/ L,,„ v.GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE ♦.].»«.»« VEIENJČANI! Pred nami so zaključna dela pri izgradnji velenjskega vodovoda. V letošnjem letu si bomo končno zagotovili pitno in toplo vodo, ki nam jo že toliko primanjkuje. Zaključna dela, ki jih opravlja podjetje »Vodna skupnost Celje« gredo h koncu. Velenjčani, storimo tudi mi nekaj, da bodo ta dela lahko pravočasno zaključena ter nesebično pristopimo k trotedenski ak,ciji udarniškega dela, ki se bo pričelo 8. junija 1964! Če bo vsak izmed nas s svojim prostovoljnim delom prispeval Vsaj dva ali tri popoldneve, bodimo prepričani, da bo ta udarniška akcija res uspešna in kmalu zaključena. Naj ne bo nikogar izmed nas Velenjčanov, ki se ne bi odzval tej humani, združeni in za nas Velenjčane tradicionalni prostovoljni akciji. S tem bomo sebi in svojemu mestu pripomogli do nove in koristne pridobitve. Krajevni odbor' SZDL Velenje PRED VOLITVAMI V NOVE DELAVSKE SVETE ga, od njegovega osebnega dela in od uspeha celotnega kolektiva. V mesecu aprilu je začel veljati temeljni zakon o volitvah organov upravljanja v delovnih organizacijah. Nov zakon o volitvah samoupravnih organov združuje predpise, ki so bili doslej raztreseni po raznih zakonih in uredbah ter jih postavlja na osnove, na katerih temelji naša nova ustava. Volitve v organe upravljanja, katere bomo izvedli v četrtek, 11. junija so prvič po sprejetju nove ustave SFRJ. Te volitve nas obvezujejo, da dejansko izvolimo v organe upravljanja najbolj sposobne proizvajalce. Ti novo izvoljeni organi samoupravljanja bodo imeli pred seboj zelo odgovorno nalogo. V življenje bodo morali uvajati vsa tista določila, ki jih je 'sprejel naš statut. V tej mandatni dobi bo potrebno urediti in vskladiti vse samoupravne akte s statutom in z zakoni, ki so in ki bodo še izšli na osnovi nove ustave. Samoupravljanje ni samo pravjica, ampak tud| dolžnost slehernega zaposlenega. Vsi tisti, ki bodo izvoljeni v organe samoupravljanja, bodo morali opravljati to nalogo z vso odgovornostjo. Biti člail organa samoupravljanja ni samo častna funkcija, ampalg. predvsem zelo odgovorna naloga. Prav zato bo potrebno po izvolitvi čim prej pristopiti k organiziranju seminarjev na katerih se bodo vsi izvoljeni usposobili za čim bolj kvalitetno delo. Dobro vemo, da bi se moral sleherni član DS pred sejo temeljito pogovoriti s proizvajalci o dnevnem redu zasedanja. Od njih bi moral dobiti mnenja in napotila, da bi na zasedanju lahko zastopal njihova stališča. Po seji pa bi moral svojim volivcem poročati o sklepih, ki bi jih sprejel DS. Tega pri nas žal še zelo manjka in prav zaradi tega je treba dobro razmisliti koga bomo volili. Izvoliti moramo take tovariše in tovarišice, ki bodo sposobni in ki imajo voljo, da aktivno sodelujejo v organih delavskega samoupravljanja. Naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu, so velike in zahtevne, niso pa neizvedljive. Zavedati se moramo, da je sodelovanje člana kolektiva v gospodarstvu razširjena oblika samoupravljanja. Če smo vzeli upravljanje v svoje roke, potem upravljajmo dosledno iin načrtno. V nove delavske svete izvolimo res najboljše med najboljšimi. Sodelovati v upravljanju v kakršnikoli obliki pa smo dolžni vsi skupaj, ki tu živimo in delamo. Člani kolektiva, ki so že nad 20 let pri RLV, skupno z člani CDS in gosti poslušajo