KAKŠEN JE IN KAKŠEN NAJ Bl BIL CENTER Hitreje v prenovo Prod dnavt /e IJubl/anska rodakclja Dala or-ganizirala razgovor za okroglo mllzo s prod-stavnlki naša občinako akupščlna In n/e-noga Izvršnaga avata. V tant pogovoru, nm katorom mo aodalovall pradsodnlk skup-ščlno Mlroslav Samardžlja, Zdana Mmli, pradaadnlk Izvršnaga svota Zora Uda In Du-šan Komparo, oba podpradaadnika Izvrš-noga avota, Janko Pompo, pradatofnlk od-dalka za goapodaratvo in ftnmncm tor Bo-gdan Opraanlk, prodatojnlk oddalka za gradbono In komunalna zadava našo ob~ člno, mo prlaotnl pratrasll problomatlko, kl /e za našo občlno šb poaaboj značllna. Za-radl pomambnoatl Izračanlh mlall In trdltav ta pogovor objavljamo tudl v Dogovorlh. • Opišite nam na kratko občino Center, kako v njej ži-vite in kaj delate? MIROSLAV SAMARD-ŽIJA: Občina Center je že po nara-vi stvari nekaj posebnega. Precej se razlikuje, ne le od ostalih ljubljanskih, temveč tudi slovenskih občin. V obči-ni živi na okoli 5 kvadratnih kilometrov prostora 38.000 prebivalcev, zaposlenih pa imamo kar 62.000 delavcev. To predstavlja izredno kon-centracijo ljudi, s tem pa tudi množico problemov, s kateri-mi se srečujemo. Od relativno visokega števila »prebival-cev« v občini pa je le majhen del ljudi resnično aktivnih. Več kot 20 odstotkov prebi-valstva sestavljajo že upoko-jeni občani. Tudi sama struktura gospo-darstva naše občine je takšna, da se moramo povezovati s širšim - Ijubljanskim, sloven- skim in jugoslovanskim pro-storom. Prevladuje seveda tr-govina, ki ustvari 60 odstot-kov družbenega proizvoda občine. Razumljivo je torej, da posvečamo prav trgovini največ pozornosti, vendar stvari še ne uspevamo usme-riti na željeni tir. Predvsem bomo skušali čimprej odpra-viti vzroke prepočasnega uve-ljavljanja samoupravnega sporazumevanja med trgovin-skimi in proizvodnimi organi-zacijami združenega dela in vzpostaviti trajno sodelovanje na osnovah skupnega prihod-ka in dohodka. Pospešiti bo-mo morali tudi proces združe-vanja trgovine v velike, so-dobno organizirane in specia-lizirane organizacije. Veliko težav nam povzrcjča predvsem zunanja trgovina. €)meniti velja, da ima v naši občini "sedež okoli 60 odstot-kov slovenskih trgovinskih organizacij, ki se, ukvarjajo z zunanjo trgovino. Zelimo, da se ta trgovina, dohodkovno povezana s proizvajalci, zdm-žuje in davzpostavi dolgoroč-no, predvsem pa celovito go-spodarsko sodelovanje s tuji-no. 2al nam gre pri tem stvar bolj počasi od rok. • Pravijo, da ima vsak žu-pan - svoje glavobole. Kateri torej mučijo župana občine Center? Svojstvena struktura prebi-valstva nam povzroča seveda specifičen položaj tudi na po-dročju skupne porabe oziro-ma družbenih dejavnosti. Na vrsti področij imamo velike težave. To se sicer prav never-jetno sliši, saj ima našc občina najvišji nacionalni dohodek na prebivalca v Sloveniji, menda pa tudi v Jugoslaviji. Toda zaradi domicilnega prin-cipa prelivanja prispevkov, za financiranje dejavnosti v ob-čine kjer delavci, ki so zapo-sleni pri nas stalno živijo - (nadaljevanje na 3. strant) (nadaljevanje s 1. stranl) smo v položaju, da na več po-dročiih dejansko mi potrebu-jen^p in dobivamo solidar-nostna sredstva. Tako imamo velike probleme pri social-nem skrbstvu. V Ljubljani se nikakor ne moremo dogovori-ti, da bi na tem področju preli-vanje gladko steklo. To se se-veda močno pozna pri delu naše SIS in v uresničevanju zastavljenih programov so-cialnega skrbstva. Veliko težav imamo tudi pri izgradnji naše občine, oziro-ma središča mesta. Še vedno nimamo izdelanega koncepta urbanizacije občine. Nimamo načrta, kako bi center mesta ohranili živ. Vsi predlogi, ki jih izdelujejo zadnja leta, so usmerjeni v nekakšnocityza-cijo mestnega središča. Hoče-jo zgraditi čim več poslovnih prostorov. Stanovanjsko iz-gradnjo smo s tem povsem za-postavili, saj imamo predvi-deno eno samo večjo gradbi-šče na Poljanah. Toda to ni glavni problem. Tem 38 tisoč ljudem, ki že živijo v šredišču mesta moramo omogočiti normalno življenje. Če bomo še naprej sledili poti zadnjih let ali desetletij, nam