_ Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverfeništvo Ljubljana. Tovariš Uredništvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. i 1.197. Telefon 3112. Aktualna prosvetna vprašanla. (Predstavniki pov rjeništva UJU pri pro» svetnem inšpektorju g. dr. Dragotinu Lon» čarju.) V petek dne 28. marca t. 1. je sprejel zastopnike poverjeništva UJU prosvetni in» špektor Ljubljanske oblasti g. dr Drago» tin Lončar. V zastopstvu so bili pover» jenik Andrej Skulj, strokovni tajnik J1 o s i p K o b a 1 in urednik Ivan Dimi» ni k. G. prosvetni inšpektor je izrazil željo, da čuje mišljenje in želje učiteljstva o po» edinih aktualnih prosvetnih vprašanjih. Poverjenik Andrej Skulj je pozdravil g. prosvetnega inšpektorja v imenu organizira» nega učiteljstva. G. prosvetni inšpektor jo nagiasil -da želi sodelovanja učiteljstva pri vseh vprašanjih prosvete, v blagor države in naroda, katerima služimo vsi. Po odredbi ministrstva prosvete P. br. 342 z dne 14. januarja 1929 morajo vsi urad» niki in uslužbenci v področju ministrstva prosvete v osebnih zadevah, kakor pri name» ščanjih in premeščanjih, v zadevi odsodstva, bolezenskih in drugih zadevah vlagati proš» nje le preko svojih starešin. Nepotrebne ob» iske pri prosvetni upravi je treba omejiti in odpraviti. Sreski nadzorniki morajo dobiti več vpliva v svojem področju, da bodo manj» še zadeve lahko sami rešili ter se mei bo oblastni prosvetni upravi treba muditi z nji» mi. Pri šolskih upraviteljih in sreskih šol» skih nadzornikih se morajo stranke najprej zglasiti. Ti pa poročajo prosvetnemu oddel» ku. Na ustne prošnje za premestitev se ne bo oziralo in je treba v vsakem slučaju pis» mene prošnje. Absolutno ne gre, da prosilec na podeljeno mesto naknadno resignira, dasi je sam prosil za premestitev. Instančna pot za pritožbe je upravitelj, sreski šolski nad= zarnik in šele v slučaju, če odrečeta ta dva iz kateregakoli razloga, se je obrniti na pro» svetni oddelek, ki bo zadevo preiskal ter za» slišal vse prizadete. V izvestnih primerih naj članstvo išče zaščite pri svojih sreskih uči» tuljskih društvih ki bodo v zadevah inter» venirala potom poverjeništva UJU. Na pav» šalne, anonimne slučaje brez konkretnih na» vedb se prosvetna uprava ne bo ozirala. — Na ta način bo mogoče, da se prepreči vsaka krivica in vsaka zloraba. Tov. poverjenik je nato poudaril, da bi bilo nujno potrebno sklicati konferenco sres» skih nadzornikov iz celotne oblasti, da se utrdijo gornji pravci in ugotove druga nujna vprašanja, ki jih je treba rešiti in urediti. G. prosvetni inšpektor je poudaril, da je taka konferenca predvidena. Urediti je zadevo kritja stroškov ter najti tozadevni izhod. S sklicanjem pa malo počaka, ker je komaj nastopil, da znova prouči še nekatera vpra» šanja. Gg. sreske šolske nadzornike bo pis» meno pozval, da predlože svoje mišljenje ln zadevti, ki so nujne za enotno ureditev ter naj bi prišle v razpravo pri tej konferenci. Govor je bil tudi o novih pavšalih za nad» zornike. po budžetu. Nato je sprožil g. prosvetni inšpektor vprašanje nameščanja in premeščanja uči» teljstva. Stalnost in razpisi so ukinjeni, ven» dar pa naj vlada v tem pogledu gotov stalen red. Kdor želi premestitve mora vložiti proš» njo! Premestitve po členu 71. se bodo vršile le v slučajih, ako je mesto brez učitelja, to» rej prosto ter se nihče ne oglasi, da mora prosvetna uprava poslati iz službene potrebe nekoga 'na izpraznjeno mesto, iz socialnih ali drugih utemeljenih razlogov na podlagi prošnje in po disciplinskem pravoreku. V vsakem slučaju bo pa temeljni princip ta, da se ne oškoduje s tem koga drugega in se mu ne napravi krivica. Zastopniki poveirje» ništva so objasnili, da se organizacija poteza za zopetno uvedbo razpisov, če tudi mesta s tem ne bodo stalna. Na ta način je zelo olajšano delo tudi za prosvetno upravo. Siki i« cevali so se na izjavo g. ministra prosvete. Ustreženo bo s tem učituljstvu in prosvetni upravi, ki ji je tudi težko sami razporejati, ko ne ve želj učiteljstva, učiteljstvu pa niso znana izpraznjena mesta. G. prosvetni 1n» špektor je soglašal s predlogom ter