<u za voditelja madžar-'Nait! ait>anske delegacije na za-8^aju Generalne skupščine - Ja-t'*darja ln Mehmeda Sehuja.
PREDSEDNIK ObLO LITUA, TOVARIŠ STANE PUNGERČAR, PREDAJA NAJBOLJŠIM GRADITELJEM CESTE PRIMERNE NAGRADE
Kriza v kongu
Dogoška vlada je poklicala hi ustanovili mešano komisij,,' rL^aterl bi bili predstavniki jasni 'BEN ln kongoške vlade. Ko-Jačln "> Proučila metode dela in Ječ JJVajanja akcije OZN za po-, °tl	Protest je bil Izrečen
V Varila.Tr'rru,rskj&Idovemu govoru "ostnem svetu.
V TIRANI ČISTIJO
postaja v Tirani je ob-sporočilo k plenuma 1	Albanije, v katerem je
iffl’ da Je plenum proučil ln trihle Poročilo politbiroja CK Kpr"šaniiKlekater1^1 organizacijski]! . JU|. Plenum Je obravnaval
h«	e-ienum	je obravnaval
atu« MKe, ki Jih je v partijski S^hAevj, zf,S|'e411a tovarišica Url 5?nlc» politbiroja ln se-th , ® CK Partije dela Albani-ORoduSno Izključil lz vrst ItrhJe a , PT>A- Z* sekretarja CK RaSSf Albanije Je bil lzvo-$	Alijo.	Izključen Je
c	t,	i.k	revizijske ko-
Koč* Taškoje.
^ JW-t,?ANO,lA ROOSEVELT
ARNOSTI NEMŠKEGA K MILITARIZMA
Kfi?««« skupščini svetovne W<™Š*»„?rlJatebev OZN, katere Ik?1 smT- e tod! Eleonora Roose-gJORejProga bivšega ameriškega U^hci	J- Je na tiskovni kon-
*	domače ln tuje novlnar-
gječnr?’ da zelo dobro razume SJJ»kl	ki ga je, opazila v
ifchJ^ll r?d zadnjih dogodkov v iohorižm0 nevarnosti nemškega ril* bt P° njenem mnenju opravljati tudi v OZN.
POBUDA
m glede konca e
. - v V/'**1 delegat Dobrivoje var»A_?icth govoru poudaril, da
<3°SGGvANSKA
^io^^arn.ostne»« »veta je
«11» J 6vet ustanovil oboro-iJJjmti iPZN zato, do bi nudil žjSJoc, ^.‘hhgoSkl vladi vojaško t^Jhlti °*a OZN Je, pomagali Vij? ln, d* ih preprečiti vsako fu?«Ja R'ervcnc,jo. Jugoslavija C resoiri„.d,,slednem izpolnjeva-ie OZN- V imenu Ju-°4enn delegacije Je pa bila kS) Zakn„1}I)Va resolucija. V n)e-da „®,ku Pravi: Prepričani
*V]., 3a ,?.tlrM'na dejavnost Var-X, *mhVtta ln v&*h neposredno š* ;«rn,' Zi> uveljavilanle resolu-<1 P‘U«hT?e*a sveto lahko povr-IJunlJJ, m|r ln red v rt pvblt-!e*svnU KunRa- ki Ju čakalo S ukreniti? nalnge razvoja <1<-*'*tutvllani hJčne neodvisnosti n. i" sodelovanja z narodi rDčl) sveta.
ki j učile letošnjo delovno akcijo na Zasavski cesti.
Prva etapa gradbenih del na odseku Pasjek—Renke je zaključena in obljuba izpolnjena. Renke so doživele velik praznični dan. Strumno postrojem pripadniki JLA so pričakali goste, ki so se zbrali na lepo okrašeni tribuni. Komandant enot, ki so gradile cesto, podpolkovnik Božo Divjak, je nagovoril vojake — graditelje:
— Tovariši! Začenjam to slovesnost ob zaključku letošnjih del na tej cesti. V naši sredi pozdravljam člana Izvršnega sveta LRS, sekretarja iz sekretariata za promet, Bojana Polaka, predsednika OLO Ljubljana Franca Popita, polkovnika JLA Dušana Švaro, ljudskega poslanca Humberta Gačnika, ostale predstavnike okrajnega ljudskega odbora, zasavskih občin, občinskih komitejev ZK, SZDL, ter zastopnike podjetij.
Zbrane vojake — graditelje ceste je nato nagovoril predsednik ObLO Litija Stane Pungerčar, ki je v imenu vseh prebivalcev v Zasavju izrekel graditeljem za opravljeno delo naj toplejšo zahvalo. — Zlasti nas veseli — je dejal — da je bilo na tej cesti ustvarjeno tovariško sožitje in da smo se srečali kot dobri prijatelji. Ta cesta simbolizira najtesnejšo oovezanost vseh gradite-
ev socialistične Jugoslavije.
ie enkrat vam, graditelji te ceste, najprisrčnejša zahvala v
SKUPINA GRŠKIH STROKOVNJAKOV V STT
Pred kratkim je obiskala skupina grških gospodarstvenikov rudarske Trbovlje, kjer so bili gostje Strojne tovarne. Na obisku v tovarni so se zelo zanimali za proces proizvodnje, za izdelavo jamskih jeklenih stojk in za udarne drobilce, ki jih mora STT že letos poslati v Grčijo dvanajst. Možnosti za razširitev sodelovanja in izvoza v to državo so precejšnje.
VREME
za čas od 15. do 25. septembra Precej nestalno s pogostimi padavinami. Večje padavine a močno ohladitvijo pričakujemo
okrog 21 septembra. dr. V. M.
imenu vseh prebivalcev Zasavja.
Ljudski poslanec Humbert
v njegovem imenu in v imenu Izvršnega sveta LRS zahvaljujem za vaše požrtvovalno
delo in za velike uspehe, ki ste jih dosegli. Obenem pa želim, da se drugo leto spet najdemo onkraj Tolmunov na drugi polovici ceste.
Zatem je kapetan Pavčič prebral imena vojakov, ki so se posebno odlikovali pri gradnji ceste. — Ob zaključku je pa predsednik litijske občine nagradil najboljše enote in posameznike v imenu vseh zasavskih občin s praktičnimi darili.
Slovesnost je bila končana. Delo, ki je bilo v teh mesecih opravljeno, je veliko in v ponos vojakov — graditeljev. Kdo bo pričakoval, da bodo v tem tako kratkem času zmogli toliko. Saj so izkopali 92.000 kub. metrov zemlje, zgradili 1.560 kub. metrov podpornih zidov, 25.000 kvadr. metrov pobočij, posekali 890 dreves in storili še marsikaj. Napravili so dva večja mostova, pri Pasjeku in v Ren-kah. In še vrsto ostalih del, ki so jih opravili, katera niso bila malenkost. Vojaki — graditelji za letos odhajajo z gradbišča, toda cesta, ki se že vije v zasavski soteski, priča , in bo pričala o veliki delovni zmagi. — Ko bodo brzeli prvi kamioni in avtomobili po tej lepi cesti, bomo hvaležno mislili na graditelje Zasavske ceste, saj bo z njeno izgradnjo odprta Zasavju pot v svet ter izpolnjena dolgoletna želja vseh ljudi, ki žive v zasavskih krajih.
Hvala vam, dragi vojaki — graditelji, za opravljeno delo! Kličemo vsem: Srečno in na svidenje prihodnjo spomlad!
Pred pomembnim kongresom
V letošnjem decembru bo minilo že dve leti, odkaf «? <r Beogradu zasedal jugoslovanski kongres za telesni* ■4ppu".'.:'0, ki je postavil d-ovolj široka izhodišča na tertl •v ačju naše dejavnosti, hkrati je pa z družbeno-vzgoj-vidikov opredelil vlogo telesne kulture ter postavil ezna načela delovanja za razvoj telesne vzgoje.
■o prvem jugoslovanskem kongresu za telesno kulturo se je porodila misel, da bi tudi v Sloveniji sklicali kongres, ki bi obravnaval to važno vprašanje. O tem to razpravljali tudi na zadnji seji skupnega sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije. Menijo, naj bi bil slovenski kongres za telesno vzgojo morda še letos ali pa v začetku prihodnjega leta v Ljubljani. Sklicala naj bi ga Zveza za telesno vzgojo »Partizan« Slovenije th Športna zveza Slovenije, na katerem bi sodelovalo I nasveti in določitvijo nadaljnje pota v tej pomembni dejavnosti do 400 delegatov iz obeh navedenih organizacij, k*» tere odposlance bi članstvo izvolilo na občinskih konferencah.
Stojimo torej pred pomembnim republiškim sestankom, na katerem bomo ugotavljali sedanje stanje na te«l področju, probleme, uspehe in dosežke, hkrati bomo pa na podlagi zbranih izkušenj lahko še več storili za dejatt-sko uresničevanje beograjskih sklepov. Seveda slovenski kongres za telesno kulturo ne bo mogel iti preko tega, da dobi ves proces zbližan ja in koordiniranja športnih in telesnovzgojnih društev svoj organizacijski zunanji izraz v vseh stopnjah vodenja In usmerjanja organizacij za telesno vzgojo.
Razumljivo je, da bo v času do prvega slovenskega kongresa za telesno kulturo živahna razprava o vsebini in programski strani dela v športnih društvih ln klubih ter telesnovzgojnih organizacijah »Partizan«. Ob tem ne bomo smeli pozabiti na metodološka, vzgojna in tudi gospodarska oz. finančna vprašanja telesne kulture — posebej bo pa treba spregovoriti še o kvalitetnem športu, ki pomeni tudi eno izmed področij, katero terja širšo in tehtno razpravo.
Te dni so se pričele pripravljati na prvi slovenski kongres telesne kulture širom po Sloveniji vse športne in telesnovzgojne organizacije ter vzporedno z njimi občinske zveze za telesno vzgojo. Prav gotovo je, da se bo tudi naše Zasavje s poživljenim telesnovzgojnim in športnim delom pripravljalo in pričakovalo prvi slovenski kongres telesne lcuRnm\
Novi sekretar občinskega komiteja ZK v Zagorju Vinko Kramer
Na petkovem plenumu občinskega komiteja ZK v Zagorju je bil izvoljen za novega sekre tarja občinskega komiteja ZKS Zagorje, tovariš Vinko Kramar-Krištof. Dosedanji sekretar občinskega komiteja ZK, tovariš Riudi Bregar odhaja v visoko politično šolo v Beograd. Tovariš Kramar je bil doslej sekue-tar rudniškega komiteja ZK v Zagorju.
Tovariš Vinko Kramar-Kri-štof se je rodil 14. januarja 1924 v Orehovici na Izlakah. Po poklicu je nameščenec. Takoj po okupaciji, leta 1941, se ie vključil v narodnoosvobodilno gibanje. leta 1942 pa. je zaradi Izdajstva pobegnil v NOB. Vinko je bil skraja borec Zasavskega bataljona, konec leta 1942 pa je bil poslan z nalogo Partije kot aktivist na okrožje revirjev. Delal je kot mladinski aktivist in bil sekretar okrožnega komiteja
SKOJ ln član okrajnega komiteja KP. Kasneje je postal član Oblastnega komiteja SKOJ z* Štajersko. Po vojni ie delal na različnih dolžnostih, ln sicer v organih notranje uprave, vse do prihoda v Zagorje leta 1958. ko ie postal šef kadrovskega oddelka pri rudniku Zagorje ln bil Izvoljen za sekretarja rudniškega komiteja ZK.
Tovariš Krištof le dolgoletni oartijski delavec, saj je postal član KP že leta 1943, v Zagorju ga poznajo številni občani in komunisti kot .prizadevnega član« ZK ln družbenopolitičnega delavca ter predsednika občinskega odboTa ZB NOV ln TVD »Partizan«. Opravlja pa še razne druge važne dolžnosti.
Želimo mu na novi dolžnosti uspešnega dela, dosedanjemu sekretarju občinskega komiteja ZK. tovarišu Rudiju Bregarju pa uspešen študij.
lllllillllilillllllllllBlllllllimililiilUM
60-LETO1CB ŽIVLJENJA IN 40-LETN1CA REVOLUCIONARNEGA DELA
Mihi Marinku red junaka socialističnega dela
Ob 60. rojstnem dnevu predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije, tovariša Mihe Marinka, ki ga je praznoval 8. septembra t. l.,.mu je predsednik republike FLRJ Josip Broz Tito 2» ta jubilej poslal brzojavno voščilo, ki se je glasilo takole:
»Dragi tovariš Miha!
Ob Tvojem 60. fojstnem dnevu sprejmi moje in Jovankine prisrčne čestitke in mnogo najboljših želja za srečno in dolgo življenje.
Želim, da v našem skupnem naporu pri izgradnji socialistične države in srečnejše prihod-
MIHA MARINKO NA ENI IZMED ŠTEVILNIH KONFERENC V TRBOVLJAH, KI JIH JE VECKRAI OBISKAL
nosti naših narodov še nadalje prispevaš svoj dragocen delež revolucionarnega borca,-
V sredo zvečer, 7. septembra, na večer pred praznikom rojstnega dne tovariša Mihe Marinka
j« podpredsednik zveznega Izvršnega sveta
Aleksander Rankovič na prisrčni slovesnosti v vili »Podrožnik- v počastitev rojstnega dne tovariša Mihe Marinka izročil jubilantu visoko odlikovanje JUNAKA SOCIALISTIČNEGA DELA, ki mu ga je podelil predsednik republike Josip Broz Tito.
Podpredsednik Rankovič je v imenu tovariša Tita čestital tovarišu Mihi Marinku za 60-letnico življenja in 40-letnico revolucionarnega dela. Poudaril je, da je predsednik Marinko, odkar je kot mlad delavec v rudarskih revirjih Trbovelj stopil na pot revolucionarnega boja in kot član revolucionarnega gibanja delavske mladine prestopil v SKOJ, nato pa je bil sprejet v KPJ in bil ves čas neločljivo povezan z revolucionimim bojem delavskega razreda in njegove Partije.
Izneveril se ji ni niti v najtežjih trenutkih življenja, ne v ječah stare Jugoslavije ne v mukah, ki so mu jih prizadejali fašisti krvniki.
Tovariš Rankovič je nato orisal slavljenčeve zasluge med predvojnim revolucionarnim delom in med oboroženim bojem v pretekli vojni, ter njegovo požrtvovalno, načelno in dosledno delo po vojni. Posebej je podčrtal njegovo skromnost, topel, človekoljuben odnos do ljudi, razumevanje za vse probleme delovnega človeka, kar vse je pripomoglo k uspehom v njegovem delu, in zbuja spoštovanje in ljubezen vseh, ki ga poznajo.
Ob koncu je tovariš Rankovič želel predsedniku Mihi Marinku še mnogo uspeha v njegovem nadaljnjem življenju in delu za vsestransko krepitev socialistične Jugoslavije in slavljenčeve drage Slovenije.
8 soDtembra t. 1. le praznoval 60. rojstni dan predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije MIHA MARINKO. Tovariš Miha Marinko se Je rodil 8 seotembra 1900 v Knezdolu nad Trbovljami. Kot nezakonski sin služkinje je že s trinajstimi leti moral na delo v steklarno, čez dve leti pa v rudnik, kjfer se ie Drldružll revolucionarnemu delavskemu gibanju, leta 1919 postal član SKOJ ln se udejstvoval v kulturno-nrosvetnih društvih. Po odslužitvi dveletnega vojaškega roka se je leta 1923 vrnil v Zagorje ln je bil sprejet v članstvo Komunistične partije Jugoslavije. Zaradi akcije proti -Orjuni- Je bil mesec dni zaprt, nato pa je eibfgriral v Francijo. Tam Je delal v rudnikih. Bil je predstavnik jugoslovanskih emigrantov / sindikatu rudarjev ter funkcionar jugoslovanske Seklje Komunistične partije Franclje.
Leta 1931 je odšel v Berlin in nato v Moskvo, kjer ie obiskoval višjo partijsko šolo, leta 1933 pa se Je vrnil v domovino. Bil je Inštruktor Centralnega ko-niteja KPJ v Pokrajinskem komiteju za Slovenijo, rato sekretar Pokrajinskega komiteja. Leta 1934 ga jf ooliclja v Ljubljani aretirala in po dveh mesecih preiskave konfinirala v Trbovljah. Tam se je preživljal z zaslužkom na Javnih delih.
Na IV. konferenci KPJ decembra 1934 Je bil izvo Ijen v Centralni komite KPJ. Četudi pod strogim poli cljskim nadzorstvom. Je kot član Pokrajinskega komi-leja vodil Okrožni komite partije tn preko njega velite štra.lke ter druge politične akcije v revirjih. Kol podpisnik proglasa za ustanovitev Neodvisne delavske stranke je bil leta 1933 zopet aretiran, izpuščen ln ponovno aretiran, odpeljan v Zagreb, mučen ln po dveli mesecih zapora na procesu v Beogradu zaradi pomanjkanja dokazov oktobra 1938 oproščen.
Na ustanovnem kongresu KP Slovenije 17. In U.
aprila 1937 na Čebinah nad Trbovljami Je bil Izbran v Centralni komite KP Slovenije. Nato Je ilegalno vodil skupino rudarjev v pomoč španskim protifaM-stom, a ga je partijsko vodstvo iz Pariza poslalo nazaj v Slovenijo, Po vrnitvi je btl zopet aretiran ln kon-finiran v Braslovčah. Uspel je spodbiti zakonitost odločbe o konfinaciji in se po dveh mesecih vrnil v Trbovlje. Kljub policijskim šikanam in kaznim Je legalno vztrajal v Trbovljah do konca leta 1939, ko Je organiziral in vodil devetdnevno stavko. Tedaj se Je umaknil v ilegalo, delal v Zvezi slovenskega delov« nega ljudstva bil nato inštruktor CK KPJ pri CK KP Hrvatske do julija 1940, zaprt dva meseca tn Izročen ljubljanski policiji, ki ga je konfinirala v Brusnicah prt Novem mestu, od koder Zagreb ln bil kot inštruktor CK Od tam je januarja 1941 odšel urejal »Ljudsko pravico« ter stvu KPS ln bil kot tak eden zatorjev NOV. Na partijski konferenci je imel referat o kadrih, julija postal pdlitko Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in v težavnih pogojih mesec dni organiziral NOV na Štajerskem. Septembra Je šel na posvetovanje Vrhovnega štaba v Stolice, zatem vodil akcije na Bačko, a decembra 1941 bil aretiran ln obsojen na 30 let.
V Ječi Castell Franco v Italiji je vodil organizacijo KP in Osvobodilno fronto, konec leta 1943 je pobegnil in prišel na osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Nato je politično delal na Primorskem in v Trstu. Konec let« 1944 je bil poslan v Makedonijo, nato je delal v CK KPJ, IS. junija 1946 je postal predsednik Narodne vlade Slovenije, sekretar CK KPS in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. — Sedaj je predsednik Ljudske skupščine LRS, član Izvršnega komiteja CK ZKJ, sekretar CK KPS, predsednik Glavnega odbora SZDJ, Slovenije, nosilec »Spomenice 1941», odlikovan z Mi* dom narodnega heroja ter drugimi odlikovanji.
MIHA MARINKO Sl JE. PRIDOBIL PRED KRATKEM LOVSKO TROFEJO NA VRSlCU. KO JE USTRELI GAMSA
S SEJE OBEH ZBOROV OfaLO HRASTNIK
PRED TEDNOM OTROKA V ZAGORSKI OBČINI
Odlok o agrotehničnih ukrepih vso SKRB otrokom
J,	Na zadnji seji je izvršni od- dane; organizirali literarni ve- gorskega občinskega ljudskej*
Na zadnjj seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Hrastnik so razpravljali predvsem o problemih zdravstvene Službe v hrastniški komuni. Seji je prisostvovala tudi ljudska poslanka za Radeče in članica glavnega odbora SZDL Slovenije Mirna Zupančičeva ter predstavniki družbenih in političnih organizacij občine.
Razen poročila sveta za zdravstvo so odborniki sprejeli nekaj odlokov iz svoje pristojnosti, med njimi odlok o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev. O ustanovitvi tega zavoda so že večkrat govorili na sejah ObLO Hrastnik, na zadnji seji so se pa odborniki zavzeli, da se ta zavod ustanovi izključno za samo hrastniško področje. Zavod bo imel svet s 15 člani, v katerega bodo imenovani predstavniki podjetij in organizacij.
