Tečaj III. V GORICI, v petek 20. novemb Uat 47. List izhaja vsak petek in tel j n, s poštnino vred in v Gorici domu poslan: zu celo leto 8 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po C sold. v tiskarni. (tLAS m. Naročnina in dopisi iiaj se blagovoljno pošiljajo o pravni št v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse poàiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, d sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov. „Krize“ naše bolne žene. Kaj pa je „ kriza.u Fravijo, da odločilen trcnotek, v katerem visi človek v oboji bolezni med življenjem in smrtjo. Sicer ni treba razjasnovati besede, kriz je vse polno, krizo pozna, krizo občuti, živo občuti velikokrat naš kmet. Ko mu stoji zkto klasje na polji, ki mu obeta, da ga posadi zopet na stol iz kterega ga je pahnila nezgoda vremenska, in ko se nebo blizo pred žetvijo zagrozi ter žuga pobrisati jo čez polja, tedaj pač tolče srcé revnemu posestniku; železni paragraf, ki ne zna in noče znati za revo, ki v borni koči razsaja, železni paragraf, ki mu navadno deva mošnjo na suho, ki ga preganja, ako ne more davka plačati, jezni berič, ki se v njegovi hiši vanj zaganja, dolžniki, družine, potrebe, to vse mu blodi in šviga po možganih, komu prst nebeškega Očeta prepela nebeški strop s črnim pregrinjalom, ki krije v sebi njegovo nesrečo. Ni to prava kriza ? Pač velikokrat je kmet v kritičnem položaji. In bledo obličje bolne žene, naše nesrečne Avstrije, kaže, da občuti tudi ona, in sicer dejanski, kaj so krize. Ni mesca skoro v letu, da bi se ne govorilo in pisarilo o tej prikazni. Mi si Avstrijo mislimo veličastno podobo, ki bi rada spravila pod svoje okrilje, pod isto streho svoje razno-jezične sinove, katere bi rada objemala z enako dejansko ljubeznijo. Mir in spravo hoče ona ; edinost in ljubezen naj združu-jeti ljudstva! In potem pride blagostanje samo ob sebi. Pa to žalibog, to je le podoba, le vzor ! Dejanska resnica nam kaže kaj druzega. Oni, ki sedè na krmilu, ki se šopirijo v tuji hiši gledé na razna raz-mirja avstrijskih ljudstev, oni zaničujó v teoriji in praksi blaga načela, katere pri- svojujemo naši vzorni podobi, kajti prva čednost je — vladoželjni egoizem ! In dejanska resnica nam kaže Avstrijo v ostudni cunjasti podobi ! Marsikedo skuša, kako bi izgnal ljudi, ki skrunijo poslopje, v katerem imajo tudi Slovani svoj prostor in svojo besedo ; marsikedo stresa ježno svojo glavo, ko vidi, kako ljudje, ne da bi svoje sile napeli na to, da bi državo /»hranili ter jo vodili v blagonosnem razvijanji, kako ljudje prav opično posnemajo vse, kar vidijo na severu. Prusko-nemško cesarstvo jim je vzor ! Njih dekreti in diktati so po pruskem vatlu. A možje, ki so značajni, talentirani, ki jim je čast, da zamorejo svoje moči posvetiti državnim interesom, oni stojé pri svojem boljšem prepričanji, ter ne klanjajo se, ne morejo se klanjati ministerskim u-kazom. In tu in tam opazujemo, da se očitno uže izjavlja, da nij mogoče brez nas naprej, da treba tedaj tudi Slovane poklicati, da direktno delajo in pomagajo. sploh ne predrugačijo, do tedaj vel ji pač še vedno oni „Ceterum censeo !“ Dopisi. •jMSi Iz Solkana, 17. nov. Vladni zastopniki VM C. kr. namestnik v Dalmaciji dela v tem zmislu ministrom veliko preglavico. Zarad tega se pisari in govori zopet ona-mestniški krizi v Dalmaciji. A naj se pomni, da je država o zadnji ustaji v Dalmaciji, ko sta Wagner in Auersperg sramotno pobrala šila in kopita ter odšla, od koder sta prišla, bila prisiljena z okrajem pogajati se, in da je baron Rodič rešil Avstriji čast in imé, kar ga jej je še ostalo. In proti temu namestniku, ki je mož značajen, talentiran, zaslužen toliko gledé njegove političke kolikor vojaške sposobnosti in delalnosti, proti njemu se zdaj ruje, ker noče svojega boljšega prepričanja zatajiti in izpeljevati tujih diktatov, ker noče biti mrtvo orožje v birokratskih rokah. Dokler se reči ne spremene, in če se goriški i možicelji jednake kosti posedajo v Solkanu vedno kakoršno zlato jabelko boginje Elide, za katero se nepretrgoma pulijo