je po» vdaril, da ga bo podpiral. Poverjeništvo naj predloži tozadevno pismeno predstavko tudi njemu. Zastopniki poverjeništva so nato prosili, naj prosvetni oddelek zadrži prošnje zadnjega razpisa, da se bo razpored ob skle» pu šolskega leta izvršil na podlagi teh pro» šenj. Gospod inšpektor je povdaril, da je to nemogoče, ker so se morale prošnje vrniti prosilccm. Ob tej priliki se je obravnavala tudi nujna zadeva uvedbe točnega katastra v vseh prosvetnih uradih glede staleža šol in učitelje stva. Kateri učitelji(ice) so¡ nameščeni po razpisu, kateri po čl. 71. in od kdaj na po» edinih šolah, koliko jih je na dopustu, pri» deljenih drugam, suplentov in za koliko časa, koliko jih je nadštevilnih in na razpolože» nju? G. prosvetni inšpektor je nagiasil, da bo v to svrho uvedel točen kataster, iz ka» terega bo vsak hip razvidno stanje na posa» meznih šolah. Glede disciplinskih predpisov so zastop» niki poverjeništva povdarili zastarelost seda* njega postopka v ljubljanski oblasti, ki se naslanja na zakon iz leta 1873. Ta postopek absolutno ne odgovarja modernim principom disciplinskega postopanja. G. prosvetni in» špektor je izrazil željo, da se mu tudi v tej zadevi napravi pismena predstavka ter bo tudi on podpiral željo učiteljstva, da se uve» ljavi zopet svoječasna uredba o disciplin» skem postopanju, dokler ne bo to vprašanje urejeno s šolskim zakonom. Pri tej priliki je potekel razgovor o zna» nih disciplinskih slučajih, ker so načelnega značaja in se je imenovane zasledovalo di» sciplinsko za zadeve, ne da bi se prej dognal kak pregrešek po društvenem, oziroma ti» skovnem zakonu. Enako so bili omenjeni z obeh strani še nekateri drugi disciplinski slučaji, 'ki so pa službenega značaja, V vprašanju oblastnega in krajevnih šol« skih odborov je g. inšpektor povdaril stali» šoe g. ministra prosvute, da je treba v te od» bore ljudi, ki bodo šoli naklonjeni in za delo vneti, ne pa taki, ki nasprotujejo interesom šole in še vedno gledajo vsako vprašanje s strankarskega vidika. Brezpogojno je treba izvesti odloke mi» nistrstva, da se bodo šolske zgradbe in pro» stori uporabljali izključno v šolske svrhe. G. inšpektor je izrazil željo, da se mu pred» lože vsi zadevni slučaji. V pogledu volonterjjev se je g. inšpektor strinjal s stališčem, da je treba te vrste uči» teljstvo ukiniti. Socialno pravično je, da so nameščeni oni z dobrimi izpričevali in so* cialno šibkejši pred premožnimi. Nadalje j g. inšpektor objavil zastopnikom učiteljstva, da namerava izvesti revizijo učiteljstva pri» deljenega v pisarne prosvetne uprave. To» zadevno se je obrnil na ministrstvo prosvete!. Za poučevanje nesposobni naj ostanejo na svojih mestih, zdravi pa naj se vrnejo v šolo. Obravnavalo se je tudi vprašanje cen» tralnega šolskjega vrta v Ljubljani in vpraša» nje šolskih vrtov v obče. Zastopniki organizacije so prosili g. in» špektorja, naj bi se važna učiteljska in upra» viteljska mesta ne odadajala brez razpisov, ker to vzbuja nevoljo med učiteljstvom, ki bi tudi upravičeno lahko reflektiralo na ta mesta. G. inšp.ektor je hotel slišati mnenje predstavnikov organizacije tudi v nekaterih drugih personalnih zadevah, nekatere slučaje so pa zastopniki poverjeništva UJU sami iz» nesli, v kolikor je dobilo poverjeništvo to» zadevnei pismene vloge od članstva, oziroma sreskih društev. Nadalje so zastopniki poverjeništva opozorili g. inšpektorja, da upraviteljstva še nimajo nakaznic za plačo 1. aprila in bi bilo neprijetno, ako bi izplačilo zakasnilo. Gosp. inšpektor je obljubil tozadevno intervenirati pri g. velikem županu. Iz vseh izmenjav misli je bilo videti, da stoji g. inšpektor točno na principih, ki jih navaja v svoji poslanici na učiteljstvo. O drugih vprašanjih je rekel, da se bo še sproti razgovoril z zastopniki poverjeništva. Po dveinpol urnem razgovoru so se pred» stavniki učiteljstva poslovili od g. prosvet» nega inšpektorja z najboljšimi vtisi, da je podan temelj za zdrav razvoj šolskih in sta» novskih razmer ter odstranitev vsakršnega strankarskega vpliva, kar bo gotovo v veliko korist učiteljstva in pnesvete, naroda in