Pomemben odlok, ki so ga odborniki obeh zborov soglasno sprejeli, je prav gotovo odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice. Odlok predvideva, da so dolžni val obdelovalci kmetijskih zemljišč. ki pridelujejo pšenico, uporabiti pri setvi la pšenico sorte San Pastore in San Marino. Ta odlok zajema zemljišča na območju naselij Hote-mež, Vrhovo in Prapretno. Kmetijska zemljišča, ki bodo posejana z omenjenima sortama pšenice, je potrebno orati srednje globoko, hkrati pa pognojiti najmanj s 600 kg nltro-foskala na hektar, in sicer sedem dni pred setvijo. Trošenje se mora opraviti strojno. Po setvi je Pa treba posevek trikrat dognojiti s 100 kg ustreznih dušičnih gnojil. V kolikor Se kmetovalci brez upravičenih razlogov ne bi držali tega
odloka, lahko izvrši ta dela na njegove stroške kmetijska gospodarska organizacija. Odlok o agrotehničnih ukrepih za pridobivanje pšenice bo stopil v veljvo z objavo v Uradnem vestniku okraja Ljubljana.
V zvezi z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini, ki uvaja od 1. 1. 1960 dalje dohodnino od stavb kot samostojno davčno obliko, so odborniki obeh zborov sprejeli ustrezen odlok o določanju vrednosti stavbe oziroma stanarine, ki se bo v hrastniški občini ugotavljala po odloku o stanarini, ki ga je sprejel ObLO in je služil za izračun stanarine v mestnih okoliših. Izračun vrednosti stavb, dosežen na ta način, pomeni dejansko vrednost, razen tega Pa bodo s tem izračunom dosegli pravilnejše sorazmerje med posameznimi stanovanjskimi zgradbami.
Odlok o občinski doklad; na dohodke od stavb za leto 1960 predvideva davčno osnovo kot podlago za odmero hišnine. Doklada se odmeri po stopnji petih procentov. Z zakonom o poslovnih stavbah in prostorih je bil uveden enoten način družbenega upravljanja stavb s poslovnimi prostori. Določbe zakona dajejo občinskim ljudskim odborom pravico, da lahko s posebnim odlokom predpisujejo, kolikšen odstotek od najemnine za prostore se vplačuje v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Glede na slabo stanje obstoječih poslovnih prostorov in pomanjkanje le-teh za izvrševanje raznih obrtnih in ostalih dejavnosti ter zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, je Svet za stanovanjske zadeve
ugotovil, da se z uvedbo conske razlike pri odmeri najemnine za poslovne prostore za-sigura reden dotok sredstev v stanovanjski kreditni sklad. Ta sredstva se bodo uporabljala za gradnjo novih poslovnih prostorov. Conska razlika za kvadratni meter se je zni-
žala v prv; coni od 300 na 200 din, v drugi od 200 na 150 dinarjev, trotja cona pa je ostala nespremenjena.
Razen tega so bili sprejeti še drugi odloki in sklep, da se hrastniška občina soudeleži gradnje revirske bolnišnice v Trbovljah.
ki
Malenkosti, niso malenkosti
Naja zasavska rudarska središča vse bolj spreminjajo podobo. Razumljivo, da je zato živahna gradbena dejavnost prav vsepovsod. Tudi komunalna dejavnost gre pri tem vštric z ostalim. Medtem ko ima Trbovlje že velik del ceste skozi mesto urejen pa isto v Hrastniku in Zagorju letos spravljajo v red in prav je tako. saj so slabe ceste poglavitni vzrok, da se ni že doslej bolj razvil promet in ne nazadnje tudi turizem.
Letos so v Zagorju krepko zgrabili za delo In urejujejo oziroma modernizirajo kar dve cesti. Ker sta le-ti glavni cestni zvezi Za-savia z Ljubljano, oziroma Zagorja s Trbovljami, je povsem razumljivo, da pomeni promet znatno oviro za izvajanje cestnih del. Zategadelj Je bilo še posebej določeno, da se cesta HI. reda Zagorje — Slafnik — Trbovtle do nadaljnjega zapre za ves promet. Promet, iz Zasavja se Je tako v Trbovljah preusmeri za Savo do Zagorja in obratno.
Potem ko so zaprli cesto III. reda Zagorje — Slafnik — Trbovlje za ves promet, so namestili na Trojanah napisno desko z objavo zanore ceste, in pripisali še, do kake nosilnosti lahko peljejo vozila proti' Zasavju. Do tu je vse v redu. Da je pa podvoz pod železniško postajo v Zagorju neobičajno nizek (samo 2.2a ml. tega na Trojanah niso napisali, zakaj, ne vemo. Tako se 1p že večkrat dogodilo In se še dogaja. aa prihajajo tovornjaki (na tovornjakih je mani tovora, kav— jo dovoljena nosilnost, a so više naloženi bot
2.20 m) in avtobusi do železniškega podvoza v Zagorju, seveda šoferji ne morejo spraviti vozli skozi podvoz. Naposled jim ne preostaja nič drugega, kakor da obrnejo vozilo *n peljejo nazaj proti Trojanam. In uspeh te vožnje: 32 več prepeljanih kilometrov. pri tovornjakih to še gre, toda tudi tu plačajo to potrošniki, slabše je pa pri avtobusih, kjer morajo izletnik! ali pa udeleženci raznih poučnih izletov iz svojega žepa precej plačati to nenaročeno in nepredvideno 32 Kilometrov dolgo vožnjo.
In še druga malenkost. Cesta 9. avgusta v Zagorja Je vsa razkopana. Sicer Je formalnostim zadoščeno, ker Je cesta za ves promet zaprta, kljub temu jo pa pešci vseeno upoifabljajo. Posebno zadnje dni je precejšnja nevarnost za pešce Izkopan jarek na začetku ceste. Kakor smo že napisali. Je res, da je cesta zaprta za ves promet, vendar bi vseeno kazalo vsaj večerne ure zavarovati ta jaTek, da se kdo ne zvrne vanj.
V obeh primerih gre za žlvljen-sko — In ne zgolj samo formalno — reševanje dveh malenkosti, ki niso malenkosti, z dobro voljo H lahko obe »malenkosti« odpravili. Prav je zato. da se tj dve stvari člmprej uredita.
Na zadnji seji je izvršni odbor občinskega odbora Socialistične zveze v Zagorju ob Savi razpravljal o pripravah na teden otroka, ki bo letos od 3. do 10. oktobra. Za predsednika odbora, v katerem so zastopniki družbenih organizacij in delovnih kolektivov, je bila izvoljena Magda Lekše, sekretar občinskega odbora SZDL Zagorje.
Letos bodo posvetni; v Zagorju najmlajšim še posebno skrb. V tej brigi so sestavili obširen načrt dela. Za uresničitev tega načrta bodo začeli takoj z odločno akcijo, dokler ne bo v celoti izvršen, zlasti še, ker so dane vse možnosti-za ureditev raznih stvari za najmlajše Zagorjane. Hkrati z odločno akcijo za izvedbo programa bodo skrbeli, da usposobijo društva prijateljev mladine za redno in stalno delo, občinsko zvezo prijateljev mladine — ki io bodo v Zagorju ustanovili ob Tednu otroka — bodo Pa zainteresirali za reševanje nekaterih problemov, naloga te zveze bo pa. da bo med drugifni nalogami organizirala vsakoletna letovanja zagorskih otrok.
Okvirni načrt za teden otroka predvideva, da do začetka oktobra dokončno določijo lokacijo za otroška igrišča v Kisovcu. v Toplicah in na Selu; dokončno bodo nadalje uredili otroško igrišče med stanovanjskimi hišami na Polju; izvedli ustanovne občne zbore društev prijateljev mladine v Zagorju in na Lokah — Kisovcu in nato ustanovili občinsko zvezo prijateljev mla-
dine; organizirali literarni večer, lutkovne predstave, mladinske igre in predvajanje mladinskih filmov. Začeli bodo pa tudi s pripravami za organizacijo kombinirane šolske ustanove (za predšolske in šolske otroke), v kateri bi se le-ti lahko tudi hranili. Razen tega bodo v času od 3. do 10. oktobra po vseh šolah roditeljski sestanki, združeni s predavanja za starše. Istočasno bi bilo potrebno pričeti z akcijo za večjo povezavo staršev s šolami, s tem v zvezi je Pa treba poskrbeti potrebno dokumentacijo, kaj je že na šoli, kaj manjka in kaj bi bilo koristno še storiti in kako bi starši lahko pomagali.
Po vseh šolah bodo v času Tedna otroka športni dnevi, v samem Zagorju bodo pa tedaj priredili tekme s skiroji. Svet za varstvo družine za-
gorskega občinskega ljudskej* odbora naj .bi tiste dni osr®' dotočil vse delo in skrb n* pomoč otrokom socialno ogroženih družin. Za vse n aort® okoli gradnje otroških igrišč in kombinirane šolske ustano” ve bo treba poskrbeti, da J* pričnejo pripravljati, vzporedno s tem bo treba najti ustre^-ne postore. istočasno pa zato' teresirati občinski ljudski^ odbor, da predvidi v proračunu vsaj nekaj sredstev za začete* del.
V načrtu za Teden otroka/ zagorski občini je še, da predsednik zagorskega občtnskeg® ljudskega odbora sprejme ne odborov društev prijateljem mladine in občinske zvez® prijateljev mladine. Ob tej priliki se bodo pogovorili 0 bodočem delu teh društev to občinske zveze prt jartel jev mladine.
Več in boljša pšenica
SPREJETI SO AGROTEHNIČNI UKREPI ZA PRIDOBIVANJF PŠENICE
V JABLANI ŠK1 DOLINI
Na zadnji seji je litijski občinski ljudski odbor po predhodnem sklepu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo sprejel odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih na področju občine Litija, ki Zadeva pridelovanje pšenice v Jablanišld dolini. V litijski občini je približno 2200 kmetijskih gospodarstev. z žiti je pa posejano okoli 20 odstotkov obdelovalnih površin, čeprav niso najugodnejši pogoji za pridelovanje pšenice, razen ob reki Savi. Zato je razumljivo, da je pridelek manjši kot sicer, m znaša približno 15 stotov na hektar.
Sprejeti odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih na področju občine Litija pomeni začetni korak za uvajanje bodočih ukrepov za dosego večje proizvodnje. Tako je določeno, da morajo tista kmečka gospodarstva, ki pridelujejo pše-
nico na območju Jablaniške doline (del vasi Tenetiše, Gradiške Laze. Zgornja in Spodnja Jablanica in Selše), sejati v jeseni pšenico vrste -san pastore«. Na tem področju je 147 ha obdelovalnih površin, letnp pa sejejo pšenico na približno 20 ha.
Z odlokom o minimalnih agrotehničnih ukrepih je določeno, da je treba strojno posejati na 1 ha obdelovalne površine 250 kg pšenice omenjene sorte, gnojiti z umetnimi gnojili s pomočjo trosilca umetnih gnojil in s traktorskimi škropilnicami zatirati plevel. Setev pšenice pa mora biti opravljena v času od 5. do 20. oktobra.
Računajo, da se bo pridelek ob teh novih pogojih povečal od sedanjih 15mq na ha na 35 mq na ha. Naj še pripomnimo, da bo pšenico navedene sorte preskrbela KGPZ iz LL
tije, kmetijski zadrugi v Litiji in v Šmartnem pri Litiji pa imata na zalogi zadostne količine umetnih gnojil, prav tako bosta pa lahko opravili v roku vsa strojna dela, ki so z odlokom določena in so za vse obvezna.
Kakor smo že omenili, določa odlok o minimalnih agro-. tehničnih korakih oziroma za pridelovanje pšenice, da morajo na področju Jablaniške doline kmetovalci, ki bodo sejali pšenico, obvezno sejati pšenico sorte "san pastore«, ki jo je določila za to področje kot najugodnejšo posebna komisija strokovnjakov, ki jo je imenoval občinski ljudski odbor. Z odlokom so pa predvideni tudi zakonski ukrepi in določbe za primer, če kmetovalci ne bi upoštevali določb odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridobivanje pšenice.
ZGOVORNA PODOBA NAŠE INDUSTRIJE
Predsednik Tito je odprl jesenski zagrebški velesejem
V soboto, 10. septembra, so odprli 51. zagrebški mednarodni sejem. Ob prisotnosti predsednika republike Josipa Broza-Tita in njegove soproge Jovanke ter večjega števila državnih in partijskih funkcionarjev ter javnih delavcev se je slovesno začel letošnji jesenski velesejem. Ko je tovariš Tito prerezal trak in s tem odprl 51. zagrebški mednarodni velesejem, je predsednik iTito odšel s soprogo ter v družbi državnih in partijskih voditeljev na ogled domačih in inozemskih razstavnih paviljonov.
Letošnji zagrebški velesejem je zgovorna podoba razvoja in napredka naše industrije in obrti ter zvez našega gospodarstva s svetom.
PRED REŠITVIJO TE2KE NALOGE SE JE ZAMISLILA
IZJAVA PREDSEDNIKA TITA PRED ODHODOM V NEW Y0RK
Zasedanje Generalne skupščine je zelo važno za ohranitev miru
TELEGRAMI
Zagorje ob Savi. — Na osnovi programa in sklepov februarske in pokongrešne konference organizacije SZDL Zagorje bodo v prihodnjih dneh izdelali program dela komisij občinskega odbora te organizacije. Tako bodo za komisijo la idejno-vzgojno delo in za komisijo za družbeno upravljanje izdelali skupen delovni načrt, ki bo med drugim predvideval seminarje za člane svetov potrošnikov, za novoizvoljene predsecfaiike krajevnih organizacij SZDL, za predsednike društev in družbenih organizacij, za predsednike sekcij krajevnih organizacij Socialistične zveze, za predsednike upravnih odborov organov družbenega samouprav-ljatnaj, itd. Seveda bodo pri sestavi tega programa upoštevali krajevne prilike in potrebe.
*
Litija. — Litijsko trgovsko podjetje ■►Preskrba« bo v kratkem sodobno uredilo In opremilo specializirano trgovino ■»Delikatesa«, v prostorih KB bodo pa uredili še trgovino za prodajo konfekcije.
•
Zagorje ob Savi. — Po vseh
organizacijah Socialistične zveze v občini Zagorje so t« dni sestanki članov SZDL pred bližnjimi letnimi konferencami novoustanovljenih organl-•ecL Seaialistične zveze.
*
«*)ja. - Na 19. skupni seji IMMSnskega zbora in zbor* proizvajalcev je ObLO Litija izdal poroštva: Lesni industriji v Litiji za obratna sredstva. Splošnemu mizarstvu v Gabrovki pri Litiji za nakup stiskalnice Brivsko - frizerskemu salonu v Litiji za ureditev prostorov. KZ Kresnice pa za urod'e” ^blanovega nasada na Kr sn škem vrhu *
Zagorje ob Savi. — Ob začet-
ku novega šolskega leta manjka zlasti še na okoliških osnovi h šolah, pa tudi v samem Zagorju nekaj učnih moči. Kaže, da bo stanje v tem pogledu boljše, ker bo končalo šolanje na učiteljišču več učiteljev in učiteljic, ki jih štipendira zagorski občinski ljudski odbor.
Litija. - V Litiji je občinski ljudski odbor Sjprejel pravila sklada za pavšalno skočnino in imenoval za dobo 2 let petčlanski upravni odbor, ki mu predseduje odbornik Mirko Vrtačnik.
•
TRBOVLJE — V petek sta se eešla na skupni seji sekretariata občinskega komiteja Zveze komunistov ln Ljudske mladine Na »eji so spregovorili pred vsem o problemih mladinske organizacij« ln sprejeti nekatere s Id epe za Izboljšanje delta in aktivnosti mladinskih aktivov.
•
TRBOVLJE — Trgovsko podjetje »Prvi junij« bo po vsej verjetnosti odprlo že 1. novembra prvo samopostrežno trgovino v Trtjovtjah, In sicer v trgo vini pri »Podlesniku«. V teh dneh so pričeli z urejanjem starih prostorov, prihodnji mesec pa pričakujejo tudi prvo opremo za to trgovino.
*
TRBOVLJE — Kolektiv trboveljske termoelektrarne bo v soboto slovesno proslavil 45-let-nlco obstoja podjetja, Ob tej priliki bo v Elektraiml večja slovesnost, kakor poročamo na drugem mestu.
ljudska poslanka za Radeče Mirna Zupančičeva. V nedeljo so bile v Radečah ocenjevalne mo-to-dirke ln zaključne vaje rade-ških gasilcev.
Beograd, 13. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je dal pred odhodom na XV. zasedanje Generalne skupščine OZN naslednjo izjavo za jugoslovanski tisk, radio in televizijo: »V skladu z dosedanjimi napori vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, da zlasti prek OZN čim več prispeva k ohranitvi miru in ublažitvi mednarodne napetosti, je bilo sklenjeno, da osebno vodim delegacijo naše države na petnajstem zasedanju Generalne skupščine.
Spričo sedanjega zelo slabega položaja in perečih problemov, ki s tem v zvezi čakajo OZN, kakor so kolonialno vprašanje, vprašanje razorožitve in druga, sodimo, da je nujno in zelo važno, da na tem petnajstem zasedanju sodeluje čim več šefov držav.
Sodim, da bo koristno, da na čelu svojih delegacij sodelujejo tudi šefi in predsedniki vlad prijateljskih afriških in azijskih držav, s katerimi smo se izčrpno posvetovali, preden je bilo sklenjeno, da gremo na pet-
najsto zasedanje OZN. Mislimo, da bo ob tej priložnosti moč izmenjati mnenja ne samo s šefi neangažiranih držav, ampak tudi z drugimi.
Glede na to menim, da je petnajsto zasedanje General-
Na kratko po domovini
REZULTATI HAGRADNEGA RAZPISA ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO TRBOVELJ
RADEČE — Ob krajevnem oreznlku Radeč je bila v četr-‘ek zvečer slavnostna akademija. v aoboto pa zborovanje Ra-lečanov. Na zbore vanju je govoril sekretar občinskega kom’ teja ZKS Hrastnik Darijan Oro žen, prisostvovala J* p« tudi
Glede na razpis nagradnega natečaja za najboljši posnetek Trbovelj, ki ga Je naS list objavil v mesecu maju, jc posebna komisija strokovnjakov pregledala poslane fotografije, pri čemer Je vzela kot kriterij za oceno: zorni kot, likovno kompozicijo, vsebino ter tehnično plat fotograftje.
Večina del je bila posneta io s starih stoJiSč, zato je komisija ta dela zaradi neizvirnosti odklonila. Nekaj posnetkov Jc pa bilo takih, ki razpisu niso ustrezali.
PRVO NAGRADO v znesku 15.000 din Je komisija prisodila fotografiji pod šifro B-1900. - Komisija Je upoštevala, da to delo vključuje povsem izvirni zorni kot, dinamiko, likovno dovršeno kompozicijo ter dognano vsebino.
DRUGO NAGRADO v znesku 10.000 din te dobila fotograrija pod Šifro M-1960 (Delavski dom).
TRETJO NAGRADO v znesku 5.000 pa dobi delo pod Šifro -Race« (Žara).
Drugo in tretje nagrajeno delo bo objavljeno v prihodnji Številki Zasavskega tednika.
Turistično olepševalno druStvo v Trbovljah poziva avtorje nagrajenih del, da sporoče svoj natančen naslov društvu, nato bodo pa po poStl prejeli razpisano nagrado. — Vse ostale fotografije, ki so jih poslali kandidati, Jo druStvo pripravljeno dogovorno s njimi odkupiti. Odkupnina za nagrajena dela je pa že všteta v nagradi.
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO TRBOVLJE
VELIK USPEH VI. MEDNARODNEGA VINSKEGA SEJMA V LJUBLJANI
9. septembra tega leta so v Ljubljani zaključili VI. mednarodni vinski sejem in IV. mednarodni sejem embalaže. Oba uspela sejma si je ogledalo 64.146 ljudi. - V okviru mednarodnega sejma vina Je bila tudi prvič razstava sadnih sokov.
/
2
IZŠLA JE KNJIGA MIHE MARINKA -GOVORI IN ČLANKI«
Cankarjeva založba v Ljubljani Je Izdala prvi del knjige »Govori In članki«, ki obsega razne politične, gospodarske ter druge članke ln govore tovariša Mihe Marinka iz obdobja od 1953 do 1955, - Knjigo je uredil odbor, v katerem so: Vida Tomšič, Ivan Mačck-Matlja, Eranc Kutin ln Lev Modic.
3
4
BREZ KOLAJNE DOMOV
Prvi olimpijci so se že vrnili lz Rima v BeograS, med njimi rokoborec Martinov, 1:1 jc osvojil srebrno kolajno. Toda v Beograd so sc udeleženci Ollmpiade vrnili brez prtljage, v enem Izmed kovčkov je pa bila tudi tekmovalčeva srebrna kolajna. Ngšl udeleženci so prispeli domov po zračni poti, kovčkov pa v letalu ni bilo. Domnevajo, se Je v splošni zmešnjavi na rimskem letališču prtljaga naših olimpijcev pomešala med drugo ln Jc morda že na drugem koncu sveta. -Upajmo, da bo prtljaga s kolajno vseeno prišla in da se odlikovanje ni Izgubilo.