i si jihove nežne glavice belijo. Ali ni škoda za polučene modrijane ? Najprej so se spravili ti ustavoverni nemški Therziti na narodno govorico, hoteči v gorečih srcih zatreti veljavo slovenskega jezika i sicer s tem, da so vsiljevali uradnijske spise v aleman-skem ravskavsu, češ, da le jim so vlile mnze v mehkočutne možgane isto visoko modrost, da zamorejo oni ‘le njihovemu jeziku podeliti isto „fino“, elegantno obliko za izraženje uradnijskih idealov, nikakor pa Slovencem. Ali mislite, dragi čitatelji, da je solkansko starešinstvo na to molčalo ? Ah ! nikakor ne, da si tudi imajo ti možje vladne brke pod nosom. Narodni možaki so temu krivico ljubil emu činu kljubovali. I glejte! čez M polleta i morda še več so se prašili nemški spisi v kakšnem kotičku narodne pisamice, ne da bi jim bil kdo trohice sporočil. Domišljujte si, vrli čitatelji 1 kako je vse puhalo i pihalo v vladnqj hefajstovej kovačnici, osobito takrat, kedar so g bili primorani kakšen poslan dopis vnovič v slovenskem jeziku sporočiti, če so hoteli dobiti odgovora. To je šlo tako daleč, da so globili župana menda za 5 gl. Ali bi bil ta petak tolst, da bi ga jim bil naš župan poštel. Tako po nekrivici kaznovano je bilo starešinstvo primorano pritožbo vložiti pri namestništvu v Trstu i izgubivši tukaj, rekurirak) je na ministerstvo na Dunaji, gder je bil razsod na izgubo Solkancev ■'H* izrečen i to v teoriji, v praksi pa ne. Tako je ■ dobro. Se ve, da obakrat se je operalo na pseudo §. 19, v katerem tiči, kakor v šolskem mehu LISTEK. TRENTA. (Dalje.) Nastopijo pa kmalo tudi za gospod „Tren-tarja“ hudi časi. Rudniki so grofu Attemsu od dne do dne manj prinašali ;‘kajti zarad preveli-* kili stroškov pri rudokopju v tako oddaljenih rudnikih si Trentarsko železo ni zamoglo natje-cati z železom inostranih rudnikov. Zatorej proda okoli 1. 1750 rudnike in vse dotične naprave nekemu Nemcu Silbernagl-u s tem pogojem, da se ima beneficij odšle iz čistih dohodkov pod-vzetja vzdrževati. Silbernagl tudi ni imel sreče v Trenti; kihalo popusti rude in rudnike, ter jo vpihne ven nekam na Nemško; še kupca ni za-mogel več najti za Trentarske rudnike. Delale i se razkropijo na vse strani, samo nekaj družin ostane v Trenti ; te zamenjajo rudarska kladiva s pastirsko palico in se za stalno ob gorenji Soči vselijo. Iz teh družin postala je današnja občina Trentarska. Se ve, da se je v takih razmerah tudi beneficij pri M. B. zgubil in g. Franc so bili ob vse svoje dohodke. Priljubljenega zavetja paneso marali zapustiti. Ogradijo si nekaj revnih travnikov, skopljejo par lazov in si napravijo malo čedico ovac pa koza ter začnejo pastirovati, kakor nekdaj očak Abraham. S časoma jim Bog celo do nekakega blagostanja pripomaga, ker namnožila se jim je čeda do 100 ovac in 50 koza. Gospod Franc so gnali vsako jutro s pastirjem drobnico past; pastir je veje klestil, g. Franc so pa božji živalici listje smukali. Tako so živeli zadnja leta idylično življenje, kakor nekdaj ovčarji srečne Arkadije, dokler jih Bog 1. 1781. k sebi ne pokliče. Zaspali so v Gospodu okolo 84 let stari ; M. B. obljuba se jim je bila spolnila. Pokopani so v kapelici, pred velikim aitar- jem. Bog Vam daj večni mir in pokoj, Brèéni, zadovoljili, blaženi g. Trentar! i Po smrti Fr. V. Lucenpergerjevi so morali sopet bovški duhovni sami Sočo in Trento oskrbovati. Pri vsej dobrej volji jim ni bilo mogoče na take daijave dušno pastirstvo redno opravljati. Mora nevednosti tlačila je te ljudstva hudo; brez poduka so živeli, brez sv. sakramentov navadno umirali, bili so skoraj v takem položaju, kakor ubogi črnei. Božja previdnost jim nakloni sicer 1. 1788. kuracijo v Soči, kterej je bila pridružena tudi Trenta, vendar tudi soškemu kuratu ni bilo mogoče vsem dušnim potrebam po tri ure oddaljenih ovčic vspešno zadostovati. Hude zime, slabe poti, grda vremena so le prepogosto še odrasle in zdrave od službe Božje zadrževala; starikasti, bolehavi in otroci pa po celo leto neso mogli v cerkev Celili 77 let so trajale te nepo-voljnosti; še le sedaj ni prevzv. naš nadškof u-smilili so se v apostolski gorečnosti tega zapu- i !UiIì3VGIi ÙÌ1 .