slavnostni goVor Te dni bo poteklo štirinajst let od kar je zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o delavskem samoupravljanju. Ta akt je bil eden najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije, po katerem se je prvikrat v zgodovini uresničilo geslo delavskega gibanja: tovarne delavcem! Z uvedbo delavskega samoupravljanja se je začela etapa še hitrejšega razvoja socialistične demokracije in socialističnih odnosov v naši deželi. Sedanja stopnja našega razvoja, decentralizacija in prehod na ekonomske ter obračunske enote pa kaže, da upravljanje postopno prehaja na ves delovni kolektiv. Delavec prihaja do spoznanja, da je njegov gmotni položaj odvisen od njega same- Predsediiiki dosedanjih DS in U O ua slavnostnem zasedanju CDS POROČILO O DELU SAMOUPRAVNIH Z i zidam novega temeljnega zako la o volitvah organov samoupravljanja v delovnih or-gaaifeaci jak, .poteka v letošnjem letu tudi mandatna doba našim dosedanji,m organom samoupravljanja (CDiS, UO ODS — odborom in ziborom obračunskih enot). iki jih je kolektiv našega irudnika iz vol iti na zadnjih volitvah; poteka doba mnogih delovnih naporov, dobrih gospodarskih rezultatov, političnih in drugih dogodkov v delu našega kolektiva. Pred mami! je tudi neposredna naloga, cta v 'skladu z ustavo, zakonom in statutom naše delovne organizacije izvolimo predstavnike kolektiva v nove samoupravne organe, ki bodo upravljali delovno organizacijo v naslednji mandatni dobi. Dovolite, da v kratkih orisih podamo poročilo o dosedanjem delu samoupravnih organov rudnika. 1. Organi samoupravljanja Sedanji 'samoupravni organi rudnika ®o bili izvoljeni 19. IV. 1962. V CDS je bilo izvoljenih 70 članov, v UO 11 članov, v obratne delavske svete, katerih je po številu 8, pa 152 članov. V okviru obratnih delavskih svetov .so izvoljene Obračunske enote, ki imajo 52 odborov in zborov in 1 odbor predračunske enote. V organih'obračunskih enot je 120 članov. Za uspešno delo iso samoupravni organi izvolili tudi 'stalne komisije. Tako ima ODS skupno 9 komisij (HTV. delitev dohodka in osebnih dohodkov, ekonomska vprašanja, kadri in delovna raameirja, osnovna sredstva, investicije, tehnične izboljšave, disciplinsko komisijo in komisijo za norme in akorde). UO ima 2 komisiji i. j. komisijo za prošnje iin pritožbe in stanovanjsko komisijo. Za poživitev dela v ODS so izvoljene sledeče komisije: 8 HTV, 7 za kadre in delovna razmerja, 4 za osebne dohodke in 2 za proizvodnjo. Vse stailne komisije samoupravnih Organov so vedno predlhod.no Obravnavale vsa vprašanja iz dvojega področja .dela, če so leta bila na dnevnem redu in tako .s svojimi predlogi in pripombami pripomogle k uspešnemu detlu samoupravnih organov. V pretekli mandatni dobi so itmeli samoupravni organi naslednje število zasedanj: CDS jie imel 26 zasedanj in 2 svečani izredni zasedanji. UO je zaisedal 22 krat. Obratni delavski is vet i in obračunske enote so imele >04 zasedanja. Poleg tega je bilo .uspešno sklicanih 10 ziborov kolektiva, @ Hudac V vseh organih samoupravljanja je sodelovalo 584 zaposlenih. člani teh organov so se povečini udeleževali sej tako, da so bila vsa zasedanja sklepčna. Visi člani samoupravnih organov so intenzivno spremljali delo in problematiko, ki je bila na .dnevnem redu zasedanj. Vsi oklepi, ki so jih sprejeli, so bili stvar zavestne, premišljene