države. A. KOPRIVA: Kaj še lahko storimo za Mladinsko Matico? Za deset dinarjev. Ni torej nemogoče doseči med ljudmi razumevanje, četudi težko, zdi se le, da ni pravega razumevanja in ljubezni do stvari v nas samih, onega navdušenja, kakršno je n. pr. v otrocih. Težko ti je, ko pride otrok tk tebi in sol» zen pripoveduje', da ne dajo ali ne zmorejo starši onih deset dinarjev. Izključeno je torej, da bi na šolah pridobili zadostno število na» ročnikuv. če. agitiramo samo v šoli, še tu le zadnje tedne in to kar za deset dinarjev. Starši se .upirajo: Toliko sem že izdal v tem ietu za zvezke, šolske knjige itd. Ne zmorem več! Ne dam več! In tako ne dobiš, ker nisi ¡znal asHirati. ker si odbijal, namesto pridobi» vai ljudi. Treba iskati drugih načinov: Ustanoviti je po razredih ali šolah razredne ali šolske hranilnice in to že koj začetkom šolskega leta. Deca pozabi na tiste pare in dinarje, ki jih zdaj pa zdaj vloži v hranilnico. Ko si otrok prihrani deset dinarjev, jih izločiš sporazumno z vlagateljem v zbiralnico za Mladinsko Matico. V višjih razredih, kjer vodijo blagajniške knjige in hranilnico otroci sami se razvije lepa tekma. Otrokom pa, ki ne prinesejo nobenih prihrankov ali so ti pre» majhni za članarina Mladinske Matice, da hranilnica od vsakomesečnei »članarine« ali od denarja, vloženega »za skupne namene« iza Mladinsko Matico. Meni se je n. pr. le na ta način posrečilo pridobiti večje število naročnikov. Prevzela je tukaj agitacijo s tem večinoma deca sama. ,Še to je bilo težavno. Kajti hranilnica je ustanovljena ne le za Mladinsko Matico, arn» pak za majski izlet in druge prilike, za kar pa tu ni mesta za točnejšo ratelago, kakšna naj bo razredna ali šolska hranilnica. Še o Božiču in drugih prilikah pojemlje deca svoje prihranke in to večjidel za zvezke, kruh, plat» no, predpasnik, volno, nakitje za božično drevo. Skoraj same potrebne reči. Včasih posežeš sam vmes, da ostane nekaj1 za Mla» dinsko Matico. Tako si torej tukajšnja deca publikacije svoje Matice sama prisluži, pritepežka itd. Ako pa bi še odrasli imeli zanjo zanimanje, bi bilo nele 12%, ampak od 50—100% na» ročnikov. Ideal naš mora biti, da postanejo ¡knjige1 Mladinske Matice pomožno razredno čtivo, ki bi ga imel vsak otrok. Tako bi mo» gli tudi krajevni šolski odbori prispevati za Mladinsko Matico iz. zneskov oziroma po» stavk za šolsle potrebščine. Stopiti na oder in malomarno vprašati: Kdo bo naročil knjige Mladinske Matice? in čez par dni ali tednov zopet: ALi je že kdo prinesel deset dinarjev za Matico? ni nobena agitacija. Če pa vržeš še kako nepremišljeno pripombo: Zakaj pa ti nisi prinesel? Ti bi pa že mogel dati! Saj so starši bogati, ali saj niste tako revni! — potem pa že to celo n» nikaka agitacija, ampak dosežemo s takimi in stičnimi besedami le nasprotno. Včasih nanese tudi prilika, da je treba biti nekaj diplomata .in potipati ljudi tam, kjer so najbolj občutljivi, n. pr. v ponosu. Tu i,n tam torej lepo govorjenje o nalo» gah Mladinske Matice tudi nič ne doseže in moraš zaobrniti drugače. Navidezno je to kakor beračenje, in često tudi zro ljudje na take agitacije' kakor na kakšno beračenje, .toda otrokov smeh na licih, ko je s teboj vred priboril svoje želje, te pomiri in po» plača za trud. Ako bodo torej publikacije dobre, agi» tacija nepopustljiva in iskrena, kljub more» bitnim »diplomatskim potezam« in bodo tudi odrasli knjige čitali, bo ostalo v ljudstvu za» upanje in ne bodo več odtegovali deset di» narjev za duševno in srčno izobrazbo svojih otrok. Tako med ljudstvom. Deco pa navdu» šujmo za Matico tudi s tem, da jo poučimo o pomenu lastne, četudi majhne leposlovne in strokovne knjižnice, ako imamo sami kako knjižnico, jo pokažimo deci in povejmo, ka» ko nastane od zrna do zrna pogača. S tem jo navdušujemo za knjigo in vzgojimo v bo» doče ljudi, ki bodo imeli smisla tudi za vse druge koristne in lepe publikacije raznih Matic, družb ter javnih ljudskih in d.ruštve» •nih knjižnic, s tem podpremo slovensko kpji« ževnost, umetnost in strokovno literaturo, z njo pa tudi književnike ter pomagamo dvi» gati slovensko