*tiJ:<ìUd V f «tato «BMawrftTPyt vsih narodov. Ni čudatedafrl^___________________________________________________ • • • • ' •--------—1 • T!“v,j- : glavar, komitet, delalci i nekaj družili mož na blato, ki so obstopili z ograjo i narodno zastavo JJ ako se napinjajo vladni namestovalei v Ljubljani jff ▼ Kranji, v Novemmestu, v Gorici i Bog si vedi, gde še drugod sploh is nobilitetnih društev slovenski jezik iz-* podriniti, ako se v Solkanu kaj enakega godi gledé narodnega jezika. Pa kaj se hoče ? Saj 1$ il « fe oni ne poznajo ali nočejo poznati ni postav niti paragrafov, pa o tej reči punktum. à - Cute, bralci ! kaj je pa sedaj vladnim ska-sepravdoslovcem prinesel Merkur iz Olimpa čujte! pogozdenje ttko *v»nega nad Solkanom i sicer, kakor je v.k^-atkeig počil glas, počctkom od Goriščika do Podpreval%i to nekoliko sežujev nad i pod cesarsko cesto, katera meri v gozd ; pa n&prejrkq ne.gospoda? —BSli - 1 * '~X 1tei * «tV • •;* jtv.. '5/ t • ^ •* jr ji ■ ^ ^ gp * V dekretu, poslanèm solkanskemu županstvu, na vem ravno kedaj, menda pred 4 leti ; za katerega pa iiva duša nič vedela ni, kakor takratni župan in tajuikje, kakor se govori, prepovedano : vse do mrve na ido^ičnem prostoru pustiti, kakor mati narava rodi« Sicer jaz nisem čital o-moljenega dekreta,; :àli to sklepam lehko iz sle-dečega dogodUaja. Evo ga. % i , a (Konec prih.) KobiHd, 18., novembra. Z debelimi Črkami ostane zapisan denašni dan v knjigi ko-J j baridske zgodovine. Pomenljiv je glede gospodarskega, pomenljiv glede šolskega napredka. Vsa Soška dolina do lani ni imela niti ene " vile od dvarazredue šole. Lani je naš krajni zaznamovano mesto, kjer se ima delo pričeti. I da bi se spomin den&šuega dne tudi prihodnjemu rodu obranil, se je tudi šolska mladež peljala na ono mesto. Tu gospod župan Pagliaruzzi omeni v daljšem govoru, da smo za dober uspeh podvzetja ravno kar pri sv. maši prosili Boga za nebeški blagoslov; pbtefflr se žShvaluje pfegfttleufir cesarju,, da, je blagovolil dotično postavo potrditi i mu zakliče »živijo!4; zah valuje se visokej vladi i deželnemu zboru za uaklonjeuo podporo; za- ' i - ' 1 1 «■ : , f r * } t ' J 1 4 y . J hvaluje se možem, ki so se posebno trudili za to delo; konečno izreče nado, da se bodo nasprotniki dela, ki'od dneva do dneva potihujejo, popolnoma pomirili, ter delo mimo i uspešno šlo • * . • .. f ■ i iz pod rok. V to svrbo prijateljem i neprijate-ljem zakliče, kakor uže pred vsakemu s pohvalo omenjenih, gorki »živijo !u Vsi pričujoči so pre- ; ■ , . « ! . * . * i i > ì 1 1 svitlemu cesarju i zaporedoma pohvaljenim oso-bom vzkliknili krepki »živijo !“ Na to g. župan še delo priporoča c. k. okr. glavarju i mu poda lopato, da naj y imenu vlade zadere prvo lopato v zemljo, kar je storil s pohvalo omenivši obilni trud g. župana za to podvzetje ; g. župan, kot deželni poslanec, zasadi v zemljo drugo lopato na ime dežele in ua mah se vzdigne 50 parov krepkih rok, ki zasade lopate v zemljo i začno kopati. ft fe*»k * t'y K pa P4'- t.V y w WWftVW VWWV . Jw ■■■■■1 mmm Šolski svet tukajšnej učiteljici mesto same dekliške šole izročil ves razred ter dvarazredno šolo pofidignil j trirazredno. Letos nam je visoka ^lada dodala še priptav\javhi tečaj — i ta seje danes djansko odprl. Začelo se je pa danes še drugo jako važno ■v t v’-: 4p, -J .1 ■ delo, namreč kopanje na močvirju. , tlelo s£ Je pričeto slovesno. \ Ob 1/jlO uri so zvonovi vabili k sv. maši, k molitvi, da bi vsemogočni Gospod nebes i zemlje delu dodelil svoj blagoslov. Prvo mesto . pred oltarjem je. zasedel c. kr. okrajni glavar. /Prišli so v cerkev tudi delalci i njim na čelu Etični komitet ž obema inženirjema, i tudi Šol-"aka mladež je bUa nazoča! ML -w Sl mm mšm ms v o lir’i «, ; ljudstva. JJ?»rvi kanoipčiii vizi^ciji ščenega . podajo osebno v. pue odljudpe krajp^ sprevidijo ngjnp potrebo duboyuij|e ter, sklenejo, vstanoviti tu novi vikarijat. Bile so pa ogromne težave za premagovati ; uborno ljudstvo ni zamoglo skoraj . mA pomagati idzidanje duhovšnipe, ni za