bo cen-ter mesta izumrl. Nesprejem-ljivo je recimo za nas, da se je začela večina aktivnega prebi-valstva seliti drugam, kjer ima boljše življenjske pogoje. Zato je za Center življenjsko važna prenova Stare Ljublja-ne. Naš cilj je, da tam moder-niziramo stanovanja, da bodo lahko Ijudje še naprej živeli v njih. Tu zadevamo na velikan-ske težave, ki nam jih povzro-ča spomeniško varstvo. • Leto 1980 bo pomenilo prvi korak v naslednjem srednjeročnem obdobju. Kakšen bo ta korak občine Center, predvsem na gospo-darskem področju? ZDENE MALfc Prihodnje leto bo težje, kot so bila prejšnja. Zato bomo v Centru morali pospešiti reše-vanje nakopičenih zaostrenih vprašanj, s katerimi smo se srečevali doslej. Druge poti ni. Gospodarski razvoj občine sicer dosega globalne okvire razvoja, vendar z nekaterimi odstopanji. Rast zaposlovanja je hitrejša od planirane, rast produktivnosti pa nižja. Po-spešiti bo treba tudi preusme-ritev zunanjetrgovinskih or-ganizacij iz pretežno uvozne na izvozno usmeritev. Na po-dročju delitve opažamo pove-čevanje deleža za skupno po-rabo in zmanjševanje razpo-ložljivih prostih sredstev za širjenje in izboljšanje mate-rialne osnove dela. Pojavljajo se nam težnje po uravnilovki v delitvi osebnih dohodkov, ne oziraje se na dejanski pri-spevek delavca pri ustvarja-nju dohodka. Kljub pobudam v preteklem obdobju smo še vedno premalo storili za hi-trejše uresničevanje dohod-kovnih odnosov ter združeva-nje dela in sredstev zlasti med proizvodnjo in trgovino ter tudi znotraj same trgovine, tu-rizma, gostinstva itd. Določene zamude ugotav-ljamo tudi v aktivnosti posa-meznih nosilcev planiranja pri snovanju novih srednje-ročnih planov. Tako SIS druž-benih dejavnosti še vedno ni-majo pripravljenih ocen ra-zvojnih možnosti. Pa tudi v vseh tozdih še niso izdelali svojih smernic. • Lahko naštejete nekaj os-novnih kažipotov Fazvoja obči-ne v naslednjem letu? Predvidevamo nekoliko po-časnejšo (4 odstotno) rast družbenega proizvoda občine in bolj umirjeno (1 odstotno) rast zaposlovanja. Predvide-vamo zmanjšanje rasti zuna-njetrgovinske menjave. Po-membno nalogo smo si zasta-vili v odpravljanju inflacij-skih gibanj. Prihodnje leto pa nameravamo še posebej zao-striti tako osebno kot kolek-tivno odgovornost posamez-nikov in OZD, ki bi z delitvijo osebnih dohodkov preko do-govorjenih okvirov ogrožali >naša prizadevanja za stabiliza-cijo gospodarstva. • Pustimo nekoliko ob strani področje gospodarje-nja, čeprav se bomo v razgo-voru bržkone nanj še vrnili. Preusmerimo se nekoliko na komunalne dejavnosti in sta-novanjsko gradnjo. Obe po-dročji predstavljata v Cen-tru velik problem. Zakaj je tako? BOGDAN OPRESNIK: Naša občina ima le 498 hek-tarjev ali 5 kvadratnih kilome-trov površine. Na tem maj-hnem prostoru pa je kar dva in pol milijona kvadratnih metrov gradbenega fonda. Od tega je na žalost le polovica stanovanj, ostalo so poslovni in drugi javni prostori. Od vsega prostora zavzemajo proizvodne površine zelo ma-lo prostora - le 85 tisoč kva-dratnih metrov. Vse ostalo so zapolnili trgovinski prostori, zdravstvo, šolstvo in ostale značilne dejavnosti, ki so se skoncentrirale v središču me-sta. Čeprav se število prebival-cev v občini iz leta v leto manjša, je gostota naseljeno-sti še vedno preko 8 tisoč (do-micilnih) prebivalcev na kva-dratni kilometer. To število podvojijo seveda še tisti, ki vsakodnevno pridejo v Cen-ter na delo. Imamo celo po-dročja, kjer pride na hektar zemljišča preko tisoč prebi-valcev. To pa je tri do štirikrat več, kot je normalno. Prišteje-mo k temu še izredno zgoščen promet in deset tisoče avto-mobilov, ki vsak dan parkira-jo v mestnem središču. Zato ni čudno, da se občani Centra upirajo vsaki novogradnji na tem prostoru, celo takrat, ko določene zazidalne načrte že uskladimo v javnih razpra-vah. Nekoliko lažje pristajajo le na gradnjo objektov druž-benega standarda. Če bi v ce-loti spoštovali javno mnenje, bi v Centru gradili le zelenice, otroška igrišča in podobno. Sedaj, ko smo v resnih pri-pravah na novi prostorski plan Ljubljane in na novi