proučitve in odločitve. Predno preidemo na obravnavo poslovanja naše delovne organizacije v pretekli mandatni raz na končnih .rezultatih dela kolektiva kot celote. V trajanju te mandatne dobe so se bistveno izpremenili tudi zunanji pogoji poslovanja. Medtem ko smo v letu 1961/62 morali precejšnji del proizvodnje deponirati in celo omejevati proizvodnjo. se je tržna situacija v 1962/63 in 1964 bistveno iz-premenila, kar je občutil ves naš delovni kolektiv, zlasti z nedeljskim delom, s katerim je moral kriti povečane tržne 'potrebe potrošnikov. Nadaljnja ostale poslovne problematike ter z rezultati, ki so jih dosedanji samoupravni organi dosegli v času svoje mandatne dobe. 2. Rezultati gospodarjenja. Smotrnost vlaganj v razvoj rudnika, dobra organizacija proizvodnega procesa in zrelost kolektiva, so osnovni čini-■telji, ki ikarakterizirajo uspešnost in rentabilnost poslovanja v pretekli mandatni dobi. Na lanskoletnem obisku tov. Hruščova, se je pred kulturnim (lomom v Velenju zbrala veljka množica ljudi, da bi pozdravila visokega gosta dobi, želimo na kratko orisati nekoliko bistvenih črt, ki so označevale vlogo in pomen samoupravnih organov v tem obdobju. Pri tem imoramo omeniti predvsem ckolnOst, da so sedanji samoupravni organi delovali v času, ko se je v kolektivu v polni meri odrazilo in čutilo uspešno uveljavljanje ekonomskih enot. Drugo, kar želimo poudariti je, da smo v tem obdobju z uspešnim referendumom .sprejeli statut naše delovne organizacije. S te.m je bila odpravljena dolgoletna vrzel v dokončni trdni pravni iin organizacijski ureditvi vseh odnosov, ki so nastopili z decentralizacijo upravljanja. Prepričani smo in izkušnje v pretekli mandatni dobi na,m to tudi jasno ikaižejo, da z decentralizacijo samoupravljanja nismo ničesar izgubili, ampak nasprotno, pridobili. Saj je .poglobljeno in bolj odigovorno delo po delovnih enotah imelo tudi svoj od- perspektiva pa terja še večje povečanje proizvodnih kapacitet zaradi gradnje novih energetskih in drugih industrijskih objektov. To bo terja.loi predvsem povečana vlaganja v proizvodnjo za čim hitrejšo usposobitev zapadnega obrata, kakor tudi pripravo za proizvodnjo v preostalih stebrih jaime Skale. V času te mandatne dobe je prišlo tudi dO končne rešitve problema plačevanja rudniškega prispevka (rente), za katere-' ga rešitev so se naši samoupravni organi in kolektiv u-pravičeno zavzemali. Med pomembne dogodke v pretekli mandatni dobi sodi tudi 17. svečano zasedanje CDS v avgustu 1963, ko je Velenje obiskal tov. Hruščev in tov. Tito. Na tem zasedanju smo tov. Hruiščeva izvolil,i za častnega člana našega kolektiva. V nadaljnjem delu tega poročila vas želimo seznaniti s kratkim orisom gospodarske in Rudnik Velenje je danes ne samo dobro mehaniziran premogovnik z visoko produktivnostjo, temveč se visoka produktivnost dela odraža tudi v njegovih gospodarskih uspehih. Zato dovolite, da va.m z nekaterimi pokazatelji iz obdobja zadnjih treh let ponazorimo te uspehe, ki najbolje ilustrirajo rezultate dela naših samoupravnih organov. 