kulturo. In to storimo z agitacijo za deset dinar» jev letno, ki jih bodo ljudje dali s »samoob» sebi umevnostjo«, iz, isto lahkoto kakor izda« jajo denar za vzrejo svoje mladine. Otroci naj bi se veselili knjig kakor godovnega in božičnega darilca. Zbuditi v otroku ljubezen do čitanja, je največja kulturna vrednota, ki jo more nesti otrok iz šole in katero moramo razširiti tudi med vsem narodom. In povdarjam koncema, da leži poleg pouka v čitanju, i. dr. načinov vzgoje v ljubezni do čitanja v šoli in med ljudstvom mnogo te kulturne misije v pra» vilni, smotreni in iskreni agitaciji za deset dinarjev Mladinski Matici. .ji in srni na obroke brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Miroslava Leltgeb / Piana, Jurčičev trg štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskar ja. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak. kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik LJubljana, Stari trg 9. Splošne vesti. POMEMBNA DESETLETNICA NAŠEGA ŠOLSTVA. (Prevzem šolstva v Mariboru in okolici 1. aprila 1919.) V razvoju našega šolstva je, bil 1. april leta 1919. velevažen mejnik. Takrat je nam« reč prevzelo slovensko učiteljstvo šolstvo v Mariboru in njegovi okolici. S tem dejstvom je postal namreč lepi Maribor še»le resnično naš, jugoslovenski. S kakšnimi težavami se je takrat borilo naše učiteljstvo v ¡Mariboru in v okolici in kako je rešilo svojo zgodovinsko nalogo, se danes le še malokdo zaveda. Vsled dolge vojne, izmučeno in vsled prehranjevalnih razmer sestradano učiteljstvo je šlo brez po» misleka na trdo delo v našo severno pošto» janko, ker ga je klicala domovina, država. Zapustilo je svojce in družine, zapustilo vra« čajočo se udobnost in se podalo v negoto» vost, kjer .zjutraj nisi vedel, kje. boš kosil opoldne, ko zvečer nisi znal, kam boš polo» žil izmučeno teko k počitku, 'ko. nisi vedel, kaj te čaka prihodnji dan. Zakaj takrat je še vladalo v Mariboru burno, viharno živ» Ijenje, vse ozračje je bilo nasičeno z eksplo» zivnimi snovmi. Le neznatna neprevidnost, nepremišljenost, pa bi se lahko zrušilo vse ogrodje nove stavbe in za vselej pokopalo naše lepe nade na naš Maribor. In v takih razmerah je slovensko učiteljstvo prevzelo šolstvo in delalo v šoli in zunaj šole s tistim idealizmom in s tisto veliko navdušenostjo, ki je takrat objemala ves naš narod. To je bilo tisto učiteljstvo, katerega je oholi tujec smatral za manj vredno in kateremu sta bila Maribor in okolica do prevrata zabranjena. Nasprotniki so bili trdno uverjeni, da je tako globok preobrat v šolstvu Maribora ne» mogoč, in da mu slovensko učiteljstvo ne bode kos. Kmalu pa so se morali na svojo žalost uveriti, da so se kruto motili v svoji sodbi. Zakaj osovraženo in pri mladini ločrnjeno slovensko učiteljstvo se je oprijelo trdega dela z vso ljubeznijo in z vso. svojo dušo. To je kmalu izprevidela nahujskana mladina, izprevidelo pa je po njej tudi mariborsko in okoliško prebivalstvo. Zato se je vršil ta važen preobrat brez vseh pretresljajev, kar je v prvi vrsti zasluga našega vrlega učitelj» stva in pa obeh organizatorjev takratnega našega šolstva, namreč pokojnega dr. Karla Verstovšeka, kot poverjenika .za prosveto ter dr. Leopolda Poljanca, Ikot višjega šol» skega nadzornika. Oba sta pustila učitelj» stvu skoro docela proste roke, da je delalo kakor je vedelo in znalo. In da je delalo prav, to je najboljši dokaz, da obhajamo sedaj desetletnico tistih težkih, a vendar tudi tako lepih dni. Namen teh vrstic je le opozoriti na ta važni zgodovinski dogodek, da se .ne pozabi, kakor se dartes, ko teče življenje v tako hitrem tempu, rado pozabi marsikaj. O preobratu šolstva v (Mariboru in v okolici ter o njegovem nadaljnjem razvoju tekom desetih let izda »Učit. dom« s pomoč» jo. nekaterih krajevnih faktorjev posebno knjigo, ki izide že tekom tega meseca. 