5
6
15 LET JADRAN FILMA ZAGREB
Prod
proizvodno podjetje' »Jadran ri:m«, napravilo več kot 200 filmov. To
15 leti Jc pričelo v Zagrebu d®10''11;«,/
KI je	i
j«0
napravim vee kot zno filmov, to se nravi* tarr.e. kratkometražns ln večerne Igrane *	sin*]:*
omenimo med njimi filme: «Ne obračaj »Deveti krog«. -Sinil galeb«. -Bakonja -Svojega telesa gospodar«, -Deklica ln ara* brez voznega reda - -Cesta, dolga leto dni« ‘ni|y)U » ♦ Filmi tega proizvodnega podjetja so med n'	^
aknulml filmi ter so dosegli tudi pomeniu® #j,go ' jp mednarodni ar-nl (raven filma »vojna«)« .j, da’ demo, tla Je Jadran film v petnajstih te uspeh, ki ga ne moremo prezreti.
41* PRIMEROV OTROSKF PARALIZE V JUGOSI.AVU’ Po podatkih zveznega Zavoda za ljudsko zdravje so v mesecu avgustu l»'n» priglasili v niši rtr- \i primerov otroške paralize. Natveč priglasitev Je bil« iz Hrvatske, In sicer 6* obolenj, v Sloveniji so P* priglasili le tri primero otroške paralize.
ne skupščine zelo važno nadaljnji razvoj mednarod nih odnosov in ohranitev t#* ru. Ne glede na zelo skalj®9 in težaven mednarodni P0*0* žaj, pričakujem pozitivne f®* zultate od sestanka v N® Yorku.«
KROMPIRJA BO VEC, VINA PA MANJ ^ Letošnji pridelek jesenskega krompirja bo * _»• žavnem merilu za 10% večji kot lanski. Največje večanje pridelka krompirja pričakujejo v HrvatsKb bj venljl ter Bosni ln Hercegovini. Letošnji donos Sr0-ribo pa 20 % manjši kot lani, medtem ko bo I vin® !£,. bližino za 15 odstotkov manj kakor preteklo leto. dar pričakujejo, da bo kakovost grozdja in tudi ^ letos znntno boljša. Zimskih jabolk ln hrušk bo nekoliko manj, edino v Sloveniji bo pridelek zin*9 Jabolk večji kot lani.
PRI REŠEVANJU OTROK UTONILA TUDI V Timoku sta utonila dva otroka ln mati, Milosavljevič in Mlleva Tomič sta prali v reki. m fi otroka, 10-letnl Slobodan ln 3-lctna Biserka, 5v0dJ> pa igrala na obali. Otroka sta pa kasneje šla v.goč*; kjer Ju Je tok potegnil za seboj. Obe materi sta )tv»*j v vodo, da bi rešili otroka, nista pa znali ln sta se začeli potapljati. Njene krike Je slt»** ge*** ki Je kosil v bližini. Pogumno Jc skočil v vodo.
Je le Milico. Mlleva ln oba otroka sta pa utoni
PONOSNO K NOVIM USPEHOM
45 LET TRBOVELJSKE ELEKTRARNE — 10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Trboveljski nebotičnik, ki
«A JE ZGRADILA ELEKTRARNA g* SE BODO VSELILI ČLANI NJENEGA KOLEKTIVA SE TA MESEC
** elovni kolektiv Elektrarne Trbovlje bo praznoval v soboto, 17. septembra, 45-letalco, odkar 3« stekel v njej prvi turboge-nerator za 3 tisoč kW, in 10-letnico delavskega samoupravljanja v danes pomembnem trboveljskem podjetju, ki zalaga danes ne samo rudnike In ostale tovarne ter industrijske objekte v zasavskih revirjih, ampak tudi druge kraje in industrijo širom po našj domovini z električno energijo, saj sodi trboveljska Elektrarna danes med Raj večje producente električne-8a toka v državi.
Zgodovina trboveljske kalorične elektrarne je kaj pisana I® zanimiva. Iz prvotne, skromne električne centrale, ki je ra lagala z električno energijo *amo zasavske rudnike in trboveljsko Cementarno, se je z leti razvila velika, moderna elektrarna, zlasti odkar je pred nekaj več kot dvajsetimi leti začela Pod svojimi velikimi kotli upo-
rabljati 'za proizvodnjo električne energije premogov prah, ki ga je nekoč v velikih množinah odplavljala reka Sava. danes pa ves ta odpadni premogov prah izkorišča za proizvodnjo električnega toka. kar pomeni za naše narodno gospodarstvo milijone in milijone prihrankov.
Pa tudj od naše osvoboditve leta 1945 vse do danes je trboveljska Elektrarna dosegla velik razmah in napredek. Stalne izboljšave, vgraditev novih naprav, povečanje kotlov in tur-bogeneratorjev, nova stikalna, transformatorska ter razdelilna postaja, transportna naprava za dostavo premoga v kotlarno — vse to in še drugo je popolnoma spremenilo podobo te električne centrale. Kair je pa Se posebno važno: delovni kolektiv v njej se je stalno strokovno uril in izpopolnjeval ter se tako usposobil, da večino vseh montažnih del In remontov, za katere je bilo prej treba klicati In najemati tuje monterje in inženirje, danes opravljajo domači, visokokvalificirani strokovnjaki, da omenimo na primer le izmenjavo preciznih turbinskih lopatic, katerih delo je bilo nekoč Izključen primat tujih strokovnjakov.
Velik razmah In napredek v dejavnosti Elektrarne Trbovlje je pa opaziti, odkar je prevzel podjetje v samoupravljanje njen delovni kolektiv. Danes lahko i največjim zadovoljstvom in ponosom ugotavljamo, da se v trboveljski Elektrarni v njenem delovnem kolektivu uče in urijo domači strokovnjaki, ki so kos malodane vsaki nalogi, ki jo terja obratovanje in vzdrževanje velike, modeme elektrarne. To je razen drago-
pOGL£D NA TOVARNO ZIDAKOV, KI BO SLA ŠE LETOS V POSKUSNO OBRATOVANJE
cene proizvodnje električne energije za naše gospodarstvo največji dosežek in pridobitev ob lepem prazniku, ko praznuje ta prizadevni delovni kolektiv 45-letnlco svoje velike elektrarne in KMetnlco samouprav ljanja.
Člani kolektiva se zanimajo, kako se gospodari
Pred desetimi leti so Izvolili v Elektrarni Trbovlje prvi delavski svet. Njegov prvi predsednik je bil Alojz Saje, njemu je sledil Ivan Avsec ter Franc Zakrajšek, nato Hinko Jazbec, potem zopet Alojz Saje, za njim Milan Zorko ln Ivan Gunzek ter Milan Zorko, prt zadnjih volitvah v delavski svet v letošnjem maju pa ponovno Franc Zakrajšek.
Tovariša predsednika smo vprašali, kako se razvija delavsko samoupravljanje v tem velikem trboveljskem industrijskem podjetju. Odgovoril je, da se opazi velik napredek in razvoj na vseh področjih dejavnosti.
— Delavci se zelo zanimajo, kako se elektrarna upravlja — je dejal. — Lahko reCem, da smo v našem kolektivu napravili v pogledu delavskega samoupravljanja velik korak naprej. Ko sem leta 1962 — je nadaljeval predsednik delavskega sveta — nadome-stovai tovariša Ivan Avseca, smo se morali učiti še v marsičem, sedaj pa vidimo viden napredek. S sklepi delavskega sveta seznanjamo kolektiv po oglasni deski v podjetju, nadalje na sestankih delavcev. Seje delavskega sveta so javne ln pridejo lahko nanje vsi člani kolektiva, vendar se ta praksa pri nas še ni uveljavila. Delavsko samoupravljanje ima pa razen ostalega veliko prednost tudi v tem, da je odnos delavcev do vodilnega kadra podjetja veliko bolj sproščen In tovariški. E*vno ta sproščenost in tovariški odnosi Vplivajo v veliki meri na vse tesnejše sodelovanje v vseh vprašanjih, vplivajo pa tudi na delovno storilnost. Z uvedbo nagrajevanja po učinku se na Primer opazil, da člani kolektiva veliko bolj pazijo, kako se gospodari v podjetju, zanimajo se za t.a ali oni problem, kar v mnogofem vpliva na zmanjšanje materialnih stroškov podjetja. Na sejah delavskega sveta opažam nadalje sproščenost ln živahne razprave ob raznih vprašanjih, kar v prvih letih delavskega samoupravljanja še ni bilo videti. Da, marsikaj smo se naučili in pridobili v teh desetih letih. Naj omenim še to, da bomo še letošnjo jesen In zimo priredili Interni tečaj za člane delavskega sveta o finančnem vodstvu podjetja. Na programu so pa še druga predavanja za strokovno ln ostalo Izobrazbo vseh članov kolektiva, To nalogo bomo še toliko laže opravljali, gaj bomo z bl žnjo otvoritvijo naše stolpnice dobili v njej lepo opremljene sindikalne ln klubske prostore — je končal sedanji predsednik delavskega sveta Franc Zakrajšek svoje pripovedovanje.
Prostozračna postaja — PRIKLJUČEK TRBOVLJE—KLEČE
z električnim daljnovodom 110 kV Trbovlje—Kleče, ki je bil zgrajen, da se omogoči razpošiljanje celotno proizvedene električne energije, je bilo treba povečati tudi obstoječo prostozračno razdelilno postajo pri trboveljski Elektrarni. Napraviti je bilo treba dva sistema zbiralnic, urediti nova stikalna polja m opremiti stikališče v celoti z novimi, močnostnimi stikali tovarne »Jambor,. Ker se vsa ta stikala poganjajo s komprimiranlm zrakom, je bilo treba preurediti kompresorsko
MONTAŽNA DELA PRI TOVARNI ZIDAKOV
postajo stikallšča. Nakupiti Je bilo treba dva nova kompresorja In tri rezervoarje za komprimiran zrak. za poslužltev stikal, meritve in signalizacijo je bilo treba od kompresorske hišice do stikaUSča potožiti signalne kable. — To prostozračno razdelilno postajo, ki je vsa Iz železne konstrukcije, nadalje stikala ln komandne omarice so na novo prepleskali v živih barvah, tako da je lep pogled nanjo na desnem bregu Save v Trbovljah.
Za popolno, dokončno ureditev postaje pa manjkajo le še napetostni merilni transformatorji, ki jih mora še poslati Tovarna »Rade Končar« iz Zagreba, v teku so prav tako še zemeljska dela, da dobi celoten objekt lepšo zunanjo podobo. _ Prostozračna postaja je sedal že v ohTatu ter trboveljska Elektrarna lahko že nemoteno razdeljuje celotno proizvedeno elketrično energijo.
Še letr? poskusna proizvodnja
Odpadli materiali izpod kotlov elektrarne ne bo šel več v Savo. Rezultat: bolj čista Sava, nov gradbeni material, 22 mili-
jonov kosov opečnih enot. Opravljajo se zadnja dela pri montaži, ki gre h kraju.
Gradbena dela je opravljalo Gradbeno podjetje »Zasavje« iz Trbovelj, medtem ko so vsa montažna dela v tovarni izvršili . domači strokovnjaki trboveljske Elektrarne. — Izgradnja nove tovarne bo rešila problem našega tržišča — zadostne količine gradbenega materiala. — Tovarna stoji na ploščadi, zahodno od Elektrarne, tik nad železniško progo.
Nova opeka bo velikega pomena za vse naše gradbeništvo. Kakor vse kaže, bo to ena izmed velikih delovnih zmag, ki sovpada v praznovanje 45-letni-ce trboveljske Elektrarne ln 10-letnico samoupravljanja njenega delovnega kolektiva. Industrija gradbenega materiala v Zagorju bo p« prav tako v kratkem začela proizvajati hi-driirno apno, ki je potrebno za izdelavo teh zidakov. Kljub vsem oviram in težaven bomo dobili še letos prve zidake Iz elektrofiltrskega pepela.
NOVA STOLPNICA — PONOS TRBOVELJSKE DOLINE
Se ta mesec se bodo vselili v prostore nove stolpnice na Dež-manovem travniku prvi stanovalci. Reprezentativna stavba bo sprejela 25 strank, ki bodo dobile dom v najsodobnejših stanovanjih. Zraven 25 družinskih stanovanj bo pa v novi stolpnici moderno urejen otroški vrtec, posebna 6indtkalna dvorana oziroma klubski prostori, kjer bodo lahko razni sestanki in predavanja ter bodo člani kolektiva Elektrarne v teh prostorih našli v prostem času razvedrilo. Klubski prostor bo opremljen budi s tele vizijsldm sprejemnikom. — V stolpnici ob cestni strani bo nadalje dobila prostore trboveljska Ljudska ‘knjižnica ter podjetje Elektro-Trbovije, cvetličarna ln drugo. — V desetih letih, odkar upravlja delovni kolektiv Elektrarno, so v podjetju zgradili 73 stanovanj, od osvoboditve dalje pa skupno 91 stanovanj. Stanovanjsko vprašanje je Elektrarna Trbovlje zadovoljivo reševala.
NA NOVO PREUREJENA BELAVSKO-USLUŽBEN-SKA RESTAVRACIJA
V okviru praznovnja 45-letnl-ce obstoja Elektrarne Trbovlje in 10-letnice delavskega samoupravljanja v podjetju so na novo preuredili prostore delavsko * uslužbenske restavracije Elektrarne. V teh je moderna točilnica, preurejeni prostori z novo, sodobno opravo, tako da se vsak član kolektiva tu lahko počuti kot doma. — V tej restavraciji so kot prvi v Trbov ljah uvedli obroke toplih malic, katerih se poslužuje 50 odstotkov kolektiva, kjer lahko dobi vsak ceneno ter okusno In dobro hrano. Cene so tudi v ®sta lem ugodnejše kot v drugih gostiščih. — V soboto, 17. septembra tega leta, bodo novo pre-
urejene prostore te restavracije izročili v uporabo delovnemu človeku.
POČITNIŠKI DOM V CRIKVENIC1
Številnim počitniškim domovom, ki jih imajo v Crlkvenlci razni delovni kolektivi naših revirjev, se Je pridružil sedaj še nov počitniški dom kolektiva trboveljske Elektrarne. Zelja vseh, da dobe svoj počitniški dom oh morju, se Je Izpolnila. 2e ta mesec bodo odšli prvi člani kolektiva na oddih v Crikvenlco. Prihodnje leto P» bo v Crikvenici prostora aa *# postelj, tako da se bodo vsi člani kolektiva s svojimi družinami v poletnih mesecih razvrstili na dopustu ob morju. Razen tega do. nva v crlkvenlci se bodo pa člani kolektiva lahko posluževali tudi počitniških domov v okviru Elektrogospodarske skupnosti Slovenije na Rabu, v Portorožu, na Ble. du ln Bohinju ter na Pohorju. — Letošnje leto so Izkoristili letni dopust vsi člani kolektiva.
Ob jubileju 45-letnice. elektrarne Trbovlje in desetletnice delavskega samoupravljanja čestitajo kolektivu elektrarne'vsi delovni ljudje trboveljske komune.
DOSEDANJE IZKUŠNJE POGODBENEGA SODELOVANJA
Kažipot za letošnjo akcijo
Zakaj v zagorski občini ni bil letos dosežen plan kooperacijskega sodelovanja — Ali so za akcijo odgovorne res samo KZ? — Brez krivde krivi — Agroteh hlčnj ukrepi še vedno rakava zena — Ali je mogoče doseči letošnji plan?
Obravnavanje doslej doseženih Rspeuov pugvuoenega sodelovala v zagorski ocetni na nedav-hi razširjeni sejj oocmskega ou-“°ra boclansucue zveze v z-a S^rju Je opozorho na vrsto po-RianjKijivosU, ki jur je »reoa brezpogojno odpraviti, ce hoče-^ Ze enkrat priti na zeleno ^eJo. Odgovor na vprašanje, za-letos v občini ni bi| dosežen P^an kooperacije pa je na dla-ni- Rrvic; doslej je bila akcija aamo v »pristojhosti« kmetijah zadrug, bolje rečeno, njihovih upravnikov, v najboljšem Primeru nekalerih članov upravah odborov zadrug. Potem ta-kem bi lahko trdili, da so za *kclj0 odgovorne le kmetijske adruge, namesto, da bi začelo-’e*Jatl edino veljavno merilo: kooperacijsko sodelovanje, ~a širitev tega sodelovanja so v Prvi vrsti odgovorne vse druž Geopolitične sile na vasi ln db-hsko politično ln oblastveno Razumljivo je. da uprav . *1 zadrug, njihovi uslužbenci *} v najboljšem primeru uprav odbori KZ niso mogli storiti ®e8a. in bi bilo najmanj pra-J a°. da bi tudi vse storili, fakodnevne življenjske lzkuš-Ne naravnost opozarjajo, da skupnega sodelovanja ni M®* rešiti nobenega vprašanja, Pravit j nobenega večjega opra-stš.3, ^0n€c koncev bi lahko po-»a ul' tudi vprašanje: zakaj pa **siirjamo družbeno upravljajo ln s tem odgovornost -vse jočjega kroga državljanov? Mar u PrGdvsem zavoljo tega, da Ji je dobili občutek in zavest, j^eami upravljajo, odločajo, s
dvomno, mnogo večji kot je bil. In ne b; bilo treba reči, da je bil v preteklem letu plan pogodbenega sodelovanja dosežen komaj 71%. Zatorej velja spet poudariti: osnovne organizacije Socialistične zveze kot nositeljl-ce Jn usmerjevalke družbenega življenja na vasi ne bi 6mele 6Pati, pač pa sl prizadevati dokazovati ljudem prednosti, ki jih imajo ob takem sodelovanju sam; ln skupnost. Sicer pa konec koncev ne gre toliko več zia prepričevanje in dokazovanje prednosti pogodbenega sodelovanja:	dosedanji doseženi
uspehi na vseh kulturah samo potrjujejo, kje so skrivnosti doseganja b-ofljŠih rezultatov v kmetijski proizvodnji. 2e to. da so koristi obojestranske je najboljše jamstvo, da kooperacija ni nekaj iz trte zvitega.
Kot rečeno se dosedanjim akcijam botrovale tudi nekatere
druge slabosti. Zakaj so n. pr. kmetijske zadruge v zagorski občini šele pred dobrim tednom dobile formularje, potrebne za podpisovanje pogodb kooperacijskega sodelovanja? Ko pa je vendarle očitno, da bi morale imeti zadruge levji delež plana že v žepu. Cernu so n- pr. formularji še vedno tako megleni? Zakaj ne bi imeli vsaj na hrbtni strani obrazložene prednosti pogodbenega sodelovanja in morda v kratkem vsebovane doslej dosežene rezultate na tem področju v našem okraju?
In: vse kaže, da sl večjih uspehov ne moremo privoščiti oziroma jih pričakovati, če ne bomo Izvajali dosledno agrotehničnih ukrepov. To velja za zadruge, kot za kmetovalce. Tu je bile doslej narejenih največ napak, čeravno je treba upoštevati, da vse kmetijske zadruge še niso V celoti sposobne realizi-
rati vse potrebne ukrepe za dobre rezultate.
Ce se vprašamo, ali je mogoče letos doseči plan pogodbenega sodelovanja, ki predvideva, da bi posejali nad 700 ha površin z različnimi kulturami? Vsekakor je, če se bodo za to zade vo zavzeli vsi činitelji, ne pa kot doslej samo zadruge.
Naj omenimo, da je letos občinski odbor SZDL ra2pisal celo tekmovanje za stoodstotno dosego plana. Nagrade so spodbujajoče.	M. V.
DVANAJST PREDLOGOV ZA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE V STT
Komisija za nagrajevanje tehničnih izboljšav, iznajdb in izpopolnitev v Strojni tovarni Trbovlje je v letošnjem I. polletju obravnavala 12 predlogov tehničnih izboljšav In Iznajdb. Od teh je komisija osvojila 7 predlogov, 3 odklonila, dva predloga sta pa še v nadaljnjem postopku. Z realizacijo teh predlogov bo podjetje prihranilo letno okrog 18 milijonov dinarjev, predlaganih oziroma že izplačanih nagrad za te tehnične izboljšave je pa bilo 92.000 din, kar znaša 0,51 odstotka vrednosti zagotovljenih prihrankov v tovarni.
V ZAGORSKI »SAVI« RAZPRAVLJAJO 0 PERSPEKTIVNEM RAZVOJU TOVARNE:
Prihodnja leta 750.000 srajc
ŠE LETOS V ZAGORJU
Hidrirano apno iz Zagorja
Pri zagorski Industriji gradbenega materiala grade hldrirne naprave. Predračunska vrednost del je bila ocenjena blizu 46 milijonov dinarjev; zaradi večjega »faktorja« pri uvozu potrebnih naprav in zaradi gradbenih del samih se je pa predračunska vrednost te investicije povečala za 4 milijone dinarjev.