f ^ vzdrževanje duhovna, ni za opravo zanemarjene cerkve. Samo blago, pjizadevanje Njih prevzviše-. nosti posredovala jim je vsestransko pomoč verskega zaloga, po lijih priprošnji so jim bila podarjena cerkvena oblačila, kelih, monštranca i. dr. Na roke so jim šli tudi ranjki ljudomili, goreči dekan v Bovcu č. g. J. Vogrič. Težavno je .. bilo ustanoviti duhovnijo, nič manj težavno pa tudi vdobiti duhovna. Ker pri nas ne smejo duhovske službe dišati po Sibiriji ali Cayenne-i, je moralo previdno vladanje za tako . izunredno težavno duhovnijo, le kakega prostovoljca čakati, kteri bi se póirt,voval zapuščenim ovčicam. Čeravno ima Trenta ves trnjev okus in ni vabilna, vendar le pastiruje že četvrti duhoven tam. Za kratek čas obstanka svojega kaže že duhovnija združena s šolo blagi upijiv, : ljudstvo se budi, posebno mlajši zarod krepko napreduje. (Dalje prib,) * * O ll S Krasa, 15. nov. — Posebno znamenje denašnjih časov je to, da se veliko piše in govori (in kako ?!)j pa zelò malo delà. Ni ^me volja govoriti 0 tem na dolgo in široko1; kedor ima za naše starodavno goijé občutljivo srce, oh me bo umel ; raje hočem omejiti, kar šem izrekel; ter govoriti: o stvari; ki naš in našo deželo straši in plaši ; iri la stvar je kraška jmščava. " | Moj nekedatiji1 profesor iz zgodoviné in zemljepisja jerekel, dajeBog, ko je ženil jo irstvaril, za rijo zgrabil, ih kjer je ifeto s prsti prijel, tam1 je nastala potem kraška strašilna goličava. Gospod Je mènda zajel iz svoje dovtipne zaloge. Pa nij, da bi se človek šalil in roke križem držal, ker je stvar prežaloštna. Culi so se f r f sicer v zadnjem času glasovi, ki nasvetujejo to in uno, lè pravèga ne, se ve da, kakor si jaz stvar mislim. Ta piavi : Bog varuj „ gmajne “ deliti; potem treba ovce zatrefti ; ‘dtobnica pa je dopra za .človeka (adijo kraški „kpretu potem) in za „v“ človeka. In ženici, ki sebe in svoje s kravico kolikor toliko preredi, gre po poti, ki je revežem znana, zadnji rep iz hleva. Razdelitev občinskega pašnika b.i i koristila le premožnejim, ki bi za Ezavov zajutrpk spravili vse parcele pod sé. Pet do 10 gospodarjev bi v kratkem gospodarilo čez cel občinski ; pašnik. In prav ima, ki tako sodi. Pa naj bi tedaj o-stalo vse pri star em ? Naj bi vsi spali, i kakor soi spali naši stari, in skrbeli tudi mi le za se ne i brineči se za naslednike ? Drugi pravi : Né ! Pašnike treba deliti, ker,... In potem naštevn prvič, drugič, tretjič itd. < !> , . < Besede so lepe in tudi resnične. Pa nijso praktične za nas. Naj nam prej nasvetuje, kako •bi bilo mogoče doseči, da ostane razmerje,tako,-kakoršno bi bilo pri razdelitvi, da se veče u~ boštvo v deželo ne utepe, in potem semjaz prviy ki vse njegove točke odobrim ; a prej ne ! Kaj je storiti tedaj ! Nij težko uganiti. Produktivna moč kraške zemlje je taka, da skpro nij trebar pogozdovanja, Božja roka, ki stori, da solnce sije iu dežek gre, izvabi iz zemlje, kjer sc je le količkaj nahaja, vse polno rastlinic^ a izvabi jih za živinski želodec ! Pojte tedaj, odločite poseben kraj (se ve da v vsakem kraji), pogozdite ga, varujte, da sc rastlinice ne pokončajo ; in potem, ko meihite, da ste dosegli namen, pojte naprej ; košček za koščekom, kmalu bodemo imeli cel kos, in občinski pašniki bodo pogozdeni. In vlada, ki dela tako, kakor bi bili oni, ki davke plačujejo, sami Rothschildi, kakor bi se vse bliščalo samega zlata in srebra, vlada, ki namerava kmete plačevati* da bòdo hodili kmetijska predavanja poslušat (pa ne kraški, kajti na Krasu nij — Gorice), ter tako osnovati malo centralizacijo v kmetijstvu, vlada ki inibii napraviti iz denašnjih učiteljev bukvoveze celò in strugarje, naša iznajdljiva in Čezmerno radodarna vlada bi uže lahko segla nam pod pazduho ter brcnila iz svojih »štrihanih* zakladnic kako yečo svoto v ta blagi prepotrebni namen. H koncu še pohlevno uprašanje. Sme-li gospodar, ki je gospodar, in ki nij gospodar, sme li »usufructuariušM tako le z drvami ongaviti, kakor bi bil pravi gospodar, kaj ? Voz za vozom gre skoz dimnik v oblake, in to hajlepših hra-stov! In potem pogozduj človek! Nij li za to »moža4, ki bi rekel »dovolj !