'Meseca maja pa se namerava prirediti veliko učiteljsko zborovanje v Mariboru, ka» terega naj bi se po možnosti udeležila tudi druga učiteljska društva, .zlasti ona ob naši severni meji. Takrat pregledamo svoje delo v minulem desetletju ter si začrtamo smer» niče za bodočnost. Kakor nalašč v proslavo desetletnice se slučajno vrši v soboto 6. aprila v Mariboru koncert našega pevskega zbora UJU. Zato je tem večja dolžnost ne samo mariborske» ga, ampak tudi onega učiteljstva iz bližnje in daljnje mariborske okolice, da skrbi za čim obilnejšo udeležbo pri tem koncertu. —ski. — Berlinski pedagoški študijski tedni za inozemce se vršijo za leto 1929. od 24. junija do 24. avgusta po sledečem redu: 1. Glasba od 24. junija do 7. julija. — Vršijo se meto» dična predavanja, hospitacije, predvsem pa naj bi obiskovalci spoznali moderni glasbeni pou'k. — V tečaj bo sprejetih 40 priglašen» cev. 2. Novodobno šivanje 12.—26. avgusta, za 40 priglašenk. 3. Ročna dela. 12.—26. av» gusta. Praktična dela iz lesa, lepenke in že» leza za 12—14 priglašencev. 4. Risanje. i2. do 26. avgusta. Prostoročno risanje, risanje po naravi, dekorativno risanje itd., za 40 pri» glašencev. 5. Metodični tečaj. Spoznavanje pouka v osnovnih, višjih in poklicnih šolah — predvsem pa v poskusnih šolah. Tega tei» čaja se udeleži lahko 80 obiskovalcev. — Za natančna navodila, oziroma za prosvekte se je obrniti na: Auslandsabteilung des Zen» tralinstituts für Erziehung und Unterricht, Berlin W. 35, Potsdamer Straße 120. — Nfiša delegacija na mednarodnem uči» teljskem kongresu. Izvršni odbor UJU je imel te dni sejo, na kateri je bila izvoljena Naročilnice in nakazila za Mladinsko Matico najpozneje do 10. aprila „Mi gremo lahko tudi v gledališče, f* pravi mlada gospa Mi ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." pere sam ! Varuje perilo! delegacija, ki se udeleži mednarodnega uči« teljskega kongresa v Belinzoni. Predsednik delegacije je predsednik udruženja Vlada Petrovič. Kot delegat se udeleži kongresa tudi referent prosvetnega ministrstva gos p. Pavle Flere. — Podpore za povzdigo šolstva v ljub« ljanski oblasti. Komisar oblastne samoupra« ve ljubljanske oblasti je nakazal za povzdigo šolstva naslednje zneske: a) za nove šole: Mrzla vas 20.000 Din, Zg. Šiška pri Ljubljani 15.000 Din, Lipoglav in Javorje, občina Do« brunje, za vsako po 25.000 Din, Sela pri Kam« niku 20 000 Din, Gaberje pri Novem mestu 30.000 Din, občina Sv. Katarina nad Tržičem za šolo v Lomu 25.000 Din, za šolo v Zg. Dolini 15.000 Din; za šolo v Zaplani 30.000 Din, Škofja Loka 50.000 Din; b) cza popravilo šole: Reteče, občina Stara Loka 10000 Din, Šmar« jeta na Dolenjskem 30.000 iDim, ¡Tržišče 30.000 Din, Velika Dolina 25.000 Din, Mirna peč 30.000 Din, Banja Loka 30.000 Din, Ho» mec 10.000 Din, Studenec nad ¡Krškem 15.000 Din, Šentgotard 10.000 Din, Šmarje pri Ljub» ljani 10.000 Din, Trata nad Škof jo Loko 10.000 Din, Velike Lašče 10.000 Din, Zalog pri Komendi 20.000 Din, Leskovec pri Krškem 10.000 Din, Studenec«Ig 10 000 Din, Brdo pri Lukovici 5000 Din, Svibno pri Radečah 2000 Din, Bučka 5000 Din, Nomenj 8000 Din, Planina, okraj Črnomelj 5000 Din, Javorje nad Škofjo Loko 20.000 Din, Sela pri Šum« berku 30.000 Din, Sv. Anton pri Rajhenburgu 25.000 Din, meščanska šola v Brežicah 25.000 Din; c) za šolske vodnjake, vrtove, Vrtne ograje, greznice, učiteljska stanovanja itd.: Jarše 1000 Din, Št. Lovrenc na Dolenjskem 3000 Din, Mozelj 1500 Din, Trstenik 2500 Din, Javorniški Rovt 3000 Din, Korin 5000 Din, Skaručna 2500 Din, Žalna 5000 Din, D. M. v ,Polju 1000 Din, Radeče 10.000 Din, Čr« nuče 5000 Din, Žvirče 5000 Din, Žužemberk 10.000 Din, Gor. Pirniče 2500 Din, Bosliva» loka 3000 Din, Kamna gorica 5000 Din, Križe pri Tržiču 5000 Din, Šent Jernej 1000 Din, Šmartno pri Kranju 5000 Din, Rakek 15.000 Din, Boštanj 2000 Din, Turjak 2000 Din, Breznica 5000 Din, Božakovo 1000 Din, Blan» ca ob Savi 5000 Din, Št. Jurij pri Grosupljem 2500 pin, Ve Liki trn 2000 Din, Kapele 10.000 Din, Lesce 1000 Din. — Nagrada uradnim zdravnikom za zdravniški pregled. Prosvetni oddelek v Ljub» ljani je razposlal naslednjo okrožnico, izda» no po prosvetnem ministrstvu: Prosvetno ministrstvo se jti obrnilo za pojasnilo na mi» nistrstvo za narodno zdravje z aktom sle» deče vsebine: V več slučajih je to ministr» stvo primorano, da v službenem interesu ukaže po prosvetnih oddelkih oblastnim sa« nitetnim referentom, da izvršijo pregled nad kakim obololim prosvetnim delavcem, ki pa v svoji prošnji tega ne zahteva. V takih slu« čajih se pojavi vedno spor glede izplačila zdravniške nagrade, ker pregledani nočejo plačati te nagrade in to v smislu čl. 108. uradniškega zakona. '•— Ministrstvo za na« rodno zdravje je poslalo sledeči odgovor: Temu ministrstvu je čast sporočiti, da po čl. 192. finančnega zakona za 1928./29. 