ge-neralni urbanistični plan me-sta, si bomo nadvse prizade-vali, da ti programi koncept razvoja mestnega središča primerno opredelijo. Nekate-re dejavnosti, kot so zdrav-stvo, kultura, šolstvo itd. bo-do morale svoj nadaljnji ra-zvoj oziroma razmah usmeriti izven središča mesta. Tako kot je sedaj ne moremo na-prej. Tako bi v občini Center lahko izboljšali življenjske pogoje stanovalcev. • Bi se ob načrtih za bolj-še bivalne pogoje občanov Centra, lahko dotaknili mor-da tudi obnove Stare Ljub-ljane. Tod stvari ne tečejo gladko, saj je (poleg socialne-ga skrbstva) tudi na tem po-dročju padel na izpitu soli-darnostni sistem prelivanja sredstev med ljubljanskimi občinami. Politični posluh za reševa-nje tega problema je v ostalih občinah Ljubljane že nekoli-ko večji, drugače pa se stvari niso pomaknile naprej. Nekje marca prihodnjega leta bodo že v razpravi programi obno-ve starega mestnega jedra. Do poletja pa bi naj dobili tudi že vzorčni zazidalni načrt preno-ve. Ti načrti so nujno potreb-ni. Sredstva, ki smo jih doslej usmerili v prenovo, namreč zaradi nenačrtnosti zgubljajo na vrednosti. Doslej smo zak-ljučili eno samo resnično do-bro prenovo. • Občina Center si, kot kaže, resnično prizadeva hu-manizirati življenjsko sredi-no svojih prebivalcev. Imate v tem programu zajeto mor- ¦ da tudi obnovo mestnih par-kov? Plan obnove v celoti ni izde-lan. Zdaj je v obdelavi projekt obnove tivolskega parka. Ta je zaradi pičlih sredstev za vzdrževanje zadnja leta dejan-sko propadel. S prenovo naj bi začeli že pomladi. Potrebna bodo seveda velika sredstva. Prvi obrok v prihodnjem letu bo 3 milijone din (poleg sred-stev rednega vzdrževanja). Imamo tudi program nekate-rih manjših ozelenitvenih po-segov v občini. Kakšnih pet do sedem naj bi jih uresničili že prihodnje leto (na Polja-nah, ob ulici Moše Pijade, ob Resljevi, Trubarjevi itd.). Pri-pravlja pa se tudi mestni pro-gram celovite prenove javnih zelenih površin v Ljubljani, vendar pa že naprej vemo, da zanj ne bo dovolj denarja. • Ko že razpravljamo o komunalnih težavah, omeni-mo še vaše zastarelo omrežje komunalnih vodov (vodovo-da, plinovoda itd.). To je pre-cej načeto in luknjičavo. Ima občina Center načrte tudi za njihovo prenovo? Brez dvoma bomo tukaj najprej prizadeti s plinskim omrežjem. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo-mo dali obnovi »plinovoda« vso prednost. Nekateri deli omrežja so stari že preko sto let. S prehodom na uporabo sovjetskega plina, kjer vlada-jo v ceveh višji pritiski, bo tre-ba to omrežje tudi v celoti ob-noviti. Odločitev bo padla, ko se bomo prihodnje leto pogo-varjali, na kakšen način bomo ogrevali mestno središče, ali s toplo vodo ali s plinom. Ni-smo namreč več tako bogati, da bi lahko še naprej naša na-selja opremljali z vročo vodo in s plinom. • Precej je bilo slišati, pa ne le med branjevkami, da bodo obnovili in razširili centralno tržnico ob Tromo-stovju. Kaj bi naj zajela ob-nova? Eno od poglavij študije »Ključni prometni problemi Ljubljane« zajema tudi uredi-tev prometnega režima na tej tržnici. Ta je prometno prak-tično nedostopna, za prodajal-ce in za kupce. Predlagajo, naj bi tržnico razširili na Pogačar-jev trg, del sedanje tržnice (od Kopitarjeve sem) pa bi name-nili parkirišču za potrebe trž-nice. Seveda bo treba tudi ce-lotni tržni prostor modernizi-rati. Sicer mu preti, da posta-ne pravi folklorni anahroni-zem. Po prvih ocenah bi za to potrebovali 50 rnilijonov di-narjev, ki jih pa trenutno ni-ma nihče. No, med tem smo v Ljubljani zgradili zelo drago tržnico za Bežigradom in bo-jim se, da se nekaj podobnega dogaja tudi z novo tržnico v Mostah. Nadaljevanje razgovora za okroglo mizo Dela, fcjer je tekel razgovor še o prometu v središču mesta, o združevanju trgovine in gospodarstva, o parkiriščih, otroških vrtcih, tudi o kritičnem socialnem skrbstvu (in medobčinskem prelivanju sredstev za družbene dejavnosti), pa o občin-ski upravi, ki bi se naj približala občanu in davkih, ki »bi se naj odmaknili od njih«, bomo objavili v naslednji številki Dogovorov. M. K.