Hidrarno grade v Zagorju med obratom Apnenice I in upravnim poslopjem. Gradbena dela na njej izvaja zagorsko Gradbeno podjetje ln bodo le-ta skončana še ta mesec. Hidrama bi bila že prej zgotovljena, če bi bili načrti za armature prej končani.
Opremo za hidrarno je podjetje dobilo iz Italije že v letošnjem juliju, montirati pa jo bodo začeli po 15. septembru. Ta dela bodo opravili monterji iz Italije. Računajo, da bo montaža končana v dveh do treh tednihj
Ce bo šlo vse po sreči, bo začela po 1. oktobru t. 1. obratovati v lem zagorskem podjetju hidrama. Nov obrat IGM bo predelal na urn 5 ton apna ali letno okoli 30,000 ton
VAŽNO OBVESTILO
Obveščamo vas, da pričnemo 13. septembra 1960 odvažati smeti v dopoldanskem času od 6. do 10. ure. Dnevi odvažanja ostanejo neizpremenjeni, in sicer torek, četrtek in sobota.
Prosimo vas, da pravočasno postavite smetnjake na določena mesta ter izpraznjene takoj odstranite, predvsem ob glavnih ulicah.
Istočasno obveščamo, da bodo smetnjaki razdeljeni tako,da bo lahko koristilo eno posodo 40 litrov do 8 prebavalcev in posodo 80 litrov do 15 prebivalcev.
Na seji OhLO Trbovlje je bila sprejeta sprememba odloka o tarifi za odvažanje smeti in se glasi:
Za odvoz smeti in odpadkov se plača:
a)	gospodinjstvo ne glede na velikost stanovanja — mesečno 160 din;
b)	podnajemniki, čeprav spadajo v sklop družinskega stanovanja — mesečno 80 din;
c)	od samske sobe mesečno 80 din;
č) socialni podpiranci so oproščeni plačevanja te tarife.
Te tarife veljajo od 1. septembra 1960 dalje. Tarifa je bila povišana zaradi visokih stroškov odvažanja smeti
Prebivalce prosimo, da sprejmejo te spremembe z razumevanjem in eventualne nepravilnosti pri odvozu smeti sporoče Komunali Trbovlle (telefon š‘. 80-115).
Trbovlje, 10 sept. 1960.	Komunala Trbovlje
Zaradi velikega povečanja tekstilne in konfekcijske industrije v zveznem merilu, ki je prevideno za dobo desetih .let, s čimer želimo doseči evropsko raven, bo treba že obstoječa podjetja rekonstruirati, v njih specializirati proizvodnjo ter najekonomičneje urediti organizacijo dela in tehnološke procese. Tako je iz perspektivnega razvoja konfekcijske industrije v Jugoslaviji razvidno, da se bo proizvodnja v tej veji našega gospodarstva že 1965 leta povečala za 2,9 odstotka, 1970. leta pa že za 5,63 odstotka.
Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« v Zagorju ob Savi se je že od ustanovitve dalje razvijala spontano in brez kakšne jasin.e perspektive Ker se je tovarna tako razvijala. je razumljivo, da so bila potrebna vsako leto nova investicijska sredstva. Zategadelj torej ni bilo mogoče doseči kakih vidnejših gospodarskih uspehov.
Za tovarno »Sava« so zdaj že izdelali načrt njenega perspektivnega razvoja, o katerem je že razpravljal delavski svet in ga v celoti osvojil. V tem načrtu, ki je izdelan za dobo petih let, so določene končne težnje razvoja tovarne, in sicer:
— specializacija, ki je prvi pogoj za večjo storilnost in boljšo kvaliteto (izdelovali bodo samo moške srajce);
10 LET KLMSKFGA SAMOOPSAVIJANJA V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE
»R0IZV0DHM SE JE POVEČALA ZA VEČ KOT ŠTIRIKRAT
Ps prevzemajo
nase tudi In utrje sistema
sovornogt za sklepe ln socialističnega
kie’ P°tem se 1e tudl prl
kremeljskem sodelovanju po
testno.
trditev za več kot
i*Iw!Pak ne b! mogli reči. da -	‘‘o pomanjkanje skupne ak
^Rdinoie ovira za dosegn
%
Mi
Vai™- je tudi. da so botro
nevLakc,j! Se
nekatere druge
kot nepravočasna la '_"va semen, kakovost semen za g£l7bno- Vendarle: če bi sc Pol!c‘3e zavzele vse družbeno-Cne sile. bi bil uspeh, ne-
APNENICE INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA V ZAGORJU
V veliki montažni hali
rojne tovarne v Trbovljah o bila v petek. 9. septembra, lovesnost v počastitev deset-etnice delavskega samouprav-ianja v podjetju. Med izmeno ■>b pol 14. do 14. ure so se •brali v veliki hali vsi prosti lani kolektiva
Predsednik DS tov. Mirko 1’eržan je v svojem nagovoru iolektiva poudaril pomen zgo-'ovinskesa dne. ko so pred lesetimi leti prevzeli v uprav janje tovarno delavci. Tovarna je v času od tega dne napravila velik korak v svojefm azvoju Medtem ko se je število zaposlene delovne sile povečalo le za 77 odstotkov, Je
proizvodnja v tovarni porastla v teh letih za več kot štirikrat.
Vso skrb je pa vodstvo tovarne posvetilo tudi izgradnji stanovanj, saj je podjetje v zadnjem obdobju sezidalo nai 180 stanovanj, s čimer so se bistveno povečali oziroma izboljšali življenMVi cogoji članov kolektiva Podjetje pa stoji pred večjo rekonstrukcijo tovarniških nnnrnv, kjer se bo oroizvodnja STT še v večji meri preusmerila na proizvodnjo stroiev in opreme za rudarstvo. Pričakujejo, da bo že v bližnjem obdobju pri enkratnem povečanju števila zaposlenih delovnih moči na rastel bruto produkt Strojne tovarne Trbovlje od sedanjih
2,7 milijard dinarjev na 7,5 milijarde dinarjev do leta 1965
Pri tej slovesnosti, ki so jo povezali s kulturnim sporedom, so sodelovali pevci »Zarje« ter domači kulturni delavci iz tovarne.
Popoldne ob 16. uri je pa bilo slavnostno zasedanje delavskega sveta podjetja, na katerem so razpravljali o perspektivah 5-letnega razvoja tovarne, o oolletnem poročilu HTZ v podjetju, o strokovnem izobraževanju kolektiva, o možnostih Izvoza Izdelkov STT, prav tako so na tem zasedanju potrdili dopolnitve k pravilniku o delovnih razmerjih v tovarni.
—	sistem organizacije dela in tehnološki proces sta zasnovana na sedaj najsodobnejših' metodah, kj prinašajo veliko storilnost in visoko kvaliteto in
—	celotna zmogljivost je tolikšna, da je rentabilnost podjetja kar največja.
Ker urbanistični načrt Zagorja predvideva na mestu, kjer so sedaj tovarniška poslopja »Save« tržni prostor, bo treba nujno iti v novogradnjo v težnji za dokončno obliko razvoja konfekcije v kraju. Za rekonstrukcijo bodo potrebna Investicijska sredstva v višini 64 in pol milijona dinarjev, kar je v primerjavi z ustvarjeno vrednostjo proizvodov (1 milijardo 200 milijonov dinarjev) in letnemu dohodku (250 milijonov dinarjev) po rekonstrukciji zelo malo. Če bo podjetje uspešno poslovalo, bi investicije lahko odplačalo v dveh letih. Računajo, da bodo z gradnjo začeli predvideno že prihodnje leto, dela pa naj bi končali leta 1962. Strojno opremo za tovarno bi uvoziti v 1962. in 1963. letu. Sicer v podjetju trenutno ne razpolagajo z lastnimi sredstvi, računajo pa, da bodo z ustvarjenim dohodkom v letih 1960 in 1961 in z vrednostjo obeh stavb prispevali k novogradnji 20 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bodo — kot računajo — dobili iz občinskega investicijskega sklada.
V ilustracijo razvoja zagorske »Save« navajamo, da bo planirana vrednost bruto dohodka na zaposlenega porastla E>o rekonstrukciji za 167 odstotkov. narodni dohodek za 169,51 odstotka in čisti dohodek za 221,31 odstotka. Po rekonstrukciji bo predvideni fizični obseg proizvodnje 750.000 kosov izdelanih srajc, zanje Pa bodo porabiti 1,500.000 kvadratnih metrov tkanin.
ŠPORTNA TEKMOVANJA
LITOSTROJA, METALNE IN STT
Dne 4. • tega meseca, ko je kolektiv Litostroja v Ljubljani praznoval desetletnico delavskega samoupravljanja v podjetju, je bilo na sporedu tudi tekmovanje članov kolektiva Litostroja, Metalne iz Maribora ter Strojne tovarne iz Trbovelj v raznih špor disciplinah. Prvo mesto v tekmovanju je pripadlo stroju
Republiška dramska revija | ^	/> •	.v #
mm	fi|- _ _ _	sklm sosvetom pri Glavnem od- lz Celja ln ljubljanskega mest- ^	w » • wW• m W	J
v Zagorju —	—----------
sklm sosvetom pri Glavnem od-bo®u »Svobod«.
ODLOČITEV DRAMSKEGA SOSVETA PRI GLAVNEM ODBORU ZVEZE SVOBOD
Te dni bo svet »Svobod« in jsvetnih društev občine Zagorje in upravni odbor Dela v-»-ega doma odločil o predlogu -. omskega sosveta pri Glavnem oa&oru Zveze »Svobod«, naj bi ui.a dramska revija gledaliških »-.upin Slovenije v novem De-.umskem domu v Zagorju. Od-t,ovar obeh zagorskih forumov . hvaležno sprejeto!
Nedvomno bodo Zagorjani,
od organizacijskih do vsebinskih. Zavoljo tega bodo pridobljene Izkušnje ob letošnji kul-tumo-zabavni reviji samo v pomoč organizatorjem te velike prireditve. V Zagorju bodo kmalu izvolili poseben odbor, ki bo skrbel za začetek priprav za to osrednjo manifestacijo slovenske dramske dejavnosti, ki bo. seveda, sodeloval z dram-
Ob tej priliki pa naj omenimo tudi letošnje gledališko življenje V Zagorju. Prihodnje dn! bodo Zagorjani lahko dobili abonmajske predstave za gostovanje ljubljanske osrednje gledališke hiše. Predvideno je, da bosta ljubljanska Opera in Drama gostovali na zagorskem odru kar šestkrat v letošnji sezoni. Drama bo posredovala štiri, Opera pa dve deli, mimo tega pa bosta v abonma vključeni tudi dve domači del; gledališke družine »Svobode« Zagorje. Vs-j pa kaže, da bodo imeli Zagorjani v gosteh tudi gledališčnike
lz Celja ln ljubljanskega mestnega teatra. Bazen tega bodo lahko mladi ljubitelji odrske dejavnosti videli mladinsko delo ljubljanske Drame.
IZ LITUE IN OKOLICE
Kajpak so to programi, predvideni za ljubitelje gledališke umetnosti. Domača »Svoboda« pravkar pripravlja programe dela vseh društvenih skupin. Ce k temu prištejemo še nekatera druga, predvidena In nepredvidena gostovanja, potem lahko rečemo, da bo letošnja kultumo-prosvetna sezona v Zagorju dokaj bogata ln pisana in bo zadovoljevala vse občane.
M. V.
i asti gledališko občinstvo, z veseljem pritrdili odločitvi sveta »Svobod«, saj bodo imeli prl-. k0 videti prihodnje leto v maju ali začetku junija nekaj zelo kvalitetnih gledaliških prireditev, ki jim boao tudi pokazale napredek In rast amaterske gledališke dejavnosti na Slovenskem. Dogodek pa je še toliko bolj pomemben, ker bo rudarsko Zagorje sprejelo številne amaterje v času praznovanja 20. obletnice vstaje slovenskega ljudstva. Prireditev bo r: mreč sestavni del praznovanja 20-letnice vstaje ln kot kaže tudi osrednja manifestacija trga pomembnega jubileja.
Republiška dramska revija (mladinska amaterska gledališča se bodo predstavila na Je srnicah) pa bo razumljivo, ter-fa’.a od Zagorjanov precei res-•nih in skrbnih priprav, počenši
Za izboljšanje zdravstva
leta
Problem, ki že vsa povojna tare ne samo zdravstvene delavce, temveč dobršen del občanov hrastn*ške občine, je prav gotovo že resno opozorilo, da se v Hrastniku lotijo gradnje Zdravstvenega doma, ki naj bi odpravil vse vrzeli glede prostorov ambulant in dispanzerjev.
Zadnja seja občinskega ljudskega od bera Hrastnik, na kateri je bilo podano poročilo sveta za zdravstvo, je osvetlila predvsem problem glede teh prostorov, ki so za današnje pogoje in zmogljivost ambulant resda nevzdržni, Samo
kratek vpogled v posamezne ambulante hrastniške občine pokaže naslednjo podobo: ambulanta I razpolaga s prostori, ki so bili zgrajeni že 1. 1895 v okviru rudniške Bratovske skladnice in samo za potrebe rudarjev. Danes pa je v tej zgradbi stisnjena vsa zdravstvena služba za zgornji predel Hrastnika. Da bi pa bili prostori izkoriščeni še bolj kot zmore njihova zmogljivost, je teh še oddelek za fizikalno
terapijo, rentgen, zobna ambulanta ter pralnica in likalnica. Ambulanta 11 ni nič na boljšem. Tudi njeni prostori se
ZA POGLOBLJENO IZ0BRA2EVALN0-VZG0JN0 DELO V ZAGORSKI OBČINI
NAM VSEM V KORIST
Zadnjič je plenum občinskega komiteja ZK v Zagorju analiziral celotno izobraževalno delo v občini. Podatki o doseženih uspehih na tem področju so sicer razveseljivi — lani se je vzgojno delo razmahnilo na vseh področjih družbenega življenja — hkrati ra silijo k resnemu razmišljanju, zaradi česar je potrebno postaviti tole vprašanje: ali smemo biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati vzgojnoizo-fcraževalnega dela, in: ali ni čutiti v tem delu Še kar očiten primitivizem in celo konservativnost? Po vsej priliki je vprašanje povsem umestno, če nam je namreč dosti na tem, da bi to dejavnost razširili, povečali in dobesedno dosegli to, da bi sleherni občan čutil potrebo večati svoje znanje, najsi bo na tem ali onem področju.
Na plenarnem zasedanju je bilo izrečeno tudi tole: zakaj pa je še čutiti v družbenem življenju, zlasti v delu organov družbenega upravljanja, toliko slabosti, pogosto celo nepravilnosti in podobnih spodrsljajev? In: čemu tu pa tam še nerazumevanje za nekatere važne odločitve in sklepe občinskih organov o sila važnih vprašanjih? Ter naposled: kako to, da občani ne poznajo vsega mehanizma našega sistema? Odgovor je znan: premalo se učimo, premalo se po-
Trboveljska
kronika
Jez Mrzlico
glabljamo. enostavno: premalo znamo!
Zatorej ni čudno če je plenum sklenil zastaviti vse sile za resnično stalno, razširjeno in poglobljeno vzgojnoizobra-ževalno dejavnost na vseh področjih družbenega življenja. In kako to doseči? V Zagorju so zdaj štiri osrednje vzgojno-izobraževalne institucije, ki so prevzele skrb za to dejavnost. Načeluje Delavska univerza, ki postaja vse bolj in bolj nositeljica in organizator celotnega izobraževalnega dela. Ljudje dobivajo praktično možnost najti uteho za svojo radovednost na vseh področjih. Zelo važno je tudi povedati, da prepričevanje o nujnosti učenja ne bo hasnilo, če ljudem ne bomo omogočili, da bi se vključevali v izobra-ževalnovzgojno delo po interesih, bolje rečeno tako, kot jim to ustreza in za kar čutijo posebno nagnjenje. Namreč le taka usmerjenost lahko daje trajnejše rezultate in ni nobenega dvoma, da se lahko le po taki poti nadejamo koristi za nas vse. Druge poti skorajda ni, ali pa je pogojena z nevšečnostmi in celo nepravilnostmi.
V tem sestavku ne bomo naštevali kaj vse so v Zagorju pripravili za bodočo sezono na tem področju. Lahko rečemo, da je program dela obsežen, obrnjen k potrebam In koristim ljudi. To pa je trenutno največ, kar je moč dati. Bržkone bo treba programe korigirati, zlasti pa jih prilagajati, če se bo to pokazalo za potrebno. Navsezadnje pa bi kazalo reči še tole: razmere silijo v povezovanje vsega vzgojnoizobraževalnega dela v zasavskih občinah. Nič koliko koristi si lahko obetamo od
takega sodelovanja. Zategadelj bo treba uresničiti tisti predlog, da naj bi n hm reč v septembru ali oktobru organizirali skupno posvetovanje vseh treh upravnih odborov Delavskih univerz in ostalih čini-teljev v Zasavju. Domenek lahko, kot rečeno, samo prispeva k poglobljenosti in afirmaciji vseh načrtov.
lahko ponašajo z rojstvom iz devetnajstega stoletja. Prostori ambulante so zasilno urejeni. Podobno je v posvetovalnicah, zobnih ambulantah in drugih zdravstvenih oddelkih. Sanitarna inšpekcija mora mižati z obema očesoma, da v prostorih zdravstvene službe zdravniki nasploh lahko opravljajo svoje delo.
Da se to nevzdržno stanje prostorov za zdravstvo v hrast-niški občini omili in postavi na boljšo raven, ter približa potrebam sodobne zdravstvene službe, bo potrebno še nekaj let in precej finančnih sredstev. Rešitev je nedvomno v gradnji zdravstvenega doma v Hrastniku, ki bo za gotovo rešil za vrsto let vprašanje zdravstvenih prostorov. Toda ta dom bo zgrajen predvidoma v treh, štirih letih, do takrat je pa vsekakor treba tudi se-
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš tudi mo-bilizator stanovanjske izgradnje v litijski občini.
Litijski občinski ljudski odbor Je na zadnji seji obeh zborov potrdil pravila sklada za zidanje stanovanjskih hiš, obenem povečal število članov upravnega odbora od 9 na 11, hkrati pa imenoval nove člane upravnega odbora.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo postal v prihodnje tudi mobilizator stanovanjske izgradnje v občini. Sklad bo tako nastopal Istočasno kot investitor ln posojilodajalec. V sklad se bo po dosedanjih Izračunih zbralo letno okoli 80 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo dajala interesentom samo na podlagi, natečajev. S pravili so določeni pogoji za dodeljevanje posojil, določena je obrestna mera ln rok odplačila, predvideno je pa še, da mora vsak graditelj sodelovati z lastno udeležbo, z najmanj 50"/» predračunske vrednosti objekta.
Nova imenovanja upraviteljev in ravnateljev šoL - Z novim šolskim letom so nastopile tudi nekatere personalne spremembe na šolah v litijski občini. Za ravnatelja osemletke v Litiji Je imenovan Ivan Zorman, za upravitelje pa: na osnovni šoli Primskovo Marjana Zupančič, na osnovni šoli Gradišče Angelca Božjak, na osnovni šoli Kresnice Stane Pepelnak ln na osnovni šoli Mamolj Greta Majcen.
Istočasno so pa bili določeni tudi novi dodatki, ki pripadajo učnemu in vzgojnemu osebju na osnovnih šolah, kjer so težavni delovni pogoji. Predlagano je, da dobijo učitelji na šolah Vače in Polšnik 3000 din tega dodatka: na šolah Dole pri Litiji, Gabrovka po 3300 din; na šolah Stanga, Javorje in Mamolj po 4000 din ln na šolah Primskovo, Gradišče ln Konjšlca po 5000 din.
Imenovan Je upravnik kina v Šmartnem. ■
Kakor smo že poročali, dobi Šmartno v krat* kem v prostorih Zadružnega doma kino. Občinski ljudski odbor je pa te dni tudi že Imenoval upravnika kina. Te posle bo opravljal Fran« Rajner, domačin lz Šmartnega, ki mu je naročeno, da opravi Izpit za kinooperaterja.
Brod v Kresnicah bo upravljala Kresniškš industrija apna. — Doslej je brod v Kresnicah upravljala Komunalna uprava Iz Litije. Ker so bili stroški vzdrževanja precejšnji ln prevoz #1 bil zadostno organiziran, Je delavski svet Kres-niške industrije apna sklenil, da prevzame v upravljanje brod čez Savo v Kresnicah, ker Je podjetje zainteresirano na tem, da brod stalno vozi, ker se z njim prevažajo delavci, ki so zaposleni v kamnolomu apnenic. Litijski občinski ljudski odbor je temu predlogu ugodil in predal brod v Kresnicah v upravljanje Kresnlški Industriji apna.