1. ni» majo državni in samoupravni zdravniki pra» vice do zdravniške nagrade takrat, ko vršijo pregled v smislu čl. 108. uradniškega zakona na zahtevo državnih oblasti. Pravico do na« grade v tem slučaju imajo tedaj, če obstoja prošnja uslužbenca. — V prosvetnem ministrstvu se je 4. aprila sestala komisija, ki bo pregledala ves učni načrt, ki je dosedaj veljal na osnovnih in srednjih šolah. — Učiteljska društva, odnosno iizobra« ževaini krožki, ki so prejeli brošuri »Libtira» lizem« in »Socijologijo« in še niso poravnali pripadajočih, dolžnih zneskov -— opozarjamo zadnjikrat na plačilo teh, ker bomo sicer primorani dolžne vsote prisilnim potom iz« terjati. — Učiteljska društva, ki še niso naks» zala poverjeništvu za centralo Beograd do« plačilo za 1. 1927./28. a 5 Din za vsacega čla> na, prosimo, da store to do 15. t. m. — Ona učiteljska društva, ki do danjs niso poravnala dolga napram poverjeništvu do konca februarja in ki niso poslala zapad» lih mesečnih prijav — prejmejo njihovi člani(ce) stanovske liste samo še danes. — Uprava pdverjeništva UJU Ljubljana. — Učitelj in mladina» V tisku je knjižica (Albina Čebularja: »Strički Matički«, ki je namenjena učiteljstvu in mladini. IPosebno na nižji stopnji se učitelj trudi in muči ob izbiranju pesemc za memoriranje. Težko je najti prav dobre pesmice za to plast mla« dime, da se ta zanje ogreje in se jih uči z radostjo na licih. Ta mladina je najbolj iz« birčna in hoče le iskreno, zvočno in jako na» zorno snov. V omenjeni zbirki dobiš pa sa» mo izbana dela, ki bodo kar tekla v mlada srčeca! Zbirka bo dotiskana za teden dni. — Tomo Jedrllinič: Kratka srpska ili hr« vatska slovnica, 1. i II. dco. Z razpisom z dne 22. marca 1929, O. N. br. 19.040, je _go« renjo knjigo odobrilo ministrstvo prosvete kot učbenik ^privatnega izdanja za višje raz« rede osnovnih šol in za vse razrede meščan« skih šol. Cena knjigi 10 Din. Založnica Uči« teljska tiskarna v Ljubljani. —k Anton Boštele: Fkkmi. Celje 1929. — Izšla je zbirka pesmi pod gornjim naslovom in se dobiva v vseh knjigarnah. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Žitnih kav je več vrst, ŽIKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravjie ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »ŽIKA«. Odrecite aa kajenju, ker dim kvari za» vese. — Le, če v.zamete za pranje SCHICH« TOV »RADION«, lahko kadite brez skrbi. Pokret učiteljic. IZREDNI OBČNI ZBOR »DRUŠTVA UČI« TELJIC V LJUBLJANI« dne 28. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne na šentjakobski šoli. Dnevni red: 1. Društvena poročila. 2. Izvolitev častnih članic. 3. Pre« davanje prof. Minke Skabernetove: »Pedago« ški teden ina Dunaju«. 4. Slučajnosti. I. in II. Predsednica Milka Umberger« jeva pozdravi navzoče tovarišice, ki so se zbrale v lepem številu, da pokažejo zanima« nje za naše društvo in počaste najzaslužnej» ši članici, Janjo Miklavčičevo in Vito Zupan» čičevo. Obe sta med slov. učiteljicami izraziti osebnosti, ki sta si s svojim plodonosnim delom v šoli in v javnosti pridobili ugled in spoštovanje ne samo v učiteljskih, temveč tudi v najširših krogih. Če pa poudarimo njune zasluge za naše društvo, ki sta ga pred 30 leti ustanovili in vodili skozi vso dobo, smemo trditi, da se imamo za obstoj društva zahvaliti predvsem njima. Prvi sta se pote« govali za izenačenje prejemkov učiteljic z učitelji, vse pridobitve, ki jih more društvo izkazati, so v veliki meri njuna .zasluga. Po« leg neštetih predavanj, |vlog, spomenic, in« tervencij, raznih izobraževalnih tečajev, ki jih je društvo priredilo in oskrbelo, sta imeli obe v svojih načrtih kot končen cilj »Dom učiteljic«. Me, kot