“ Kaj bó pa naslednik žgal, kamenje ka-li ? Kedor more umeti, naj umé. i.’.i. IH Komen. V nedeljo 15. novembra na našo III.».’; - !. h.\ /1 ; ,i • > ‘ . • • hvaležnico smo imeli redko, da tako redko slovesnost, kakoršne se po celem Krašu ne pameti. Preljubeznjivi monsignor A. Kocman, naš viso-kočastiti dekan, so obhajali v 85 letu svoje starosti šestdesetletno slovesno sy. mašo. Dva dni p^ed tem nepozabljivim dnevom jje nenavadno mpčna in ojstra burja s snegom prav hudo razsajala in cel Kras pobelila, kakor; bi hotela celi okolici naznaniti prav redko in nenavadno svečanost na kraškem Dunaju. Na ta pomenljivi dan pa ,se je nevihta potolažila in vkrotila, tako da smp imeli prav prijeten dan, (ki nam je prinesel veselja, kakor nikdar poprej. . Lepo je bilo gledati, kakòi so ravno ob 10 uri čč. gg. duhovniki obširne Komenske tare v krasnem cerkvenem opravu svojega ljubljenca, • častitega* jubilanta, med močnim gromenjem možnarjev spremljali iz farovža v farno cerkev, ktera je bila od pbilne množice s srcen^vdanih farmanov in od- f daljnih tujcev napolnjena. K povjšanju te redke svečanosti so zdatno pripomogli vsi c. kr. uradniki s svojo nazočnostjo in dostojnim vedenjem med službo bofe- tudi naši vrli pevci s svojem lepodimbèrà^tf^atM* petjem, ktero y naši lepi ip prostorni cerkvj že dolgo časa pogrešamo zarad 'nekih neljubih oKoliščin. Ravno tako je svoji težaVni1 riaPogi1 popolnoma zadostil .tudi č*-g. J. T-^č;naš. vneti .kaplan, kterega so visokočastiti Jubilant za pridgaiija &i izvolili, da ne večem prisilili,: da bi bolj priletnim, vikarjem svOjol farei B itemipretežavnim poslom prizanesli. Malo ! pred eno uro i popoldne je bila služba božja končana,Mn/čč.i duhovščina je spremljala svojega jubilanta »v prelepem i sprevodu nazaj v farovž, kjer se iipu je ponižno poklonila in častitalo njegovemu zdravju in jekleni)o trdnosti/ Potem je bil'skupen tìbed, kterega se je 28 .osebi iz različnih; stanov;/ uradnikov, duhovnov, in drugih veljavnih mož vdeležilo. Tutoj se jepravo veselje razodevalo in napitnica ,ssa napitnico vrstila, med nje pa so se različne pesmice vpletale, s ■ i ! ml . .ni; ; m i ! : • ! : ; ’ ; \ ■:! ' ;)( .'i ’ 1 : Kamnje, 17. nov. (Š o 1 s k o -1 j u d s k a knjižnica). Kedor opazuje javno narodno življenje, bode gotovo zapazil, da se to izrazuje v sleherni dobi v posebnih prikaznih. Pred nekoliko leti snovale so se po vsi Sloveniji „ čitalnice*. Celi narod jih je z veselim srcem pozdravljal. Da nijso tega uplodile — kar se je pričakovalo, — da celò nekatere prenehale, nij kriv ne njih ustroj, še manj pa njih namen. Prt-zgodaj so nastopile na dnevni red, odmeva nijso našle, ker ljudstvo v obče nij bilo še dovolj izurjeno — duševno nij bilo še izobraženo : zato so marsikje tudi prenehale. Da so pa veliko pripomagale k občnemu napredku, da so mnogo mlačnejših Slovencev oživele, da so po njih naši sosedje dobili neko spoštovanje do nas, da so one slednjič družinsko življenje med nami ople-menile, je gotova resnica. Kar nijso čitalnice uplodile, katere se tudi ne morejo snovati v raztrošenih vasicah in seli-ščih ; dopolniti je z ljudskimi šolami in sè šolskimi ljudskimi knjižnicami. Da je splošni omiki naroda podlaga ljudska šola, je uže davno dejansko dokazano. Marsikateri oča tišči, da mu sinček marljivo hodi v šolo (vsaj tod jih je mnogo skrbnih roditeljev in menda drugod jih bode še več) dobro vedši, da si otroče z naukom nabira lepo dedšino. Pa tudi otroci nam hodijo raje v šolo, kjer se marsikaj koristnega nauéé. Kakor so ljudske šole tod po Vipavskem osnovane in še precej razširjene, nado imamo, da se bodo naši otroci izurili v branji in se naučili marsikaj potrebnega za življenje. Temelj bi bil vložen k splošnemu napredku. A tu nam nij ostati, ako nočemo, da bode ves trud in čas zastonj. Otroci zapusté šolo še v nježni starosti, pridružijo se družini popolnoma, s katero delajo in skrbé za gmotnost, pa rastejo na telesu — na duhu pa žalibog — hirajo. Malo se brigajo roditelji, še manj pa