Potrdili so uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo nove šole v Šmartnem. - Volivci 1* Smartna in okolice so že pred meseci na zborih volivcev sklenili, da bodo s krajevnim samoprispevkom pomagali pri gradnji novega poslopja za osnovno šolo. Litijski občinski ljudski odbor je sedaj sprejel sklep o potrditvi uvedbe krajevnega samoprispevka za gradnjo nove osnovne šole v Šmartnem, hkrati pa priporočil, da volivci, ki na zborih volivcev še niso razpravljali o uvedbi samoprispevka, njihovo območje gravitira na Šmartno in so otroci obvezni obiskovati pouk v višjih razredih na tej šoli, to čimprej store.
Z VAČ
Turistični praznik na Vačah Vačani so menda najbolj trdoživi v našem Zasavju. Zdaj so precej potisnjeni v stran, nimajo namreč kake večje gospodarske dejavnosti (pred leti so Imeli opekarno, pa so zdaj še ob tisto) in tudi redne avtobusne zveze nimajo. Zato se bijejo za obstanek. Se najbolj bi jim koristilo, če bi se oprijeli naprednega kmetijskega gospodarstva. Na njihovih sončnih pobočjih u-speva dobro sadje in tudi z živinorejo bi si lahko bolj pomagali. Njihova kmetijska zadruga je precej agilna.
Seveda si pa žele koristi tudi od turizma. Prav zato so ustanovili letošnje leto krajevni odbor turističnega društva. Ob nedavnem razgovoru z agilno blagajničarko tov. Dragico Kristanovo, poštno upravnico na Vačah, sem zvedel za njihove želje in načrte. 2e po nekaj mesecih obstoja turistične podružnice bodo pokazali prve uspehe svojega dela. Ves čas jim Je stal oh strani kot mentor nadvse tovariški dr. Franc Vatovec. tajnik okrajne Turistične zveze za ljubljanski okraj.
M. V.
danje prostore obnoviti in razbremeniti. Tako bodo posamezna podjetja zasilno uredila svoje ambulante in ublažila •»stanovanjski*« problem zdravstvene službe.
Odborniki obeh zborov občinskega ljud. odbora Hrastnik so na seji soglasno sprejeli odločitev za gradnjo Zdravstvenega doma v Hrastniku.
-pb-
Vačani bodo priredili v nedeljo, 18. septembra t. 1.
I. turistični dan.
Prireditev bo dopoldne in popoldne. Začetek turističnega dneva bo dopoldne ob desetih na glavnem trgu, kjer so na prostoru nekdanje osnovne šole, ki je bila med vojno uničena: uredili park. Ta daje zdaj glavnemu trgu staro-slavnih Vač bolj prikupno lice in dokazuje, da si domačini žele olepšati svoj kraj.
Po otvoritvi parka bo sprevod v zgodovinskih kostumih. Vačani imajo res kaj pokazati iz svoje zgodovine, saj so tu živeli stari Iliri ž® pred 4000 leti. V okviru turističnega dne bodo tudi razne kulturne tn zabavne prireditve. Pripravili bodo recitacije in gledališko igro »Zupanova Micka«. Šaljiva tekmovanja bodo pa med vozači samokolnic po enojnem lesenem tiru, kolesarji bodo tekmovali v polževi tekmi, a mladinci v teku v vrečah. - Tega dne bodo Va-čani nadalje odprli svoj krajevni MUZEJ, kjer bodo prikazali precej eksponatov iz svoje večtisočletne zgodovine. O Vačah pišejo tudi razne knjige in bodo tudi te prikazali izletnikom t svojem muzeju.
Na prireditvi bo sodelovala godba Svobode iz Litije. Vabimo k obilnemu obisku, podjetnim Vačanom pa iskreno čestitamo k I. turističnemu prazniku.	Jože Zupančič
IZ ZAGORJA OB SAVI
Poštni predal 82
Ponovno opozarjamo bralce našega tednika, da se lahko obračajo na rubriko »Poštni predal 82« z vprašanji, ki jih najbolj zanimajo, in na katere žele, da jim odgovorimo. Vprašanja pošljite v uredništvo najkasneje do vsake sobote.
Bralec V. S. iz Trbovelj sprašuje:
— 12. avgusta 1960 sem doslužil kadrovski rok v JLA. Zaposlil sem se 22. 8., in sicer na obratu rudnika Trbovlje. Zanima me, če mi pripada letni dopust in koliko časa?
Odgovor: V kolikor ste bili pred odhodom v JLA zaposleni najmanj 11 mesecev, potem vam dopust v navedenih pogojih vsekakor pripada, in sicer toliko dni, kolikor jih je določeno za vašo delovno dobo, v naj slabšem primeru 12 delovnih dni. če pa pred odhodom v JLA niste bili v delovnem razmerju 11 mesecev, potem boste lahko Izkoristili dopust šele takrat, ko bo poteklo 11 mesecev. Drugače dopust lahko zahtevate že sedaj.
Bralka M. C. iz Hrastnika se zanima, če bodo v Hrastnika resda že v letošnjem letu dogradili cesto, Potrošniški center in Zdravstveni dom?
Odgovor: Draga M. C.i V kolikor lahko sami vidite, gredo dela pri gradnji hrastniške ceste in Potrošniškega centra na rudniku že h kraju. Cesta bo dograjena v prihodnjih mesecih od rudniške uprave do samskega doma Kemične tovarne. Potrošniški center pa bodo izročili svojemu namenu meseca novembra in bo med prvimi v Zasavju. Glede Zdravstvenega doma pa tole: na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Hrastnik so odborniki sklenili, da se z gradnjo tega prepotrebnega objekta prične še letošnje leto. Dom ne bo zgrajen še letos, temveč v prihodnjih letih. Sicer pa berite o gradnji tega doma v posebnem članku, ki ga prinašamo v današnji številki Zasavskega tednika.
Ob začetku novega šolskega leta. - Tudi na šolah v zagorski občini so pričeli s poukom v ponedeljek, 5. septembra. Do tega dne so nekaj okoliških šol preuredili, prav tako so pa prepleskali še otroška vrtca v Zagorju na Cankarjevem trgu in na Lokah. Tako je bilo vse nared za pričetek šolskega dela. Pred pričetkom novega šolskega leta Je pa svet za prosveto in kulturo zagorskega občinskega ljudskega odbora sklical sestanek upraviteljev vseh šol, na katerem so med drugim govorili tudi o nadaljnjem izvajanju reforme šolstva.
V kratkem bo otroški vrtec v Zagorju odprt cel dan, cicibani bodo pa v njem lahko tudi kosili. Kosilo bodo pripravljale gojenke poklicne gospodinjske šole. Malčki bodo lahko v vrtcu od 7. ure pa najkasneje do 16. ure.
Priprave za sestavo perspektivnega načrta razvoja turizma in gostinstva v zagorski občini. Prejšnji mesec Je bila na sedežu zagorskega občinskega ljudskega odbora konferenca, na kateri so prisotni (zastopniki občinskega ljudskega odbora, Ljubljanske turistične zveze, Gostinskega podjetja in drugih organizacij ter društev) razpravljali o osnovnih smernicah, ki naj bi jih
vseboval perspektivni načrt razvoja turizma in gostinstva v zagorski občini. Na konferenci so poudarili precejšnje potrebe Zagorja v razvoju turizma in gostinstva, o perspektivnem načrtu razvoja turizma in gostinstva bomo pa poročali obširneje, ko bo le - ta konec meseca zgotov-Ijen.
V zagorski Industriji gradbenega materiala so uvedli tople malice. — Delavci, ki so zaposleni v Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi, so že nekaj časa razpravljali o tem, kako koristno M bilo, če bi med službo prejemali toplo malico. Le-ta bi prišla v poštev še posebno v zimskem času za delavce, ki delajo v kamnolomih ln drugih delih na prostem. Pred kratkim so v tem podjetju že uvedli toplo malico.
Cesta Colniše — Senožeti že prevozna. — Letošnjo pomlad so zaradi del zaprli za ves promet cesto, ki veže Zagorje s Senožeti, Tirno in Zasavsko goro. Na odseku blizu Kala so urejevali oziroma nadaljevali popravljanje zadnjega odseka stare ceste, ki Je vezala Colniše s Senožeti. Prejšnji teden so pa delavci končali dela ln Je cesta že prevozna za motoma vozila ln odprta za ves promet.
IZ HRASTNIKA
Zdravstveni dom bodo gradili. - V hrastniški zdravstveni službi se iz leta v leto porajajo težave predvsem zaradi pomanjkanja prostorov tn ustrezne opreme posameznih ambulant. Ker se te težave pojavljajo že daij časa, so pristojni občinski organi stopili v stik s projektanti za Izdelavo projekta za zgradbo zdravstvenega doma v Hrastniku. Dela na Izdelavi teh projektov sedaj uspešno napredujejo ter bodo že v bližnji prihodnosti skončami. Odbornikom občinskega odbora v Hrastniku so bili dostavljeni na vpogled le idejni načrti novega zdravstvenega doma.
Sprememba statuta ObLO. — Spričo razdelitve občine na posamezne krajevne tn stanovanjske skupnosti so v občinskem statutu spre-
P0LŠINA PRI TROJANAH
NEZNANEC VZNEMIRJA PREBIVALSTVO
2e nekaj časa vznemirja ljudi okoli Trojan skrivnosten neznanec. Na svoje pohode odhaja, ko leže mrak, nato postaja pod okni in prisluškuje pogovorom po hišah; ko se pa prepriča, da vaščani spe; obiskuje hleve ln kumlke. Zjutraj gospodinje zaman iščejo ln kličejo kokoši. Izginile so brez sledu, tudi po devet naenkrat. Neznanec tma običajno celo toliko časa, da izbere najboljšo perutnino.
Prejšnjo nedeljo se je ta kurji tat ob enih ponoči spet potikal po Poišlnl. Vaščane Je prebudilo pasje lajanje in v luninem svitu sl lahko opazil čudno postavo v svetlih cunjah in s sklo-
njeno glavo. Strel v zrak tovariša Lovrača ga j* preplašil tn pregnal v bližnji gozd. Vendar 8» tudi to ni odvrnilo od nadaljnjih nočnih pohodov. V sredo zjutraj Je Lovrač ponovno opari* neznančeve stopinje okoli hleva.
Casl; kp smo verjeli v vraže, duhove ln strahove, so minili. Zato prosimo pristojne organe« da neznanca, ki se peča z nepoštenim delom-lzslede. Kaže pa, da se Je kraja perutnine v zadnjem času precej razširila, saj oelo slišimo, «a na Moravškem kmalu noben kmet ne bo im® več kokoši. Koliko Je resnice na tem, ne vemo> vemo pa, da bomo v tem pogledu tudi mi kma-iu pa psu, če se bodo neznančevi pohodi nadaljevani.
dolbli v vas prihaja.
NOČI so vsak dan daljše, sopce se polagoma ohlaja.
2e gospodinje muči skrb, kako ozimnico si bodo preskrbele, ker so cene na Jesen vsak dan bolj »debele«.
Sole so v tednu tem odprl« vrata na stežaj.
Zvezki, knjige in šolnine so pobrali prizadetim kar precejšen »zalogaj«.
Na račun večerov hladnih je obisk v kinu zrasel, čeprav program ni nič porasel, kar se kvalitete tiče filmov, ki so nam Jih zavrteli.
Športni kibici so se ogreli pri ekranih v soboto, ko olimpijci so naši v Rimu sl kolajno zlato priborili ln sloves nam športni zopet močno utrdili.
Ob navijanju h-uronskem so se v Rudarju bali, da ne bi strop predrli In v gostilni vsi pristali.
Za Rudarja sta ekipi košarkaški, kar obe zgubili.
V rokometu žensko »zgago« fantje dobro so oprali, saj poželi so s Svobodo kar dvoštevilčno zmago.	Plf
4
NA DNU PARIZA
80-191 kliče 02
Trbovce 02:
V četrtek, 8. septembra, ob 1Č.35 je prišlo do prometne nesreče na Kolodvorski cesti. Voznik osebnega avtomobila S-13987 Miloš Gabrijel je vozil lz smeri železniška posta-za Trbovlje. Na Kolodvorski cesti pri hiši št. 21 ga je nenadoma pričelo zanašati na levo In desno. Najprej je zadel v desni rob pločnik*. nato ga je pa odbilo z vo-*Hom čez cesto v bližnjo skalo, drl čemer Je dobil voznik lažje terasne poškodbe. Na vozilu je okrog J60.000 din škode.
Litija 02:
V ponedeljek ob 5.45 sta se na cesti HI. reda v Črnem potoku zaletela motorista Anton Plvc z motorjem S—2260 m Gabrijel Rozina. Slednji je dobil poškodbe na glavi. Na vozilih je okrog 50.000 dinarjev škode.
Na področju postal Ljudskih milic Zagorja. Hrastnika, Zidanega mosta tn Radeč ni bilo v.minulem Mrl n u prometnih nesreč
Prijatelja sta odHa naprej proti mestu in pred vhodom v mesto je Louis dejal Primožu:
»■Upam, da boste le kaj prišli. V pivovarni se ne moreva dosti pomeniti, ker je med delavci tudi nekaj "verdičrovcev».«
»Kdo so to?*
»Tako pravimo pristalem pariškega kardinala Verdlčra, ki vodi akcijo za spreobrnitev "rdečega pasu" h katoliški miselnosti. Ker precej radodarno deli miloščino, ima nekaj uspeha. Marsikateri revež se le ne zaveda, da mu položaja ne bo zboljšala miloščina, temveč boj za pravico. Le še kaj pridite, tudi jaz rad spreobračam ljudi,* se je pošalil Louis.
Poslovila sta se in Primož je izginil v cunel podzemeljske železnice.
Petnajstega marca je doživel Primož neprijetno presenečenje: doma ga je čakalo gospodarjevo pismo. Gospod industrialec se mu je opravičil, da rhu mora, čeprav nerad, odpovedati sobo, češ da jo potrebuje zase. Zato prosi, da bi jo Primož s prvim aprilom izpraznil.
"Hm, tole je pa precej hud udarec,« je zamrmral Primož. »Take lepe sobe ne bom več dobil za ta denar. No, bom pa najel kakšno slabšo — samo da bom pod streho. Morda bo še cenejša.« Gospodarja ni nič spraševal za pravi vzrok odpovedi, pač pa ga je izvedel od hišnika. Ta ga je namreč mimogrede ustavil in mu dejal:
"Torej nas zapuščate, gospod Jamar?«
»Do, gospodar potrebuje sobo zase."
"Oh, nič je ne potrebuje, saj tma
še šest drugih za tričlansko družino.
»Zakaj mi jo je pa potem odpovedal?"
"Ce znate kaj molčati, vam lahko to pojasnim."
»Kajpada, molčal bom."
"Veste, dokler ste bili študent, je bilo vse v redu. Zdaj mu pa ni prav nič všeč, da ima na stanovanju delavca. Pravi, da začnete že navsezgodaj štorkljati po sobi in jih dostikrat prebudite. Po njegovem taka palača ni primerna za delavce, sumljivo se mu pa tudi zdi, da ste se kot izobražen človek lotili umazanega dela. Dejal je, da ste najbrž kakšen anarhist, ki mu je pot v domovino zaprta."
"Eh, to pa že ni res! Pa kaj bi ugovarjal, odpoved je odpoved. — Hvala za pojasnilo, gospod Char-rier.«
Torej tako. Zdaj, ko je postal delavec, zanj ni več prostora v tej hiši! — Libertč — E gulit 6 — Frater-nitč! Enakost pa taka!
Primožu se ni nič mudilo iskati sobe. Saj jih je v tem velikem Parizu toliko na razpolago. Ob poteku roka si bo plačal drugje skromno sobico, prenesel vanjo svoja dva kovčka, pa bo vse opravljeno.
Za prvi april si je izgovoril v tovarni prosto m je začel takoj zjutraj iskati sobo. Ko je vse dopoldne zaman letal okrog, se je Sele zavedel. kako zelo se je sredi študija oddaljil od trde življenjske stvarnosti. Mislil je, da bo sobe lahko izbiral po mili volji. Spraševal je najprej v študentovskih hotelih v latinskem okraju, kjer so bili veliko cenejši od drugih. Toda najcenejše sobice so veljale tam ISO do 200
frankov, in tiste so bile zasedene. Ostalo jih je še nekaj po 300 do 400 frankov — on pa je zaslužil na mesec 450 frankov! Kako je bilo mogoče, da je tisti industrialec zahteval za sobo samo 80 frankov? Kdo ve, če ne zato, ker je imel precej zrelo, za poroko godno hčer in je morda upal, da jo bo lahko oddal vsaj tujcu, če bo ta našel po končanih študijah sebi primemo službo. Včasih je že namigaval na to. A zdaj, ko se je tujec pomešal med delavce, mu je to upanje splahnelo, zato ven s podnajemnikovi!
S študentovskimi hoteli torej ni bilo nič. Kaj pa privatne sobo v petem in šestem okraju, kjer se je počutil kot nekdanji študent še najbolj doma? Primož se je kmalu prepričal, da niso nič cenejše od hotelskih, razen tega bi se v zasebnih hišah spet kdo spotikal nad delavcem.
"Sicer pa — kaj sploh iščem v študentovskem okraju?* si je mislil■ •Zdaj sem delavec, zato moram pogledati v delavske okraje.*
Popoldne se je odpeljal z Metrom v znana delavska okraja Menilmon-tant in Bellevtlle. Spominjal se je, da je videl tam več ponižnih hotelov, kjer sobe ne morejo biti drage. Toda kako se je začudil, ko so mu ponujali slabše sobe za višjo ceno kakor v študentovskem okraju. Ni si mogel: kaj, da ne bi enega izmed zanikrnih hotelirjev vprašal, zakaj ta razlika.
•Veste, tod okrog so hoteli tudi hkrati *maisons de passe»."
"Maison de passe? Kaj to pomeni?* Primož je sprevidet, da ga je
tudi šolska francoščina pustila na cedilu.
"To pomeni, da oddajamo sobe tudi na uro, za ljubezen... V mesečno najemnino moramo vračunati vsaj nekaj denarja, ki ga izgubimo, če sob ne oddajamo na drobno..."
In res je že medtem, ko se je pogovarjal s hotelirjem, odšlo po stopnicah navzgor več parčkov, nekaj vlačug pa je postavalo pred hišo in lovilo nove goste.
"Oprostite — tega nisem vedel!*
Kazalec se je pomikal že proti peti uri. Sobo na Square Alboni mora še danes sprazniti. Ne bo prosil gospodarja za milosten odlog.
Odpeljal se je domov, pograbil oba kovčka, se vljudno poslovil od domačih in odšel iz hiše. Kam sedaj? Najprvo mora kovčke nekje varno spraviti. Saj res — čemu so Pa na svetu kolodvorske garderobe? Na postaje Gare de V Est z njima! Cez četrt ure ga je Metro odložil sredi velikega vzhodnega kolodvora. Prisopihal je s kovčkoma do garderobe in ju oddal, vtaknil na dno listnice potrdilo o shrambi in sedel na najbližjo klop, da bi se malo oddahnil in preudaril svoj položaj.
Kaj ko bi se odpeljal k Louisu in ga vprašal za nasvet? Ne, ne, ravno zato, ker je mož tako ljubezniv, mu noče biti v nadlego. Sam se je odločil za šolo življenja in sam bo plačeval bridko šolnino zanjoI Poskus naj bo samostojen, ali pa ne bo dosti vreden. Za iskanje stanovanja ima še dovolj časa, se j je do noči še daleč. Pogledal bo malo okrog trafik in časopisnih kioskov, kjer je dostikrat videl oglase za sohe. Kovčka sta na varnem, nič ga ne bo
oviralo, da ne bi lepo, zložno stikal za sobo. Do poznega večera lahka obrede pol Pariza.