njihove naslednice, se čutimo dolžne, da nadaljujemo njiju delo in ho« čeme delati predvsem na to, da se uresniči njuna in tudi naša največja želja, da si zgra» dimo učiteljice svoj dom. V dokaz naše hvaležnosti in spoštovanja Vaju izvolimo danes za častni članici našega društva. Kakor sta skromni sami, kakor je skromno naše društvo., tako je skromen tudi naš dar. Poklanjamo Vama prva dva kamna kot temelj za naš bodoči dom: « »Kamen Janje Miklavčičeve« in »Kamen Vite Zupančičeve« in s tem ustanavljamo fond za zgradbo »Do» ma učiteljic v Ljubljani«. Vse navzoče tovarišice z navdušenimi vzkliki izrazijo svoje priznanje. Nato sc vname živahen razgovor, kako bi se prido« bilo vse učiteljice in tudi širšo javnost za naš načrt. Tov. Vodetova predlaga, naj bi se že se» daj mislilo na to, da bi učiteljice zgradile dom v takem obsegu, da bi se. moglo dati na razpolago nekaj prostorov tudi drugim žtin» skim društvom, ki bi tudi prispevala k zgrad« bi in vzdrževanju. Zato naj bi se naziv zgradbe posplošil in izpremenil v .»Ženski dom Društva učiteljic v Ljubljani«. Predlog se sprejme s pristavkom, da bi si vodstvo, doma v vsakem oziru pridržalo »Društvo učiteljic«. Poverjenicam po deželi se naroča, naj skušajo pojasniti tovarišicam in tudi tovari» št m, da naš načrt noče biti nikaka zapreka njihovi akciji glede Učiteljskega doma. Dom učiteljic ni mišljen samo kot zavetišče osta« relih učiteljic, temveč bi bil s tem združen tudi internat za deklice in še druge naprave, ki bi dvignile ugled našega celokupnega sta« nu, bi pospešile razvoj in napredek žene in bi služile predvsem učiteljstvu z dežele. Za« to pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se medsebojno podpiramo! Dalje poroča predsednica, da zavetišče za dijakinje, ki ga je prevzelo naše društvo, delujti od Božiča. Oskrbovala ga je tovari» šica Mehletova. Posluževalo se ga je pri» bližno 20 učenk 1- dekliške meščanske šole v Ljubljani. S podporami, ki smo jih že pre« jeli in ki so nam še .obljubljene, nameravamo zavetišče opremiti s potrebnim inventarjem, tako da bi se s prihodnjim šolskim letom lahko razširilo tudi za dijakinje II. realne gimnazije in event. učiteljišča. III. Članica prof. Minka Skabernetcva poroča o svojih vtisih, ki jih ima od ekskur« zije na Dunaju. To poročilo prinesemo na drugem mestu. Navzoče tovarišice se navdušene zahva« li j o predavateljici za prelepe in zanimivo predavanje. IV. Ker ni nobenega predloga več, se za* ključi zborovanje. Tovarišicam z dtžele so se izročile na« biralne pole za fond našega doma. Vse tov a» rišice, ki so jih prevzele, naprošamo., da ja« vije društvu po dopisnici število kamna, za katerega nabirajo. — M. Sodnik, t. č. tajnica. Mladinska Matica. Vse poverjenike prosimo, da zanesljivo predlože najpozneje' do 10. aprila vse ¡naro« čilnice za letošnje leto ter da nakažejo vse dolžne zneske do istega roka na Mladinsko Matico. Če bi kdo ne imel ve č poštne položnice, M -jo lahko preskrbi pri vsakem poštnem uradu ter naslovi nakazilo v korist čeokvnc« ga računa štev. 11.153. Dodatne k .naši z'adnji notici o never» jetni pasivnosti nekaterih šol, ki tudi letos niso mogle dobiti pri sto in več otrocih niti enega samega naročnika za Mladinsko Ma» tico, naj navjdemo v karakteristiko razlike med posameznimi učitelji dopis tovariša po» verjenika iz Sv. Danijela, v katerem se opra« vičuje, ker ni mogel kljub dobri agitaciji do« seči letos več kot 44% na svoji šoli. Upa pa, da bo drugo leto število naraslo, ker raste tudi med ljudstvom zanimanje' za knjige Mladinske Matice. Tu se opravičuje tovariš, ker ni mogel doseči 45%, drugod pa mečejo učitelji krivdo na revščino, ker niso dosegli niti enega od» stotka. Pevski zbor UJU učiteljstva. ČLANOM PEVSKEGA ZBORA. • Kakor že javljeno, je pevska. vaja /a ženski zbor v petek ob 20. uri, za mešan v soboto 6. t. m. ob 8. uri. Opoldne odhod v Maribor. Apeliramo na članstvo, da se pelnošte» vilno udeleži vaje, da bosta koncerta v Ma« riboru in v Trbovljah čim najlepše uspela. Na zabite, da je uspeh nastopov odvisen od vsakega poedinega pevca! Torej vsi in pra> večasno! Do