oni sami, da tega, kar so se naučili, ne bi pozabili ; kje in kako si imajo novih ved prisvojiti, je prvim in drugim malo mar. Med šolsko* dobo in dobo spoznanja, pa : porabe tega, ker so se učili kot otroci, so leta : — mladini dolga, pa naj nevarniša celega življenja. Da mladini nudimo priložnost se dalje izobraževati, jo ob enim obvarujemo pred lenobo in nevarnostjo, so ljudsko - šolske knjižnice gotovo sredstvo: (, Da sem te vrstice napisal, dal mi je povod tuk. župnik preč. g. Jožef Soydat, kateri vidi živo potrebo in korist ljudskih; knjižnic ; zato je j i on kot iskren domoljub in prijate! mladine da-; rovai lepo* število knjižic itukajšni; ljudsko-Šolski *TinjižmČi7'Tèf jWpisat kot~ utemeljite v društvo sv, Mohor a:, za kar-iz rekam plemenitemu gospodu srčno hvalo ! Po omenjenem daru iu drugih àbmi)ljubovQìaìSiAt''.Be^e. užp. óèz: 100 zvezkov za tuk.,knjižnico. Začetek je postavljen. — Milfc mladina sezi po mrtvih učenikih, da ti oživi Ì duh in oplémene §Pcč? ltbl^èèil6‘ prepeljejo ! Čez nevaren most — v dejansko življenje! 5 • ; j • .... ; * 4 . t i J. ■ / Z1 J. Ir, ' ■ji'.*'.' J %Ui- l.-uK * J J I V \ V ‘ x ; i Jii Ogled, Avstrija; Nà Dunaj i še vedilo meglil ! ministerske krize zatemnujo ustavoverskp i obnebje. Tudi naj "bolj Vlàdhi listi, dunajski in po kronovinah, zdaj več ne tajé, da so ministri ...na. ,tem v kratkem, slovo MHll Ministri imajo pogosto^ra* ’ posvetqvai)ja,'; vendar pa pride med svet malo od tega, o čemur se posvetujejo. V državnem zboru pridno govorijo, največ imajo opravila odseki, ki za zbornične obravnave tvarino pripravljajo. Finančni odsek bo hitro potem, ko sprejmejo akcijsko postavo, predložil budget za 1875. državni zbor ga misli hitro v obravnavo vzeti, da ga še ob času gosposki zbornici izroči. Presvitli cesar in cesarica sta bivanje na češkem skrajšala, ker je nadvojvoda Karol Ferdinand, brat slavnega maršala nadvojvoda Albrechta, nevarno zbolel. Ko sta visoka gosta bila za kratek čas v Pragi, rekel je cesar županu, da se mu zahvaluje za prijazen sprejem, da pa obžaluje, da je zdaj le za kratek čas prišel in da se bo zopet vrnil in dalj časa ostal. Ta izrek ne da miru ustavo-vercem in na vse kriplje si prizadevajo, da bi dokazali, da to nima nikakoršnega političnega pomena. Iz Žare sc poroča, da baron Rodič ostaja pri svoji demisiji in da vtegne njegov naslednik postati Jovanovič, ki je z Rodičem v rodu in njegovega mišljenja. AkO se to vresniči, bodo spremenili osebe, stvari pa ne. Olumuški nadškof ima tudi nekaj duiiovnij na pruski zemlji. Kakor prej, je tudi zdaj postavljal duhovne na izpraznjena mesta, ne brigaje se za pruske proticerkvene postave. Kraljeva o-krožna sodnija v Ratiboru ga je zarad te hudobije (!) povabila na odgovor. Nadškof se za to sodnijsko vabilo ni nič zmenil, sodnija ga je pa in contumaciam obsodila, da plača nekaj tisoč tolarjev, ali pa primeren čas blagovoli stanoyanje svoje zar menjati prusko ječo. Vrh tega še tirja pruskaspdnija, naj nadškofa avstrijska vlada kot hudodelnika nji izfpči. Naša ylada pa pi ubogala, pruskèga povelja, nadškof se proti avstrijskim postavam ni pregrešil, toraj je zavrgla prusko zahtevanje. Pruska sodnija je.M >; . ♦ * 0 Itili . (Za spominskdr. Hrasti1) darujejo: Gg. bogoslovci tukajšuega semenišča 13 gj. 15 sl — G. Peter Vuga, 1 kurat ; v Škrbini 2 gl G. Vinko Štubelj, Jrapl. v Cerničah 2 gl. -rr G. Ant. Božič, farni oskrbnik v Rifenbergu 2 gl 50 sol. ---------- - (Popravek.) V zaduji notici zastran peresne vojske pied nL’ Ecou in „ Isonzo* izostal je po neprijetni naključbi stavek, iu notica je dobila ves drugačen pomen; radi priznavamo, da je bil „L’ Eco“ prisiljen proti nesramnim napadom Jsonzo-a* braniti se. M . » .,!f li;! \ U ., • i > x ‘ \ ». - * , • (Dahovske spremembe) C. g. Cijak France iz Moše gre za kaplana v Joanniz, na njegovo mesto g. Valentin Brezausig. — č. g, Šlunder Jožef dozdaj vikar v Branici, gre za Vikarjja Y Gabrovico, — na njegovo mesto pride g. Janez Fabjani, vikar v Pliskovici in na zadnjega mesto v Pliskovico g. Vkléntitt Pelicon, dozdaj Vik. v