Vstal je in se izmotal iz vrveče množice na trg pred kolodvorom-Kar po bulvarju Strasbourg, navzdol, potem pa na desno. V bližini velikih bulvarjev je nekaj ozkih’ pohlevnih ,ulic s starimi hišami- ~~ Tam so izložbe mlekarn, pekam C trafik, prelepljene z raznimi oglaat-
Ura je bila pol sedmih tn na blf' ščeče razsvetljeni bulvar St. Martin so se že usipali uslužbenci iz vin in pisarn. Pohiteti mora! Zavfi
je v najbližjo stransko ulico, kroži\
nekaj časa v njeni soseščini in * res napisal več naslovov. Tekal j~ po stopnicah gor in dol, si Več sob in poslušal različne odO^
pore.	„
»Sobo oddajamo samo trgovcem•
"Pustite nam svoj naslov, pa
bomo obvestili, če se lahko vselite’
•Ali imate kaka priporočila?« .. »Zakaj ste odšli iz prejšnjega novanja?"	,
»Ne zamerite, ampak s tujci ih ramo biti previdni: kaj ste P° klicu? Ali vas lahko priporoči v delodajalec?"	,
Nekatere sobice niti niso bilo J* ,fl ge, a Primož je kmalu spret)jdči> f je oddaja privatnih sob združena^ previdnim poizvedovanjem. ™
niti
se takoj kje vselil, o tem ni bilo< govora. Sicer ga je pa dokon^.^ oplašila opazka zadnje qosp(iat
pri kateri je pozvonil. Ta mu )e kla:	p
"Dragi gospod, urn bo že to res ni primeren čas za og’e°
nje soh. Zglasite se jutriJ«^
(Dalje prti
menili tiste določbe; ki govore o območjih zborov volivcev. Po novih določbah statuta občin« Hrastnik se bodo v prihodnje sklicevali zbori volivcev le za območja krajevnih ln stanovanjskih skupnosti. Novost so tudi zbori volivcev v proizvodnih enotah. Na teh zborih volivcev bodo dajali poročila o svojem delu odborniki zbora občinskega zbora proizvajalcev.
Ustanovitev sveta za gostinstvo in turizem. -Potrebe po populariziranju turizma v hrastniški občini so narekovale, da Je občinski ljudski odbor od sveta za blagovni promet ločil vpraša- , nja gostinstva in turizma v hrastniški občini in Ji” prepustil novoustanovljenemu svetu za turizem in gostinstvo. Svet za blagovni promet se J* preimenoval v svet za tržišče.
J
OD SIREDE DO SREDE
Rojstva
V nedeljo *— start v SC ligi
Moštvo Rudarja sc že nekaj časa Pripravlja za nastop v slovenski bliski ligi. Med drugimi je bilo Moštvo tudi na skupnih pripravah V Crikvenici, kjer so ob koncu Uigrali tekmo z domačini ln zmajali z 3:1.
Ligaška enajstorica bo v letošnjih tekmah nastopila z istimi »Bralci kot lani, le da bo kot vratar nastopal Zagorc. Krllska vrsta
bo pa zaradi poškodbe Lamovška precej okrnjena.
Prva tekma bo v nedeljo s Kladi-varjem lz Celja. V predtekmi bodo za točke nastopili tudi mladinci obeh ligašev.
Moštvu Rudarja želimo čimveč uspehov, da bi dostojno in častno zastopal revirski nogomet v slovenskem merilu.
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
RUDAR : SVOBODA (LJUBLJANA) 31:7 (13:3)
Za tekmo drugega kola v republiški ligi je bilo v Lj-ubljani Precej zanimanja. Se posebno faradi tega, ker je moštvo -Svobode-, ki letos nastopa z mla-uimi močmi, v prejšnjem kolu budilo republiškemu prvaku Odredu — močan odpor. V pričakovanju, da bo Svoboda ponovila igro prejšnje nedelje, se je ob ■grišču zbralo lepo število gledalcev, ki so bili gotovo razočarani, ukrati pa presenečeni nad odlično igro Rudarja. Le-ta je s hitro 'gro ln protinapadi povsem razbil domačo obrambo ln omogočil domačim napadalcem samo skromen izkupiček. Rudarjevci so prikazali lep ln uspešen rokomet, saj J* bila njihova igra polna učlnko-V“ih akcij in je dosežen rezultat gotovo plod kolektivne igre v napadu. H katastrofi domačih je največ pripomogel Ačkun, ki je aam dosegel skoro polovico golov, seveda pa moramo ponovno poudariti skupno igro vseh napadal-8ev — tako Škrinjarja, ki je ne-?abično gradil igro In tudi ostalih, ki so priborili Rudarju zaslužno visoko zmago.
Gole' so dosegli: Ačkun 14, Škrinjar 5, Žagar 5, Klančišar 4 in Je-2°s 3. Pri domačih pa Vihar 3, falčič 2 ter Zmuc in Lazorko po *nega.
srečanja v Trbovljah, poslal v igro svoje najboljše moštvo. To moštvo bo naslednjo sredo nastopilo proti Rudarju ob 18.30 v polfinalni tekmi za pokal FLRJ.
Ženska ekipa, ki letos tekmuje prvič v republiški ligi je v prvem kolu naletela na odlično ekipo Svobode v Ljubljani in utrpela poraz 10:0.
ŠAH V TRBOVLJAH
V četrtek, l. septembra, so člani šahovske sekcije SD Rudarja v Trbovljah odigrali redni mesečni brzotumlr za prvenstvo posameznikov. Turnirja se je udeležilo 16 igralcev. Partije so igrali na čas, po 7 minut za partijo. Po zanimivih borbah sta zmagala Robert Frece in inž. Jožp Drobež. Prvi je zgubil tri partije (Hribovšek, Jazbec st., Sribar), inž. Drobež je pa razen s Frecetom zgubil še z Opre-snikom, dve partiji je pa remiziral (Hribovšek, Gregelj). Mirko Sribar Je samo za pol točke zaostal za zmagovalcema, medtem ko je bi) četrti nepričakovano Tone Drobež. Dobro so Igrali tokrat Hribovšek, Gosak in Miran Gala, razočarala sta pa Škrbec in Opresnik.
Končni vrstni red za mesec september: 1.-2. Inž. Jože Drobež in Robert Frece po 12 točk. - 3. Mirko Sribar 11.5 točke. - 4. Tone Drobež 11 točk. - 5. Ivo Hribovšek 10.5 točke. - 6. Hinko Jazbec st. 9, 5točke. - 7. Janez Škrbec 8,5 točke. Slede jim Franc Gosak, Gala, Lado Gregelj In Ludovih Opresnik ter ostali.	(n)
TRBOVLJE: Ana PRAZNIK, Zagorje, sina; Ana FRAJLE, Trbovlje, sina; Marija BUDJA, Trbovlje, sina; Ljudmila ZALTER, Hrastnik, sina; Marija POLC, Zagorje, sina; Štefanija BREZNIKAR, Trbovlje, hčerko; Štefanija BRVAR, Izlake, hčerko; Jožefa LAZNIK, Hrastnlk-Kovk, sina; Vera SMITPETER, Tr-bovlje-Dobovec, sina; Marija MEDVED, Radeče, hčerko; Ivana BOV-HAN, Trbovlje, hčerko; Ana LIVK, Zagorje, hčerko; Milena MARELA. Trbovlje, hčerko; Marija BRVAR, Vače, hčerko; Ana KMETIC, Radeče, sina; Mihaela DEZAN, Hrastnik, hčerko; Marija JERMAN, Trbovlje. hčerko.
LITIJA: Rojstev ni bilo. HRASTNIK: Rojstev ni bilo. ZAGORJE: Rojstev ni bilo.
Poroke
HRASTNIK: Franc NOVAK, delavec, Brnica 24, in Rozalija LESJAK, delavka, Brnica 24.
LITIJA: Josip STINBERGER, delavec, Založane-Banja Luka. in Frančiška KOBILSEK, delavka. Golišče 18, Kresnice.
ZAGORJE: Porok ni bilo.
TRBOVLJE: Franc LAMPE, kovač, Trbovlje, in Marija KOLA-REC, delavka Iz Trbovelj.
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega moža, očeta, brata in strica
FRANCA ILNIKARJA,
ki Je na povratku v domovino tragično umrl, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi govorniku za poslovilne besede, godbi, pevcem ter darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoči: žena Anne, hčerka Marija z družino, sestre, brat in ostalo sorodstvo.
Miilheim, Essen, Zagorje.
Smrti
POKALNI NOGOMETNI TURNIR V RADEČAH
V nedeljo bo JMdionu derby
na Rudarjevem jesenskega dela
Prejšnjo nedeljo je NK Radeče priredil v počastitev krajevnega praznika pokalni nogometni turnir ob sodelovanju . nogometnih moštev iz Jevnice, Sevnice, Senovega in domače ekipe.
Dopoldne so se pomerili;
RADEČE 1 SEVNICA 5:1 (3:0)
Radečam so bili za razred boljša ekipa in so v vseh pogledih nad-krlljevali borbene Sevničane. Gole za domače so dosegli: Knaus 3, Ernesti in Hlršel pa po 1. — Najboljši na terenu so bili Knavs, požrtvovalni Ernesti in Martinšek pri domačih, pri gostih pa srednji krilec.
SENOVO : JEVNICA 1:0 (1:0)
Sevničanl so bili mnogo boljši kot njihovi soigralci ln bi z več Iznajdljivosti pred golom lahko dosegli boljši rezultat. Igra Je bila zanimiva in borbena, na momente pa celo ostra. — Pri Senovčanlh je bila najboljša desna zveza, pri mo-
---	CILKA UCJUOija« UV-Oirn L v LLC
prvenstva. Nastopil bo Odred iz štvu Jevnice pa obramba, yubijane, ki brani naslov republi-
Popoldne so se v borbi za prvo ln drugo mesto spoprijeli:
RADEČE : SENOVO 1:0 (1:0) Bila je to zelo zanimiva Igra, v kateri so bili Radečam boljši v polju in je njihova zmaga povsem zaslužena. Obramba je bila boljši del radeškega moštva, pri Senovčanlh pa napad. — Gol je dosegel Knavs. Zraven njega je bil od domačih Simončič najboljši na terenu, v senovškem moštvu pa desna zveza.
JEVNICA : SEVNICA 7:4 (1:1, 2:2) Dvakrat petnajst minut podaljška ni dalo končnega rezultata, tako da so morale odločiti tekmo enajstmetrovke. Pri tem so bili Jevničani na boljšem z odličnim vratarjem na čelu ter so zasluženo zmagali z rezultatom 7:4.
Finalnim tekmam je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Zmagovito moštvo Radeč je dobilo od SZDL lep pokal, vse ostale ekipe pa diplome ln praktična darila. -ik-
®jega prvaka. Tekma bo gotovo fMiimiva, saj je odred že nekaj S najboljši v Sloveniji ter bo tudi ■vKrat, zavedajoč se pomembnega
KOŠARKA TRIGLAV : RUDAR 65:61 (35:22)
ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV 45-LETN1CE ELEKTRARNE TRBOVLJE
Na čast 45. obletnice obstoja termoelektrarne v Trbovljah so odigrali v domu SD Rudarja sindikalni šahovski brzotumlr. Na žalost so se tega tekmovanja ude-v tekmi republiške lige je Rudar leiile samo štiri ekipe. Zmagalo je J^nadl slabe igre v prvem polčasu moštvo termoelektrarne, ki je vse vel ponovni poTaz. V drugem nasprotnike odpravilo z visokimi
Metalija 8:2. - III. kolo Metalija : Standard 6,5:3,5, Elektrarna : Rudnik 8,5:1,5.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.03, 6.80, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 20.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 14. septembra:
8.05 Zenski in moški zbor DPD »Svoboda« Hrastnik p. v. Viktor-Malovrha; 3.30 Zvočni kalejdoskop; 9.00 Zabavna glasba na tekočem traku; 11.00 V ritmu današnjih dni; 11.30 Družina ln dom; 12.00 Kvartet Milana Stanteta; 12.25 Hammond orgle v ritmu; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.50 Zabavni orkester bolgarskega radia p. v. Georgljeva; 15.40 Melodije starega Dunaja; 16.00 Novost na knjižni polici; 17.10 Deset minut lz naše beležnice; 18.45 Radijska univerza — dr. Panta Tu-tundžič: Kovine na zemlji in v vesolju; 22.15 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča.
ČETRTEK, 15. septembra:
8.05 Brahms:	Madžarski plesi;
8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Igra Mariborski Instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba; 13.50 Zavrtimo naš glasbeni globus!; 16.20 Parada plošč; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.30 športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 20.50 Ob sedemdesetletnici Franceta Bevka (literarni odaja).
a ~Vili	idš, v Ul UgClll
je bil Rudar boljši, toda to ni zadostovalo, da bi nadoknadil pre-T®llko razliko lz prvega dela. Pri domačih sta bila najuspešnejša fbs (18) ln Petrič (10), za Rudarja L* Pa dosegli Otopal 19, Sčurk 10, lavzel 10, Polčnlk 4, Hočevar 2 10 Vlrt 16 točk.
9CVCVP
RUDAR : CELJE 42:30 (20:16)
.Rudarjeva ekipa je v Celju v jj-^bl za točke v n. ligi zasluženo Premagala požrtvovalne domačln-**• kjer so se najbolj izkazale La-Jrinljeva (14), Strumeljnova (10),
“reznlkarjeva (8) ln Majdičeva (6). - v naslednjem kolu so pa Imele R, domačem igrišču v gosteh ekipo Jovana (Ljubljana), ki je na rivem mestu v tej ligi. Domačln-niso bile kos rutiniranim igral-Trih in so le-te zasluženo osvojile De točki z zmago 47:21.
ROKOMETNI TURNIR V RADEČAH
. Krajevni <4dbor SZDL v Radečah i,. v Počastitev krajevnega praz-1,1 a organiziral rokometni turnir, n1 80 se ga udeležile ekipe »Ce-rtVT' »Laško«, -Zidani most«. »Raze'1®” in Rudar. Zmagal Je Rudar i® -ar : »Celje« 6:4. »Laško« 10:6. nadeče« 10:6) in osvojil pokal, -jugo mesto je pripadalo »Celju«. •Jsanizacija je bila dobra, predrt??? Je pa važno to. da Je prire-(l^v kot propagandni nastop zelo
rezultati. Drugo mesto je v tem turnirju zasedla ekipa Rudnika pred Metalijo ln Elektro-Standar-dom. Zmagovalno moštvo je nastopilo v postavi: Jazbec ml., Jazbec st., Taušlč, Kukovič ln Gala.
Turnir Je bil dvokrožen. Končni vrstni red: 1. Termoelektrarna 24,5 točke. - 2. Rudnik 16 točk. - 3. Metalija 13 točk. -	4. Elektro-
Standard 6,5 točke.
Posamezni dvoboji: I. kolo: Rudnik : Standard 9:1, Elektrarna :
LAHKOATLETSKI DVOBOJ V RADEČAH
V počastitev krajevnega praznika Radeč je mestni komite LMS organiziral prejšnjo nedeljo lahkoatletski dvoboj med ekipami Radeče : Rudnik Hrastnik. Tekmovanje Je lepo uspelo, za kar gre največ zaslug požrtvovalnemu športnemu delavcu prof. Pešcu ln predsedniku mestnega komiteja Ljudske mladine tov. Strnadu.
Radečani so bili dosti močnejša ekipa ln so zasluženo zmagali z visokim rezultatom 89:61.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili:
Tek na 100 m: 1. Koren (R), 2. Knavs (R). - Krogla: 1. Zahrastnik (R), 2. Koren (R). - Daljina: 1. Koren (R), 2. Flajs (H). - Troskok: 1. Koren (R), 2. Zahrastnik (R). -Višina: 1. Male (R), 2. Kranjc (R).
Najboljši rezultat je dosegel v teku na 100 metrov Koren z odličnim časom 11,1 sekunde. Zmagovita ekipa Radeč je na koncu tekmovanja prejela lep pokal, darilo SZDL Radeče.	-tk-
TUDI V LNP PRIČNO S TEKMOVANJI 18. SEPTEMBRA
18. septemJbra so ptričeli s tekmovanjem tudi v Ljubljanski nogometni podzvezi. Tekmovanja bodo potekala v pod zvezni nogometni ligi, v I. razredu LNP (tu bosta dve tekmovalni skupini) in v mladinski ligi (kjer bosta pr$v tako dve tekmovalni skupini). Za ljubitelje nogometa Hz Zasaivja navajamo, da bodo letošnjo jesen sodelovali v podzvezni ligi zraven Grafi čar j a iz Ljubljane, Papirni-
ODBOJKARSKI TURNIR V RADEČAH
TVD Partizan v Radečah Je v počastitev krajevnega praznika organiziral pokalni odbojkarski turnir ob sodelovanju hrastnlškega Rudarja, Papimičarja lz Radeč ter domače ekipe. Zmagala je ekipa radeškega Partizana, ki Je premagala oba nasprotnika. Zmaga je zaslužena, saj so Radečani pokazali lepo ter tehnično dovršeno Igro. - Najboljši Igralci v domačem moštvu so bili: Bindar, Luka-šček in Gospodariš I. - Drugo mesto Jc zasedla ekipa Rudarja iz Hrastnika, ki je pa le s težavo premagala Papirničarja. Treba pa je priznati, da so se gostje odlikovali z enostavno In disciplinirano Igro. - Tretji so bili Papirničarjl, ki so nastopili v oslabljeni sestavi in niso mogli računati na večji uspeh. •
-lk-
PETEK, 16. septembra:
8.30 Od tu in tam; 9.00 Nedeljski razgovor (ponovitev); 10.40 Popevke se vrstijo; 11.00 Trio Edvarda Goršiča iz Celja; 12.00 »Dobra volja je najbolja«; 12.25 S sončnega juga; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.05 Radij sika šola za nižjo stopnjo — Jama Milčinski; Pravljica o povodnem možu; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 16.00 Humoreska tega tedna - Sean 0’Faolaln; Zvesto prijateljstvo; 16.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 18.15 Veseli hribovci gostujejo...; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 17. septembra:
8.05 Pevec Frank Sinistra; 8.40 Partizanske pesmi bratskih narodov; 9.25 Od valčka do sambe; 10.10' Za vsakogar nekaj: 11.30 Pionirski tednik; n.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana: 12.00 Trlo iz doline - pojeta Darto ln Darko: 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Skozi vas . . . (narodne in domače viže); 16.00 Na platnu smo videli: 17.10 Parada plošč; 18.20 Godalni orkester Tutti aCma-rata ln Sest trobent: 20.00 -Pojmo na Štajersko« . . . (narodne ln domače viže); 20.25 Sobotni mozaik; 22.15 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 18. septembra:
7.15 Izletnikom na pot; 8.00 Mladinska radijska Igra - Povest o kalifu Štrku; 8.37 Iz albuma otroških pesmi; 8.52 Z zabavno glasbo v nori teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... - Peter Satur: Zavezniški pilot; 11.00 Igramo za vas; 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma: 15.30 Pri »Veselih hribovcih«; 16.00 Melodije za vas: 17.00 Šport in glasba; 21.00 Športna poročila.
PONEDELJEK, 19. septembra: 8.20 Za otroke; 10.10 Za ljubitelje popevk ln ritmov; 12.00 Štirje fantje na obisku pri nas; 12.25 Zaba-
TSBOVLJE:	Marija ŠTURBEJ,
roj. Dernovšek, Trbovlje, stara 76 let; Rudolf JERE. Trbovlje, star 47 let; Josip KUNIČ, Trbovlje, star 36 let; Veronika KOČAR, roj. Pirnat, Trbovlje, stara 78 let; Jožefa STRGARSEK, roj. Dolanc, Trbov-lje-Dobovec, stara 86 let; Pavel PESTOTNIK, upok. iz Zagorja, star 65 let; Jožefa DRAGAR, roj. Klavs, Partizanski vrh, stara 83 let; Antonija CESTNIK, roj. Jerman. Vrhe, stara 61 let.
ZAGORJE: NI bilo smrti.
LITIJA: Darka JENKO, name-ščenka, Litija, Brodarska 7, stara 46 let.
ir^lR.ŽSrS&SfS -n opoldanski spored; 13.30 Pev;
ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV 45-LETNICE ELEKTRARNE
V	počastitev 43-letniee delovanja Elektrarne Trbovlje so bila prirejena razna športna tekmovanja. Najprvo medobratno tekmovanje v sedmih športnih disciplinah: šahu, odbojki, namiznem tenisu kegljanju, nogometu, atletiki ln streljanj u.
Na tekmovanju je nastopilo 52 tekmovalcev, •tar naša 22.5 % zaposlenih. Pokal zmagovalca je sprejela ekipa lz Delavnic, ki Ja zmagala v večini disciplin. Končni rezultat 5:2. Obrat je zmagal samo v šahu ln nogometu.
V	šahu Je zmagal Obrat s 4 ln pol proti * m pol točke. V odbojki Delavnice s 3:0, v kegljanju Delavnice s 378:370 podrtimi klini. V nogometu Obrat z 1:0. V atletiki Delavnice s 78:52 točk. v teku na 100 metrov Drafco Nučič.
V	teku na 1000 metrov (starejši člani) Franc K°s, mlajši člani: Inž. Pavel Kunc. - Skok v
daljino: Drago Nučič. - Skok v višino: Drago Nučič. - Met krogle: inž. Pavel Kune. - V streljanju je zmagala spet Delavnica s 389:309 krogi.