videnja! Odbor. Ferijalni Savez učiteljstva. —f. Potovanje v Bolgarijo. Na XII. hr. zborovanju 28. marca v Ljubljani so bili sprejeti sledeči sklepi: Načrt potovanja je bil sprejet z event. izpremembo, da se izlet na Rilo»planino opusti, ako bi ne bilo pro« metnih sredstev. Da se odpomore nedostat» ku, 'ki se je pokazal pri manifestacijskem potovanju leta 1926. po ČSR, je bil sklep, da se vsaj v najmanjši meri pripravimo na petje narodnih pesmi, ne s koncertnega sta« lišča, ampak z družabnega, da ne bomo ob priliki družabnih večerov pri pogrnjenih mi« zah v zadregi. Zato obveščam in naprošam, da vsak tovariš(ica), ki se je že priglasil, na« vede s priglašeni tudi glas, ki ga poje. nakar se mu pošljejo note dotšČnih pesmi. Pevska vaja bi bila v Binkoštih in pred odhodom v Bolgarijo. Vse predloge in želje glede petja pošljite tov. F. Logarju, Laporje pri Slov. Bi« strici, ki je prevzel pevski aranžma potova» nja. — Leta 1926. se je priglasilo za potova« nje po ČSR okrog 70 tovarišev(ic) potova« nja se je pa v resnici udeležilo komaj polo1 vioa priglašenih; tako se po eni strani niso mogli udeležiti potovanja drugi tovariši, ki bi se radi udeležili, ker je bilo število pri« glasov popolno, na drugi strani pa je bilo pripravljeno za javlj. no število tovarišev(ic). Da bi ne bilo mogoče letos zopet isto, je bil sprejet predlog za tkzv. »garancijski znesek« v višini 100 Din, ki se v slučaju udeležbe všteje v potovalne stroške, v slučaju neude« ležbe znesek zapade v korist UFŠ. Obve« ščam vse tovariša(ice), da pošljejo ta »ga« rancijski znesek« skupno s priglasom in pri« stopnino po poštni položnici na moj naslov. Upoštevali se bodo samo on priglasi, ki bodo ustrezali navedenim malenkostnim pogos jem! — Mrovlje. —f. Vsem učiteljem«ferijalcem v Slov)e« niji. Radi razbremenitve dela je prevzel po« verjeništvo UFS za Slovenijo tov. Adamič Netko, Zagorje ob Savi. do katerega naj se obrnejo tovariši(ice) za informacije glede UFS. — Za vsako informacijo znamko za od» govor! — Mrovlje, glav. pov. Zbirka za „Učiteljska domova". UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI. Darovali so: Josip Rakovšček iz Lern« berga 100 (Din, Ivo Erbežnik iz Ljubljane 100 Din, Ivo Erbežnifc iz Ljubljane llOSDin, in sicer: V. Zahrastnik 30 Din, V. jDebelja'k 20 Din, R. Horvat 20 Din, Vida Horvat 10 Din, P. Wrischer 10 Din, J Sicheri 10 Din in T. Juvanec 10 Din; Angela Cencič iz Kam« nika 100 Din, Kristina Sturm iz Mavrlena 50 Din, Josip Benedek, nadučitelj v pokoju iz Ljubljane 50 Din, Feliks Benedek, načet« nik državne železnice iz Ljubljane 100 Din, Marija Rupnik iz Kamnika 100 Din, skupaj 710 Din. Skupaj doslej cd razlik darov: nin 11.515 Din, iz česar sledi, da je učiteljstvo ljubljanske oblasti zaostalo v tekmovanju z učiteljstvom mariborske oblasti. — Josip Ko« bal, blagajnik. Stanovska organizacija UJU Iz poverjeništva UJU. —pov. Pevski zbor MoraVsikih učiteljev. Poverjeništvo je prejelo nastopni dopis: Spoštovani tovariši, dragi bratje! Spomini na trenutke, ki smo jih preživeli med Vami, nam ostanejo nepozabni. Izkazali ste nam toliko bratske ljubavi, toliko uslug, da zares ne vemo, kako bi se Vam oddolžili. Sprej* mite, prosimo, vsaj naš »P a m a t n i k«, ki ga istočasno pošiljamo kot znak naše hvaležno« sti in spomin na nas. Z bratskim pozdravom! Stanislav Tauber 1. r., predsednik. — Fran Kadlt'ik 1. r., tajnik. Vabila: = NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje 13. aprila 1929 ob 10. uri na deški osnovni šoli v Novem mestu po obi» čajnem dnevnem redu. Poleg tega predava g. pisatelj F. Finžgar o »Psihi našega kmetij» stva«. K prav obilni udeležbi vabi — odbor. = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ bo zboro* valo v soboto 27. aprila 1929 v osnovni šoli na Polzeli. Pričetek ob 9. uri 15 min. Na dnevnem redu: predavanje tov. E. Vranca o hospitacijah v poizkusnih šolah v Berlinu, Leipzigu, Dresdenu in na Dunaju; praktični nastop istega tovariša v razredu; poročilo o občnem izboru Pedagoške centrale v Mari» boru. — Naj nihče .ne manjka! Za skupni obed naj se vsakdo javi vsaj 3 dni pred zbo»