Gabrovici. — Prihodnjo nedeljo bodo za mašnike posvečeni: gosp. Martin Leskovec, '4: letnik, br. Odilo Rifelj in br. Doha^ Šuster iz kapucinskega reda. — V. č. g. Janez Cer v, fajmošter v Riheilberku je Umrl. R. I. P. Fara je razpisana do 31. dec. 1874. (Za pogorelce[V Giovanti) daruje občina Opačjeselo 5 gl. 25 $d . - . : -L • » (Vodstvo nove dekliškešole) nas prosi naznaniti slavnemu občiustvu, da začne ta nova šola v ponedeljek 23. novembra. Stanisi ali njihovi namestniki se vljudno vabijo, naj deklice pripeljejo malo pred 8. uro v šolo, ki je v jadovski filicf v ^Schmidtovi hiši. (Tateina brei konca,) Po noči od srede do četrtka je tat, ali njih več, v farni cerkvi na Placati pokradel, kar je mogel vrednega najti. Ostal je ivečer v zvoniku in ponoči je delal brezskrbno svoje tatinsko rokodelstvo. Oropal je pri altaiji Matere Božje, kar je bilo zlatnine, vlomil je drago steklo, pobral denarje iz Skrinje si milovščino, nekaj svečnikov in še kaj druge-ga. Poskušal je tudi tabernakelj odpreti, pa se mn vendar ni posrečilo. Tu se sme pač staviti vprašanje do slavnega našega magistrata, čemu ae plačujejo osebe, ki so odmenjene, da bi skrbele sa javno varnost? Čemu so žandarmi, o-čitni in skrivni policaji? Ali morda za to, da pri belem dnevu smodke puhaje šetajo po ulicah gor in doli, po noči pa da — spijo. Vojaki so doma, kadar jim odboboa, policaji grejo spat, skrivnih že tako tam ni, kjer bi morali biti, in tako so davkoplačevalci meščani popolnoma na voljo dani gospodom roparjem in tatovom. (Število učiteljskih kandidatov.) Letos je vstopilo v tuk. učiteljsko izobraževališče 6 Slo venctv in 5 Italijanov, Na celem izobraževališču je 15 Slovencev v treh razredih, in 9 Italijanov v dveh razredih, ko 2. razreda nij. (Spremembe učiteljev). Gospod Benedikt Poniž iz Ajdovščine pride na c. k. vadnico v Gorico. Na novo ustanovljeno dekliško šolo v Ajdovščino pride gospodična Jožefa Cernigoj-eva; v Miren na dvorazrednico pa gospodična Kat. Goljeva. Te spremembe nas veselé, ker se nadejamo, da bode vili g. Poniž tukaj še vspešni-U delal, nego bo imel priložnost na deželi; in ker se je dopolnila naša vže davno gojena želja po učiteljicah. (Preskuinje učiteljev) za občne ljudske šole je delalo 7 Slovencev in 2 italijana. Med prvimi so vdobili spričevalo III. vrste 4, in 3 IV. vrste; poslednja sta vdobila spričevalo III. vrste. Učiteljce so začele danes delati pvesku-inje h katerim so povabljene: 1 Slovenka in 2 italijanki. Ena italjanka bode delala preskušnje sa meščanske šole. siljeno pogodbo, kako so našli več tišoč let staro grahovo seme z egiptovskim mumijam (maziljena trupla) skup zakopano. Imenovani časopis to-le pripoveduje: Znani general Anderson našel je v Egiptu pri kopanji starin več kame-nitili rakev z mumijami, ki so gotovo več tisoč let počivale. Pri eni teh mumij našel je nekatera grahova zrna, ktera je pozneje, vrnivši se iz potovanja, vsadil. Iz treh zrn je pognalo in nov sad je bil tako obilen, da so zamogli z novim semenom precej lep kos obsaditi. Rastlina je zrasla dva metra visoko, cvetje je bilo belo in rudečkasto, steblo pa je imelo nekako posebnost. Spodaj namreč je tenko, poterii pa zmi-raj širši in debelejši, tako, da potrebuje podpore. Stročje pa je le na vrhu rastline. — Kako nepristranska je slavna vlada. V Ljubljani je vlada razpustila kupčijsko zbornico. Ker imajo prej ali poznej biti nove volitve, postavila je volilni komite in izvolila pet ustavo-vercev in enega narodnjaka, dalje hoče, da bi tudi v kupčijski zbornici nemškutarji imeli večino, odvzeti kramarjem in krčmarjem volilno pravico. To je še več kot nepristransko in nepravično. — „Noviceu poročajo: Zopet smo zgubili poštenjaka rodoljuba: Gospod notar dr. Orel, več časa že skoro ves slep, padel je nesrečno po stopnicah in 17. dne t. m. umrl. — „Karntner Blattu piše; Ljubljanska škofija ima nekako posebno osodo zastran novega škofa. Prvi preč. g. Muller škofijstva ni hotel prevzeti, zdaj. so pa trije kandidati zaporedoma umrli: gg. Rozman, Hrast in Vončina. — Tudi Krška škofija je zgubila