Po Internem, obratnem tekmovanju Je pa bilo tekmovanje med športniki trboveljskih delovnih kolektivov: Cementarna, Elektro-Standard, Metalija, STT, Elektro-Trbovlje Mehanika, Rudnik Trbovlje, Elektrarna. Tekmovalo je 9 ekip kolektivov. V namiznem tenisu je zmagala STT, v kegljanju Rudnik, v šahu Elektrarna, v streljanju Metalija, v odbojki STT, v atletiki Elektrarna. - V vseh disciplinah Je nastopilo 370 tekmovalcev.
V soboto, 17.' septembra, Je na sporedu tekmovanje v trobuju med Elektrarnami Šoštanj, Zagreb tn Trbovlje v vseh 7 športnih disciplinah.
Ljubljane, Kočevja in Salve .iz Tacna tudi klubi lz Zasavja: BRATSTVO ln RUDAR lz Hiast-nika, PROLETAREC Iz Zagorja in LITIJA. Razumljivo Je. da bodo tekmovanja zanštniva, še posebej zato, ker bodo naši klubi — tako. kaže — tudi to sezono krepko posegli v borbo za prvo mesto. Upajmo, da bodo imeli pri tem več sreče kakor ob tekmovanju v zadnji sezon1.
V 2. skupini I. razreda LNP bosta pa med ostalimi tekmovali tudi moštvi PAPIRNIC ARJA lz Radeč in SVOBODE iz Kisovca. V tem tekmovanju računamo, da bodo nogometaši kisovške Svobode, kt so izpadli lz podzvezne nogometne luge, zastavili vse sile, da se spet vrnejo v višjo tekmovalno skupino.
Velja omeniti, da bodo tekmovala tudi mladinska moštva na območju LNP, ln to v dveh skupinah. uvedbo tega tekmovanja je treba še posebej pozdraviti, saj bo ta ukrep po vsej veirjetnostl dobro vplival na dvig nogometa na področju ljubljanske nogometne podzveze. Razen tega bo pa LNP organizirala še tekmovanja mladih moštev ln moštev sindikalnih podružnic, seveda le tedaj, če se bo za tekmovanje priglasilo dovolj moštev.
Novost je še, da pionirska moštva v okviru ljubljanske nogometne podzveze ne bodo tekmovala. Tekmovanje pionirskih nogometnih moštev bodo organizirali le nogmetni Klubi za posamezna področja, vodstvo ljubljanske nogometne podzveze je pa že razpisalo tekmovanje med klubi za množinčoet in pvaliteto tekmovanja pionirskih enajsteric.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
•	NAROČNIKI ZASAVSKEGA
•	TEDNIKA IMAJO PRI
•	MALIH OGLASII)
•	OSMRTNICAH IN ZAHVA-
•	LAB 50-ODSTOTN1 PCPT781
ski zbor KUD Jože Vlahovič se predstavlja z novimi posnetki;
15.40	»Spominčice«; 16.00 Naši popotniki na tujem - Franček Las* baher; Na delovni akciji v Vzhodni Nemčiji; 16.40 Igra pianist Cor de Groot; 17.10 Šoferjem na pot;
18.40	S knjižnega trga; 20.00 štiri krat deset.
TOREK, 30. septembra:
8.53 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: Saj nisem nalašč; 9.25 Poje ženski zbor Svobode Laško p. v. Julija Goriča; 10.10 Parada popevk; 11.05 Vedri zvoki; 12.00 Stane Starešinič poje in igra belokranjske pesmi; 12.25 Klavir v ritmu; 13.30 Jugoslovanski operni pevci pred mikrofonom; 14.05 Radijska Sola za višjo stopnjo — Jože Dolničar: Včasih bobni - danes televizija; 15.40 »Tam doli za Dravco« in drugod z domačimi ansambli; 17.20 Ljudske pesmi in plesi iz Sovjetske zveze; 18.00 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 18.50 Človek in zdravje - dr. Bojan Fortič: Tuberkuloza nekdaj ln danes; 20.00 Pojo tuji pevski zbori.
MALI OGLASI
K ODRASLI DRUŽINI IŠČEMO GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe za dopoldanske ure. — Naslov v upravi Usta.
KINO
KINO »DELAVSKI DOM« TR BOVLJE: 14. ln 15. septembra jug. barvni cinem. film »Kočija sanj«; od 16. do 19. septembra ital. barvni cinem. film »Herku-les«; od 20. do 22. septembra argentinski film »Dva brea son ca«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II; 14. septembra:	jugosl
film »Taka pesem vse osvaja« od 15. do 19. septembra: kopro dukcijskl barvni vistavision film »Evropa ponoči«; v nedeljo, 18 septembra ob 10. uri matineja filma »Vesele zgodbe vojaka Brovkina« (vstopnina 20 din); 20. in 21. septembra:	ameriški
barvni film »Z'Vto v džungli«.
KINO »SVOBODA-ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 14. do 16 septembra: amer. barvni vista vislon film »Vojna in mir« (I. in II. del skupaj). Predstave samo ob 17. utI. Od 17. do 19. septem-
Televizija
Sreda. 14. septembra Beograd:	18.40 Svet v
znamkah; 19.00 »Cas, ljudje te dogodki« - reportaž«) 20.00 TV dnevnik; Zagrebi 20.15 TV Helikopter na velesejmu — raklamna oddaja; 20.30 Mladi pevci pred TV kamero — zabavna obdaja; Beograd: 21.30 Portreti te srečanja.
Četrtek, 15. septembra Ljubljana: 18.00 Obisk v kiparski delavnici; 18.30 »Zračna zveza« — TV fil iz serije Interpol; 19.00 Obzornik; Beograd: 20.00 TV Dnevnik; Ljubljana: 20.20 TV Kiosk - reklamna oddaja; 20.30 Prenos koncerta s festivala jazza na Bledu.
Petek, 16. septembra Beograd: 20.00 TV Dnevnik; 20.15 TV o filmu -reportaža; 20.45 Kinoteka. Sobota, 17. septembra Ljubljana:	18.00 Frane
Milčinski:	»Zvezdica za-
spanka« — prenos lutkovne predstave iz Ihana — gostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane; Beograd: 20.00 TV Dnevnik; Zagreb: 20.15 TV Reklame; 20.30 »Alarm v Grand hotelu« — zabavna oddaja; 21.30 Serijski TV film.
Nedelja, 18. septembra Ljubljana:	9.30 Kmetij-
ska oddaja: Vzreja baconov — prenos iz Ihana; 10.15 »Lassie« — TV film za mladino. - Popoldne prenos Športnega dogodka; Beograd: 20.00 »Sedem dni« — zanimivi dogodki doma in po svetu; 20.30 Celovečerni film.
bra: jug, film »Naša pota se razidejo«; 20. in 21. septembra: amer. barvni cinem. film »Dolina nasilja«.
KINO »SVOB IDA II« V HRASTNIKU:	14. septembra:
(za šole) amer. barvni film »Puščava, katerh izginja:; 14. In 15. septembra: amer. barvni VV film »To je strup«; 17. septembra: romunski barvni CS film »Orel 101«; 18. in 19. septembra: amer. barvni Cs film »Žiži«; 20. septembra:	amer. barvni
film »Ponny ekspress«; 21. In 22. septembra: amer. film »Obremenilna priča«.
0 DELU STANOVANJSKE SKUPNOSTI ZAGORJE
Razumljivo je, da se — kot drugod po Zasavju — tudi v Zagorju ob Savi stanovanjske skupnosti ubadajo še z raznimi začetnimi težavami. Kljub temu pa uresničujejo nekateri najbolj nujne načrte.
Stanovanjska skupnost Zagorje I je za zdaj osredotočila vse sile za ureditev oziroma povečanje zmogljivosti pralnice. Iz sredstev, ki jih je nedavno tega razdelil sv^t za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi (mimogrede naj omenimo, da so tako prejeli 800.000
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 35. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 35. številki Zasavskega tednika za naše pionirje, se glasi (vodoravno in navpično): 1. OTON, 2. TOČA, 3. OČIM, 4. NA-MA.
Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado MILI DOLINAR, učenki 5. razreda osnovne šole, pošta Zagorje ob Savi, Prešernova cesta 3. Darilo ji bomo poslali po pošti. Vsem ostalim pionirjem za pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Dragi pionirji! Danes hitro rešite tole šaljivo uganko:
KAJ JE PRI JEDI NAJBOLJ POTREBNO?
Rešitev uganke pošljite čimprej na naše uredništvo. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena ln priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem obilo sreče pri reševanju naše uganke!
'	UREDNIŠTVO
93. — Počitek jc bil kratkotrajen. Odpravili so sc skozi gozd na raziskovalno ekspedicijo. Veselo so preskakovali razpadajoča debla, se prerivali skozi zapleteno grmovje in zdajpazdaj naleteli na skrite kotičke, ki so bili pregrnjeni s travo in cvetjem kot z nekakšno preprogo. To raziskovanje jih je veselilo, ni pa navdajalo njih srca z kdove kakšnim presenečenjem. Dognali so, da jc otok kake tri kilometre dolg in četrt kilometra širok.
\
94. — Obala, ki se je najbolj približevala bregu, je bila ločena od otoka z ozkim kanalom, ki jc bil morda le kakih sto petdeset metrov širok. Skoraj vsako uro so se malce kopali in tako jr bilo že skoraj sredi popoldneva, ko so se vrnili v taborišče. Bili so preveč lačni, da bi se tokrat odpravili lovit ribe. Zato so segli kar po mrzli gnjati in posedli v senco na razgovor. Toda razgovor se jc kmalu zataknil in popolnoma za-narL
95. — Občutek osamelosti je čedalje bolj prevzemal fante. Začeli so razmišljati. Neko neopredeljivo hrepenenje sc jih je polaščalo. Toda sramovali so sc svoje slabosti in nihče ni bil toliko pogumen, da bi jasno povedal svoje misli. Mahoma pa so začeli segati do njih nek) čudni, prav posebni glasovi. Postajali so bolj izraziti in »pirati« so drug drugega vprašujoče pogledali.
96. — »Kaj je to?« jc vzkliknil Joe pridržano. »Ne vem,« je odvrnil Tom popolnoma Uho. »To ne bo grmenje,-ie pristavil Huck g skoraj plašnim glasom, »kajti grom ...« — »Tiho bodi!« je siknil Tom, »raje poslušaj in ne blebetaj.« Nato so čakali nekaj časa in to čakanje se jim je zdelo cela večnost, nato je pa bobnenje zopet skalilo tišino. — »Pojdimo in poglejmo raje,« je dejal Tom, »kaj je...*
dte) so kupili še en pralni stroj in bojler. Skupina iz montažnega servisa tovarne »Hiimo« iz Maribora je pralni stroj in bojler že montirala ter tako oba že služita svojemu namenu.
Čeprav so nekateri menili, da se je ta stanovanjska skupnost v zadnjem času preveč zavzela za ureditev pralnice in da je vse drugo pustila vnemar, je treba dodati, da je Zagorje nujno potrebovalo pralnico večje zmogljivosti in da je bdlo to »preveč enostransko zanimanje te prizadevanje« kar potrebno. Kako potrebna je pralnica v Zagorju, priča dejstvo, da nenehno narašča število tistih, ki prinašajo perilo v pranje. Pa tudi gospodarske organizacije se vse bolj poslužujejo teh uslug.
Ko že govorimo o pralnici, moramo poudariti, da so pri urejevanju pralnice nudile stanovanjski skupnosti Zagorje I pomoč nekatere gospodarske organizacije, tako Lesno predelovalno podjetje, Gradbeno podjetje in obrat »Varnost« rudnika, sicer pa so pomagali stanovanjski skupnosti še Gostinsko podjetje in Kurivo-promet.
Razumljivo je, da bodo sedaj, ko je pralnica že urejena, posvetili vse sile reševanju ostalih nalog. Se letos hočejo urediti gradbeno remontni servis (za sedaj botio e ort viru tega servisa delali mizarji in zidarji). Sicer bi ta servis ustanovili že prej, a niso mogli nikjer najti primernega prostora. Upajo, da bodo tudi ta problem že v kratkem rešili. V načrtu imajo nadalje ureditev otroškega igrišča na Selu. Sicer so menili, da bo igrišče, zgotovljeno že do letošnjega poletja, ker so sredstva za gradnjo otroškega igrišča v proračunu CbLG zagotovljena te so tudi prebivalci Farčnikove kolonije 'na Selu pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, a se ie zadeva zataknila pri izdelavi načrtov. V načrtu je prav tako, da se na območju otroškega igrišča zgradi manjši paviljon s tremi prostori (igralnico za primer slabega vremena, prostor za shranjevanje rekvizitov in bife za otroke). Nekaj materiala za gradnjo paviljona že imajo (opeka).
2e pred časom so menili, da bi ustanovili še žagarski servis, ki bi izvrševal usluge (žaganje drv) po vsem Zagorju. Vendar cirkularke še niso predelali tako, da bi bila samo-orevozna. Računajo še. da bodo prihodnjo pomlad, v kolikor bodo, dobili na voljo prostore Gospodinjske šole. ure-dili manjši obrat družben* prehrane.
RAK NA ŽELODCU EVROPA PONOČI
OB PRAVEM ČASU JF KIRURŠKO ZDRAVLJENJE POPOLNOMA USPEŠNO
KATERI SO GLAVNI ZNAKI?
Kak na želodcu je precej pogosto obolenje, ki ga srečuje-iho pri ljudeh od tridesetega leta dalje. Za to bolezen zbole moški bolj kot ženske. Tako za raka želodca kot za raka drugih organov ne vemo pravega vzroka. Znano je na primer, da se 1* žira na želodcu kaj rad razvije rak, zaradi česar je priporočljivo, da vsak ugotovljen čir na želodcu čimprej operiramo in tako preprečimo, da bi se iz njega razvil rak.
Za te bolnike je značilno, da nimajo v redu stolice.
Rakasto obolenje na želodcu povzroča tu in tam trgajoče bolečine v želodcu. Pomanjkanje apetita in gnus pred mesnimi jedmi, hujšanje, nespečnost ter pomanjkanje volje za delo so pogosti znaki tega obolenja. Ce bolezni ne zdravimo, se začne v Želodcu nabirati tekočina, v jamici nad ključnico pa zatečejo žleze, bolnik prične močno hujšati in hitro slabeti. Ce se rak razvije na prehodu požiralnika v želodec ali na mestu, kjer prične dvanajstnik, se lahko zaradi naraščanja tumorja prehod oziroma izhod iz želodca zadela.
Rak na želodcu povzroča komplikacije. Najbolj običajna je perforacija — želodec poči — in sicer zaradi tega, ker se je stena želodca zaradi naka stanjšala. Še bolj pogoste so krvavitve. Ce je stena želodca počila, se vsebina želodca razlije v trebušno votlino, kar povzroči vnetje trebušne mrene. To je silno nevarna komplikacija, ki največkrat povzroči smrt. Pri krvtavi-tvah lahko bolnik takoj izkrvavi, zlasiti še, če je počila kaka večja žila.
V takih primerih se hrana v želodcu dolgo zadržuje, pogosto je pa njen prehod v črevo popolnoma onemogočen. Zaostala hdana v želodcu razpada, zaradi česar nastajajo plini, trebuh je napet, bolnik pa stalno kolca.

Zave^ je padla, olimpijske kolajne so razdeljene živahnost pred televizijskimi sprejemniki je popustila. Večer za večerom so se vrstili vneti ljubitelji športa pred televizijskimi ekrani. To je vse prav, samo dobro bi bilo, če bi bili nekateri gledalci malo bolj disciplinirani in med predvajanjem slik ne bi kadili. Spet drugi so se tako pokomodili, da so prav po »amerikansko« polagali svoje okončine na mize in stole drugih. Prav ponižno bi predlagal, da društva in klubi uvedejo -hišni red«. Kdor se ga pa ne bo maral držati, naj raje hodi televizijske sprejeme gledat na gmajno.
Vsako leto je huda stiska s šolskimi knjigami. Ko se prične šolsko leto, pač niso učenci krivi, da po knjigarnah ni dobiti nujno potrebnih učnih knjig. Tako je na primer imela v osemletki v Zg. Trbovljah samo ena učenka 7. razreda srbohrvatsko čitanko, a še to je dobila v Celju. Učiteljica je dejala učencem: -Dobite Jo, kjer hočete, imeti jo morate!« Komentar menda ni potreben.
V	soboto sem jo ravsnil z ženo in malim otrokom na Partizanski vrh. V •očHniškem domu je bilo nabito polno. Vse je bilo v redu, pa so prihrumeli cowboyci iz Zagorja. Petindvajset jih je bilo po številu ter so delali takšno -ga-lamo« v pozno noč, da je bilo že od sile. Da tako vedenje ne sodi v počitniške domove, menda ni treba nikomur praviti, saj že samo ime planinske postojanke pove, čemu je namenjena. Ce prištejem še tiste, kar so pustili v domu za -spomin«, ko so klicali -Urha«, prav dobro razumem upravnico doma, ki Je dejala, da take družbe še ni imela v gosteh, odkar je na Partizanskem vrhu.
— Za gosta je vse dobro - menda mislijo ponekod. V nedeljo zvečer sem sedel v restavraciji na Vodah ter naročil oranžado, dobil pa - limonado. No, prav, sem si mislil, a limonada, ki mi jo je prinesla uslužbenka gostišča, je imela duh po gnilobi. Da pijače iz gnilih limon nihče ne mara, je menda razumljivo. Plačal sem jo, spil pa seveda ne.
V	Litiji so predzadnji petek, 2. septembra, delavci pred novim stanovanjskim blokom štev. 10 kopali jarek, da popravijo vodovod. Namesto da bi pohiteli z delom, so se prepirali in motili stranke. Voda je zaradi počene cevi lila, da je je bilo toliko, da bi kmalu moral najeti čoln za moje nadaljnje romanje po drugače tako prikupnem kraju našega Zasavja.
Tudi v idilični Konjšicl sem se oglasil, kjer sem si ogledal Mladinski dom in pred njim vrt, kjer so posadili vse rože, kar jih raste kjerkoli po Sloveniji. Ta vrt je pa sedaj vse drugo, kot lepo urejen alpinetum. Menda skrb za ta nasad ni važna, raje se pač ukvarjajo s prirejanjem veselic, ki -več prinesejo« ..,
V	Zagorju so pred nedavnim stanovanjske hiše dobile smetnjake. Pa so se nekateri hišni sveti branili, da jih vzamejo. Shodilo se Je pa celo to, da so te skrinjice sicer ponekod prevzeli, a jih shranili na podstrešju, da se ne bi zamazale, ali kaj. - Sc tiste, ki so za take reči pristojni, bi prosil, če bi na Cankarjevem trgu v Zagorju spet obnovili žarnico, ki je -mrknila«, kakor pravijo. DO trenutka, ko to pišem, se še nihče na to ni spomnil. Tudi tu je potreben red.
Povedati vam še moram, da sem imel pretekli četrtek smolo. V Trbovljah sem hotel zvečer v naši hiši na Trgu revolucije štev. 11 v drugem nadstropju v pisarni opraviti neko nujno delo. Pa ni bilo luči. Klical sem zaradi tega najprej štev. 80-133, pa se ni nihče oglasil. Samo tisti znani -u« sem slišal v slušalki. Nato sem klical še važnejšo številko 80-118, spet nobenega drugega odgovora kot zadnji samoglas-
nik slovenske abecede. Podjetje Elektro-Trhoveljske bi prav ponižno prosil, da ima vsaj na svojem sedežn -dežurnega«,
ki bo povedal strankam, kako in kaj. Dežurni je nujno potreben v glavni pisarni podjetja vsak trenutek, saj se lahko pripeti na električnem omrežju kaj hujšega.
Do prihodnjič vsem lepe pozdrave!	Vaš Pepče
komplikacije in se tudi rak ne bo več pojavil. Če je pa rak že zajel vso želodčno steno ter že morda prešel na sosedne žleze, kj so okrog velike in male krivine želodca, bo operativni poseg manj učinkovit, saj je rak zajel že vse sosedne organe. V takih primerih bo kirurg odstranil razen tumorja tudi ves želodec in na mesto njega vstavil tanko črevo. Takim bolnikom bo življenje podaljšano za tri do pet let; rezultati so bolj-
ši, če bolnika pravočasno obsevamo, ker moremo na ta način podaljšati življenjsko dobo za deset do petnajst let.
Ce imamo bolečine v želodcu, smo brez apetita, često bru-
hamo in naglo hujšamo, se čimprej posvetujmo z zdravnikom, če mordja ne gre za raka na želodcu. Vsako odlašanje pomeni izgubo dragocenega časa za operacijo, ko je kirurško zdravljenje še uspešno.