2.1. Proizvodnja. V zadnjih treh letih je RLV dosegel lepe proizvodne uspehe. Dosegel je kapaciteto proizvodnje 3,0 .milijona ton letne proizvodnje in jo v letu 1963 tuiclt prvič presegel (3.1641.000-ton skupno z RŠC). Z vztrajnim izpopolnjevanjem delovnih metod (ciklično delo itd.) se je znatno dvignila tudi produktivnost dela. Nekaj osnovnih pokazateljev prav nazorno osvetljuje ta proizvodni razvoj RLV, ki je naslednji: ORGANOV RUDNIKA LIGNITA VELENJE Elementi Leto 1961 Leto 1963 Indeks 1961 = 100 % Razmerje delitve čistega dohodka Proizvodnja in zaposlenost: — Dosežena proizvodnja v tonah — Število zaposlenih Od tega v neposredni proizvodnji: — število zaposlenih — odstotek od skupno zaposlenih — Proizvodnja ton/moža Učinki dela na: ton/dnino — pripravi — odkopu — rudniški učinek Te dosežene rezultate 'bi bili še presegli, če se .nebi v zahoda nemi jamskem olbratu jame Pre-loge poslabšali hidrološki pogoji dela. Nerešeno vprašanje odvodnjavanja krovnih plasti im hidrološko raziskovalna de-ia v zapadnem obratu so znatno oteževala normalno izkoriščanje, sicer danih eksploata-oi j sikih prilik. Poleg navedenih težlkoč pa je na te -rezultate 2,400.000 3,164.000 131.8 2.950 3.259 110,4 1.795 2.049 114*1 60.8% 62.8% 813 971 119.4 3.15 9.12 3.63 6.32 10.78 4.11 200.1 106.0 119.0 vplivala judi spremenjena tržna situacija za vse vrste lignita, zaradi česar je v tej dobi tudi močno nihala dinamika proizvodnje. 2.2. Finančni rezultati. Z doseženo proizvodnjo so bili doseženi zadovoljivi finančni rezultati, katerih gibanje je naslednje: Elementi Zneski v 000 din z,a 1. 1961 I. 1963 Indeks 1961 = . 100% — Celotni dohodek 6.979.208 11.190.662 160.3 — meto produkt ali narodni do- hodek 3,781.107 5,163.950 136.5 — Stroški poslovanja 4,474.893 .6.885.371 153.8 — Dohodek 2.504.314 4,305.290 171.9 — Prispevek iz dohodka — 57.144 — — Prispevek od izrednega dohodka — 315272 — Prispevek za D1F 81.896 178.724 — — Čisti dohodek 2.412,103 3.745.808 155L2 — Osebni dohodki 2.045.616 3.167.005 154.8 — Rezervni sklad 19.122 33.681 176.1 — Skupnii rezervni sklad 12.877 36.658 284-6 — Skladi podjetja 334.488 50&464 152j0 — v ;m skladi EE 22.022 99.782 — za osebne dohodke za sklade Podatki kažejo na izredno močan porast celotnega dohodka in narodnega dohodka ob nižjih stroških proizvodnje, kar kaže na ekonomičnost poslovanja pri ustvarjanju celotnega dohodka. Na tej osnovi ustvarjeni in doseženi dohodek in čisti dohodek v lanskem letu, in s tem dosežena rentabilnost, sta znaten ekonomski uspeh našega kolektiva in samoupravnih organov v pretekli mandatni dobi. v kljub tepdenci padanja v zadnjih letih zaradi podražitve materialov in uvedbe rente v poslovne stroške. Na dir-ugi strani pa smo bili prisiljeni, vkljub povečanim sredstvom skladov vse do lanskega leta zaradi visokih družbenih obveznosti (rente), skrčiti dejansko potrebna sredstva za razvoj raziskav na minim/um, čeprav ibi bili glede na tempo razvoja in nastalo hidrološko problematiko morali vložiti v te namene mnogo več sredstev. To pa smo nadoknadili šele z vlaganji v letu 1964. Iz doseženega čistega dohodka so samoupravni organii, pri-državajoč se pravila dobrega gospodarjenja, uporabili za delitev čistega dohodka enaka merila delitve kot v preteklih letih. Nespremenjene osnove so ob ugodno doseženih rezultatih znatineje povečala sredstva o-selbnih dohodkov in skladov. Značilno je tudi. da v zadnjih letih narašča udeležba na stkla-dih pri ekonomskih enotah, katere še danes razpolagajo s ca. 20% ustvarjenih lastnih sikla-dov. Tako doseženi skladi pa kljub uigodnim rezultatom ne Povprečni čisti Leto mesečni Osebni