svojega blagega Karola Dttrnwirta, špiritvala, knežje-škof. svetovalca, odbornika pri družbi sv. Mohora itd., ki je umrl od 10. do 11. t. m. ponoči za jetiko star še le 46. let. Bog mu daj večni mir ! Borsiti kurzi na Dunaji 20. novembra. Razne vesti. — Sneg in c. k. cenilna komisija sta se pretečeni teden na Tominskem pulila za naše polje. Komisija je iskala izglednih kosov a sneg je hitel jej zakrivati zemljo. Nič ne de ! Prvič smo se te komisije veselili, zdaj se je ne več, kajti vidimo, da nam bo davke mesto ponižale še povišala; i koliko jih bodo zajedle same le te komisije. — F tržaški okolici se je začelo močno gibati, odkar je bila v zboru obravnava volilne postave, vsled ktere so hoteli lahoni okolico z mestom združiti in ji tako še to mrvico poslancev vzeti. Pred nekterimi dnevi je namreč poslanec Nadlišek sklical shod, kterega so se v-deližili odlični narodnjaki iz mesta in okolice. Shlenili so osnovati politično društvo za tržaško okolico, kte.o bi imelo v prvi vrsti nalogo varovati narodnost okoličanov. Izvolil se je odbor, kteremu na čelu stoji Nadlišek, in je že slav. namestništvu društvena pravila vpotrjenje predložil. — VeČ 1000 let staro seme. Francoski časopis „La Nature" prinaša s podobami poja- Enotni drž dolg v papirju . 70 1 05 .. .. v srebru . . 74 45 Drz posojilo leta 1860 . . . 109 25 Akcije narodne banke . . . 993 — Kreditne akcije 235 — London 110 35 Napoleon d’ oro 8 90 Cekini . — — Adžijo srebra 104 65 Št. 126 Oznanilo. Vodstvo goriške zastavljavice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni dražbi dne 7. decembra 1874 in po tem iste še ne rešene zastave, ki so bile III četrt leta 1873 (to je: mesca julija, avgusta in septembra 1873) zastavljene. V Gorici dne 5. novembra 1874. Vodja J. Kumar. SPRIČEVALO [Znanstveno in n e n J e gledé lekarničarja gospoda VILJELM-OVEGA protiartritičnega, protirevmatičuega ČAJA za ciste n j e krvi. Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z universalnimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantično zqpr-nost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznanje v tistih slučajih, kjer po dejanjih konstatirana skušnja in na njo opirajoče se ljudsko občuo pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot ksže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Vlljelna-ovem čaju za čistenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zaue-sljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je naj lepše oponesla pri VIIJelm«ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta Čaj tudi pri naj bolj zastarelih in ukoreuinenih revmatičnih boleznih in gihtičnih napadih vzroči, da koža zopet delati in popolnoma izklapljati za more. Posebuopri vsih revmatičnih in protin-.skih boleznih trupla, ktere spremlja mrzlica in vuetje v členih, otekiiua itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri negibčnosti udov, pri krču v raečah še celo pri zastaranem teleauem zaprtji in hemoroidni nih bolezuih se je imenovani čaj vselej kot najboljši pripomoček skazal. Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati. V BEROLINU meseca januarja 1874. D. «Ran. Mutilar (L. S.) medicinali svetovalec. Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom ! Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti. Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatifien čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičuega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po ca- isopisih naznanjenih zalogah. En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold. Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za filiteli je krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u. OZNANILO prečastiti duhovščini. V Karol Mailing-ovi tiskarnici prodajajo se vsakovrstni obrazci za krstne, ženitne in mrtvaške liste, pole za krstne, ženitne in mrtvaške bukve, obrazci za cerkvene račune tudi slovenske in vse kar spada v področje cerkvenih uradnij po prav nizki ceni. Vse je tiskano z novimi črkami na lepem papirji. Poštna naročila se nemudoma ivršujejo.