Dr. S. B.
Kdaj je treba želodčnega na-ka kirurško zdraviti? Danes je večina zdravnikov mnenja, da je treba vsak čir na želodcu, ki je rentgenološko ugotovljen ali kako drugače zanesljivo razpoznan, čimprej operirati. To predvsem zato, ker statistike potrjujejo, da največ želodčnih čirov prej ali slej preide v rakasto obolenje. To pa navadno ne velja za čire Ra dvanajstniku. Ko je v začetnem stadiju rak na želodcu lokaliziran samo v delu želodčne stene, in še ne po vsej steni, zadostuje, da s kirurškim posegom odstranimo tumor (raka) ter dve tretjini že-lodoa. Če tako operiramo, ne bodo pozneje nastopile nikake
Gospodarstvo po sveto
PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V ZAHODNI NEMČUl
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so v Zahodni Nemčiji izdelali 1,469.244 motornih vozil, kar je za 23.7 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. Okrog 47.6 odst proizvedenih vozil so izvozili, medtem ko so jih v istem času lansko leto izvozili 57,4 odstotka.
torjev skoraj vseh velikosti povečala na 133.000 ton na leto. Prihodnje leto bo podjetje izdelalo 14 000 Dieselovih motorjev.
TRANZIT SKOZI REKO
V prvih šestih mesecih letos je dosegel blagovni promet Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške čez reško luko 755.000 ton, kar je za približno 90 odstotkov več kot V istem času lani. Istočasno se je tudi prevoz blaga z jugoslovanskimi ladjami povečal za 50.000 ton, kar dokazuje, da niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih je nudilo veliko povečanje tranzita, in da je bil velik del dobička, ki bi ga lahko dosegli s pomorskim prevozom tega blaga, prepuščen tujim ladijskim lastnikom.
KITAJSKA IN SOVJETSKA KONKURENCA
Kitajska jn Sovjetska zveza sta povečali svojo konkurenco Indiji in Japonski na tekstilnem tržišču v Singapu-ru. V prvi polovici letošnjega leta je Kitajska postala drugi največji dobavitelj bombaža singapurskemu trgu. Kitajski in ruski tekstil ponujajo po izredno nizkih cenah. Kljub tej ofenzivi je pa Japonska še vedno obdržala znatno prednost kot dobavitelj malezijskih federacij.
ITALIJANSKO-FRANCOSKI FILM V BARVAH BO NA SPOREDU V KINU SVOBODA TRBOVLJE H 2E v ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA T. L., DO PONEDELJKA, 19. SEPTEMBRA. PREDSTAVE V SOBOTO BODO ODPADLE ZARADI PROSLAVE 45-LETNICE ELEKTRARNE TRBOVLJE.
FILM EVROPA PONOČI NAS POPELJE V RAZKOŠNE KRAJE PARIZA, BARCELONE, BERLINA, RIMA IN LONDONA. PRIKAZE NAM ŽIVAHNO IN PISANO ŽIVLJENJE V NOČNIH LOKALIH, GLEDALIŠČIH, BARIH, V VRVEŽ NOČNEGA ŽIVLJENJA V VELIKEM SVETU. FILM NA* ------------------------------------------------------------------------- —LAJH-
POPELJE V KRAJE, KJER SI LJUDJE IŠČEJO PO NEKAJ UR ZABAVE, RAZVEDRILA IN L/5
KEGA ŽIVLJENJA. - FILM JE RAZKOŠNO OPREMLJEN IN SEZNANJA GLEDALCE S SENZA-
MOGOCE VIDETI VSAKOMUR. TAKO BOMO V
CIONALNIMI PROGRAMI. KI JIH DRUGAČE NI TEM FILMU IMELI PRILIKO SLIŠATI SVETOVNO POZNANI KVINTET THE PLATTERS, POPULARNEGA PEVCA DOMENICA MODUGNA, GLEDALI BOMO LAHKO TEMPERAMENTNE PLESE CARMEN SEVILE, EGIPČANSKO PRINCESO RADIJE, PRIZNANE AKROBATE CONDORASE, ČAROVNIKA CHANINGA POLOCKA, CHAELEY BALLET, ČRNSKE SKUPINE PLESALCEV, GRUPE ARCHIE SAVAGEA, POPULARNO COCCINELE, COLINNA HICKSA, KRALJA ROCK AND ROLLA TER VRSTO DRUGIH PRICNANIH UMETNIKOV, KI VAS BODO ZABAVALI V TEM FILMU - A DRUGAČE VEDRIJO IZ NOCl V NOC S SVOJO UMETNOSTJO PUBLIKO NAJBOLJ POZNANIH NOČNIH LOKALOV EVROPE.
Iz filmskega sveta
»LJUBEZEN IN MODA«
JUGOSLOVANI GRADIJO V INDIJI
Jugoslovansko združenje za prodajo industrijskih in energetskih objektov »-Ingra« je sklenilo z vlado zahodne Bengalije sporazum o zgraditvi koksarne z zmogljivostjo 1000 ton na dan. Zgradili jo bodo v Durgapuru, ki velja za indijsko Porurje. Ta koksarna naj bi začela obratovati v. drugi polovici 1962, skupna vrednost vseh del bo pa znašala približno 8 milijard dinarjev.
Na beograjskem letališču so posneli sceno »Kermesa« za Avalin barvni film »Ljubezen in moda«. Po načrtu bi moral biti film končan v drugi polovici septembra, tonska kopija pa v novembru. Pretežno je film orientiran na zunanje scene, pri čemer so pa njegovi ustvarjalci naleteli na precejšnje vremenske neprilike. V glavnih vlogah nastopata Marijana Kodžič in Dušan Bujalič, kot pevca pa v njem Ivo Robič in Gabi Novak.
film z naslovom »Pleme hitro-nožcev.« Zanj išče 6 fantov In fantičev ter eno deklico. V preteklih dneh jih je prišlo na preizkušnjo desetkrat več, kot jih potrebuje. Sedem izbrancev. Ki bodo preizkušnjo srečno prestali, bo verjetno še ta mesec prvič stopilo pred filmske kamere.
SILVANA PAMP ANINI V SAN PAOLO
PLEME HITR0N0ŽCEV
Slovenski filmski režiser France Kosmač pripravlja za podjetje »Triglav film« nov
Kot poroča tisk v Sao Paolu, bo italijanska filmskd igralka Silvana Pampanini prispela 15. novembra v to mesto, kjer bo nastopila tudi na televiziji kot igralka in pevka. Po vesteh istega tiska naj bi nastopila tu-
di v nekem brazilskem filmu, o katerem pa niso objavili nobe r.ih podrobnosti.
DANIELE DARR1EUX V ANGLIJI
Francoska filmska igralka Da nielSe Darrieux je podpisala pogodbo za snemanje filma v Angliji, ki ga bo režiral Lewis Gilbert. To ie prvič v njeni dolgoletni filmski karieri, da bo nastopila v angleškem filmu, katerega naslov bo »The gren-gage summe«. Razen nje bo nastopil še Keneth Moore.
kvalitete in škodljivim za jav* no moralo. Minister za informacije in kulturo Kwaku Boateng je sporočil, da je namen gonje, doseči, da bodo v ghanskih Id" nematografih predvajali res samo kvalitetne filme. Iz tega moremo sklepati, da so »zaostali« črnci precej pred »naprednimi« Evropejci.
*

»POLN ŽEP ČUDEŽEV«
PORAST ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V ZDA
ZAVITA POTA JUSTICE
Življenjski stroški v ZDA so v juniju porastli za 0.1 odst. in dosegli kvoto 126.6. Povprečni družinski življenjski stroški so se torej povečali povprečno za 26.6 odst. glede na razdobje 1947—1949. Od februarja življenjski stroški v ZDA stalno naraščajo, vendar je bil ta porast v juniju najmanjši od leta 1945.
V Neaplju vse je pričel drugi del zapuščinske pravde, ki se vleče že od 1896. leta in ki sega pravzaprav v leto 1570. Ta-
JUG0SL0VANSK1
TURB0M0T0RJ1
Industrija motorjev v Rakovici je začela izdelovati prve domače turbomotorje ali plinske turbine, kakor jih strokovnjaki imenujejo in o katerih menijo po svetu, do bodo zamenjali klasične motorje z notranjim izgorevanjem. Prvi motorji bodo po 100 in 500 KS. Perspektivni plan podjetja predvideva, da se bo izdelava Dieselovih mo-
LETOS JE MALO GOLOBAJEV, TALE JE PA NAŠEL VELIKEGA
krat je namreč grof Tescaslo zapustil grad in 800 hektarov zemlje 12 devicam, ki naj bi jih s temi sredstvi vzgojili in ki so morale pripadati znanim družinam. Tako so premoženje razdelili. Z leti so pa Izginjali tudi potomci teh dvanajstih dedinj, tako da je celotno premoženje prešlo v roke države. Leta 1896 je uspelo grofu Gio-vannlju Guerrieriju najti neka-ter dokumente, s katerimi je dokazal, da ze njegova družina zakoniti dedič grofa Tescasia in da so pred tolikimi leti dobile device po krivici premoženje in da je seveda sedaj tudi po krivici v državnih rokah. Pravda se je dolgo vlekla, pred nekaj meseci je pa grof (točneje njegovi potomci) znffcgal in država bo morala plačati 7 milijard lir 23 dedičem grofa Tescasia. Končno se je oglasil še 24. dedič uradnik Enzo Camplanino, Ki pravi, da Ima tudi pravico do koščka obilne torte.
Res čudna so pota justlce.
»KONSTANTIN VELIKI«
Po 6-tedenskem bivanju v Ju goslaviji, kjer je snemala zna-ne vojne scene, se je vrnila v Rim filmska skupina, ki snema film »Konstantin Veliki« v režiji Lionella de Feliceja. V Jugoslaviji so bile posnete štiri bitke na področju Jastrebarske-ga, Kašina. Dobrodela In močvirjih Orezije. V teh bitkah je nastopilo 1.500 konjenikov. Za to bitko so morali na reki Dravi zgraditi 110 m dolg most 18 metrov nad vodo ter z zmogljivostjo 10 ton. Interna snemanja bodo trajala 10 tednov. — V glavnih vlogah nastopajo; Cornel Wilde, Belinda Lee, Ma ssimo Serato, Elisa Ceganl. Fausto Tozzi in drugi.
Znani filmski igralec FriedricB March bo v režiji Franca Ca-pre pričel proti koncu letošnje ga leta snemati scene za film »Poln žep čudežev«.
UPORABA ULTRA ZVOKOV V KIRURGIJI
GHANA PE0T1 SLABIM FILMOM
V Ghani je začel tisk ostro gonjo proti slabim filmom slabe
Zdi se, da se škodljive posledice ultra zvokov na človeški organizem znatno pretiravajo. Znano je, da so specialisti v več primerih poudarjali, da s« ne smejo uporabljati te akustične vibracije, katerih fr*' kvence so* tako visoke, da jih človek ne more niti občutiti-Dejstvo je, da je treba biti pri terapiji s pomočijo ultrazvoka previden. Kljub temu pa se sedaj ultra zvok uspešno uporablja za zdravljenje določenih travmatoloških obolenj in predvideva se njihova uporaba tudi v nevrokirurgiji. V nekaterih primerih bi ultra zvok lahko služil kot zelo precizen kirurški nož za uničevanje določenih možganskih celic bre* okvartjanja sosednih con.
ANEKDOTA
STARI LISJAK JE DUHOVIT
Ko sta se sešla nemški kancler Konrad Adenauer h* argentinski državnik predsednik dr. Arturo Frondizi, ie slednji govoril tudi o Napoleonu. Med drugim je dejal, da ie Napoleon na bojišču vedno nosil rdeče hlače. Vzrok: slavni vojskovodja ni maral, da bi vojaki videli na njem kri, č* bi bil v boju ranjen.
Ko Adenauer to sliši, pravi: »Zelo zanimivo! Sedaj mi je jasno, zakaj je Hitler vedno nosil rjave hlače ...«
KOM \N V NADALJEVANJIH }
Skrivnost
dveh bratov
55..
Visok funkcionar Scotland Yarda je sedel v veliki knjižnici Fossawaya, nasproti njemu pa Dick Alford.
»Moj brat je bil,« tako je začel pripovedovati Dick, »že od nekdaj čuden človek. Pred kakšnim letom mi je pa postalo jasno, da je duševna bolezen, ki Jo je podedoval po materi, zavzela tak obseg, da mora nujno priti do katastrofe. Prosil sem ga, naj gre h kakšnemu specialistu, toda on je zdravnike sovražil. Nato sem sam poklical na grad najboljše specialiste, ki so prišli v hišo pod pretvezo, da so trgovci, mešetarjl, 'nakupovalci in tako dalje V njihovi navzočnosti je bil pa moj brat popolnoma normalen.
Moj lasten položaj je bil kajpak zelo kočljiv in mučen. Kakor veste, »em dedič naslova in posestva. Vsak korak, ki sem ga storil, je moral imeti nujno za posledico, da vse imetje preide v moje roke, in da bom, če bo ubogi Harry umrl — naš hišni zdravnik mi je dejal, da je mojemu bratu odmerjeno le še nekaj let življenja — hodil po svetu s sramotnim madežem, 4a sem jaz zakrivil njegovo smrt. Bilo ml je pa vedno do tega, da ostane družinsko ime čisto in neomadeževano. Moja glavna skrb je bila, da se brat nikoli ne poroči.«
»Ali ne bi bila najkrajša pot, če bi bili mlado damo zaupno seznanili l bratovim položajem?«
Dick je za trenutek molčal.
»V tem primeru ne. Bil je vzrok, o katerem ...«
»No, pustiva to!« ga je pretrgal uradnik Scotland Yarda, ki Je zaslutil ■vezo. »Potem ste začeli igrati Črnega opata?«
»Da,« je priznal Alford. »Vsaj največkrat. Harry je trepetal pred Črnim opatom im se ni upal iz hiše, kadar je slišal, da zunaj straši. Osebno mi je pa bilo na tem, da priklenem brata na dom, da ne bi njegovih blaznih llbruhov nihče opazi! Zal se mi to ni vedno posrečilo. Tisto grozno vpitje tn divjanje, o katerem so sl ljudje iz vasi šepetaje pripovedovali, je po.vzročil Harry. Sam osebno sem bil zelo tih opat« — je Dick končal svoje pripovedovanje.
»Mislite morda, da ima vaš brat izginotje mlss Cine na vesti?«
»O tem sem trdno prepričan. Na neki način jo je brat pregovoril, da je odšla z njim.« Dick je tu zajel sapo. »Verjemite mi, ne za plemiški naslov, ne za posestvo, niti za chelfordski zaklad ne bi želel še enkrat preživeti zadnjih pet leti Po svoji materi vem, da je bil moj oče glede Harryja silno /.askrbljen. In vendar je bil Harry spočetka vesel mladenič. Bil je navdušen za šport in se je zanimal za posestvo, dokler se ni pred kakšnimi osmlmlm leti zagrizel v tuhtanje o prlpovddki našega družinskega zaklada. Takrat se je popolnoma ločil od zunanjega sveta in se zaprl vase, da se ubada in razmišlja le še o tej neumnosti.«
»Mislite zlato, kajne?«
Dick je odkimal.
»Ce bd šlo le za zlato, potem bi človek verjel, da ima brat vsaj še nekaj smisla za stvarnost. Toda ne: Harry je začel strastno iskati stekle-ničico, v kateri je .življenjski eliksir1, o čemer piše stari Chelford v svojem dnevniku.«
Med tem razgovorom se je Mary Wessner, ki je prvotno hotela odpotovati domov v London z jutranjim vlakom, a je po prihodu Gllderjn na grad svoj sklep spremenila, sprehajala z njim po grajskem parku.
Prepričana je bila, da trdno ve, kje je Leslie.
»Aid ste opatijo že preiskali?« je vprašala Dicka najmanj že desetkrat
Opatija! Tam doli so bila še tista druga tesna vrata, skozi katera si sicer prišel v skrivališče, vendar so se vsem poskusom, da bi skozi nje prišel globlje v podzemeljske prožtore, uprla. Toda Dick Alford je že čakal na kovača, iz Londona je pa naročil vse potrebno orodje.
»Ce bi imela jaz besedo, dragi Fabrian,« je rekla Mary Wessner, »potem bd vodstvo celotne preiskave prepustila vam, kajti vi ste edini človek, ki lahko reši to uganko.«
Govorila je prikupno kot kakšna mlada zaročenka In Gllder Je kazal le še prav slaboten odpor proti njenemu dobrikanju. »Bila sem silno presenečena, ko ste mi rekli, da ste stari že petdeset let — Jaz vam bi Jih pn prisodila največ trideset,« je zagostolela koketno. Kar se tiče Izkušenj, stojite visoko nad vsemi ostalimi, vrhu tega ste pa še jurist In oboroženi z vsem potrebnim znanjem.«
»Ne z vsem,« je odgovoril Gilder, kajti spomnil se je, kako je bil opeharjen za tisti bianco ček.
»Kaj dela tako Imenovani detektiv na gradu? Z Dickom Alfordom postaja tu okoli In se praska po laseh! Ali Imam prav, Fabi?«
»Ne ogovarjajte me tako! Ce me že pokličete z mojim krstnim imenom, potem mi recite Fabrian.«
»In vendar ste, Fabrian, zame svetovljan, človek formata, četudi...
Tisti trenutek je počil strel, nato je pa nekaj padlo pred Gilderje-ve n-oge.
Sklonil se je k tlom in pobral na zemlji neko stvar: bila Je svinčena
krogla.
Pogledal je kvišku proti nebu, vendar ni opazil ničesar.
Tudi Dick je zaslišal pok.
»Ste vi streljali, Mr. Gilder,« je vprašal Alford, ko je po trati priteke* k njima.
Drugi strel. Tokrat je prifrčalo nekaj listov z bližnjega drevesa na tla-»Strel je bdi oddan z razvalin opatije!« je zavpil policist, ki je patrulj’1-8 po parku.
Dick je že dirjal po pobočju hriba, ko je potilo tretjikrat. Tu je uB°" tovil, da se strelec skriva v stolpu opatije.
Na srečo so bile že pripravljene svetilke in nekaj orodja za kovač8’ ki naj bi s silo odprl vrata. Dick je na hitro prižgal eno izmed svetilk-Z žepnim nožičem je odrinil skriven zapah ključavnice na vratih, Jih odPr* in stekel po stopnicah navzdol. Prišel je pa — v prazen prostor. Poskušal je odpret! tista skrivnostna vrarta, toda tn so bila kot zadnjič — zaklenjen8 od znotraj.
»Pridite doli!« je zaklical Alford Gilderju, ki je tudi prispel za nj110' »Nikogar ni tukaj.«	,
»Oglejte sl tole ploščo, Mr, Alford,« je dejal Gilder, »čisto drugačna J kot ostale. Ni izključeno, da prav ta plošča skriva vhod In se zavrti v Ce Je tako, potem jo spodaj najbrž drži neka klada, da plošča leži v vodo-ravni legi.«
Legel Je na tla in položil uho na špranjo med ploščami.
»Slišat1 ni ničesar, toda...« Sedaj je bil že z nosom pri tej Spra™' »Spodaj gori neka petrolejka oz-iroma je še pred kratkim gorela.«	,,j
Dick je že ležal zraven njega na tleh. »Da, prav imate!« Je Potr£U glasno in zaklical; »Leslie!«
Nihče nf odgovoril. Poklical je drugič. Spet nič.
»Trenutek, Mr. Alford! Grem po orodje.«	,,
Kmalu nato se Je Mr. Gllder vrnil ter prinesel s seboj Iz sobe v sto P dve ozki žagi in še eno svetilko.	j(
»Sklepam, da so tiste čase, ko so zidali opatijo, le redko uporabU za zapahe železo, pač pa klade Iz trde hrastovlne.«	ge
Oba moža sta slekla suknjiče, sl zavihala rokave, z ozkim rezilom * pa začela žagati v špranji kamnitih plošč.
»Vidite — les je!« Je triumflral Gllder.
Toda les je bil trd kot kamen. Obema je znoj curkoma lil z obr preden sta hrastov zapah pod kamnito ploščo do polovice prežagala. .„0, Končno je zgrmel na Dickovi strani odžagan konec lesa v g1'/ Kmalu nato je končal z žaganjem tudi Gllder. Ko jo nato z nogo Pr,i;no, na rob kamnite plošče, se Je ta pokončno zavrtela. Stala sta pred odp ki je bila zveza s spodnjim prostorom.
Duh po zgorelem petroleju Je sedaj udarjal v nas ostreje Dick je pft svojo svetilko skozi odprtino in naprezal oči. Spodaj je opazil neko 1,1 na tleh je pa ležala puška, To Je bilo vse.
(Dalje prihod nj»s