dohodki 1961 1962 1963 1964 33.843 42.406 45.356 52.520 (planj 84.8% 84.5% 99.6 15.2% ^ 15.5% 101.9 9.9% 19.6% — zadoščajo za kritje vseh obveznosti rudnika, isaj znašajo samo letne anuitete za družbeni standard ea. 130 'milijonov dim, druge stalne obveznosti iz sklada skupne porabe pa ca. 60 milijonov din. Ce primerjamo te obveznosti v (Letu 1964, ko je predvidenih is planom le ca. 250 milijonov din skladov, vidimo. da naim ostaja iza razširjeno reprodukcijo in stanovanjsko izgradnjo praktično zelo malo sredstev. Dejstvo pa je, da smo v zadnjih letih vsa razpoložljiva sredstva islkladov vložili v stanovanjsko in komunalno gradnjo. Ustvariti več sredstev za sklad skupne porabe mora biti torej ena izmed osnovnih nalog naše -poslovilie politike. f 2.3. Osebni dohodki. Kakor srno že omenili, so se osebni dohodki v zadnjih treh letih povečali iza 54.8%. Porast osebnih dohodkov v tem obdobju irezjultira predvsem iz — višje produktivnosti dela, — povečanja življenjskih stroškov in — zvišanja dajatevl iz osebnih dohodkov. Pri povprečno 3.259 zaposlenih je v letu 1963 povprečni imesečmi čisti -zaslužek na zaposlenega znašal 45.3% din, kar predstavlja 34.0 % 'povečanje napram letu 1961, ko smo dosegli 33.843 -din. Če primerjalno gibanje izplačanih doseženih -osebnih dohodkov s porastom življenjskih -stroškov in produktivnostjo dela. dobimo sledečo slilko: Indeksi ipovečanja produk. oseb. življenj, dela doh. stroški 100.0 100.0 100.0 125.3 106.6 117J8 134.0 1132 131.5 (155.1) Kljiuib takšnemu naraščanju osebnih dohodkov pa se udeležba osebnih dohodkov v polni lastni ceni konstantno znižuje. v doseženem narodnem dohodku pa giblje .na skoro enakem nivoju. Sredstva, -namenjena ;za osebne dohodke zaposlenih v strukturi narodnega dohodka, so udeležena v zelo ugodnem razmerju. I a gibanja so naslednja: (Nadaljevanje na 4. strani) Rudac Q POROČILO O DELU SAMOUPRAVNIH Udeležba oseb. doh. v struk. polna Leto lastna cena narodnega dohodka 1961 58.8% 54.1% 1962 39.1% 56.1% 1963 35.1% 61.3% Iz navedenih podatkov o osebnih dohodkih in njiiih strukturni udeležbi lahko zaključimo, da je dobro i razvita mehanizacija in organizacija dela, racionalnost v zaposlovanju in visoka storilnost delavcev omogočila, da so se r pretekli mandatni dobi tudi osebni dohodki uredili. 2.4. Gibanje zaposlenih, fluk- tuacija, bolni iin nezgode. Poleg zadovoljivih gospodarskih rezultatov so v tej mandatni dobi nastopili tudi problemi, ki so se pojavljali znotraj Če pa te podatke primerjamo s planom proizvodnje za leto 1964 ko bi za izvršitev plana morali [povečati stalež jamskih delavcev za 132, vidimo, da smo namesto, dia Ibi stalež povečali le-ta znašali in nam tako za izvršitev .plan« sedaj primanjkuje kar 284 jamskih delavcev. Da bi preprečili nadaljnjo fluktuacijo, bi imoraili nujno rešiti vsaj ca. 386 nujnih primerov stanovanj, ter problem zaposlovanja reševati z minogo širšega stališča kot pa smo to delali dosedaj. Stalež bolnih predstavlja v naših pogojih poslovanja tudii stalno odprt proiblem. Tako se nam v posameznih obdobjih leta zelo dvigne v pov,prečka do 8—9% ali na ca. 300 odsotnih dnevno. Tako nenormalna stanja se nato po 'ukrepih upravnih in samoupravnih organov sicer uredijo, vendar pa zaradi neenalko-menne dinamike tekom leta Močne mišice rudarja potiskajo strojček v premogov sloj delovne organizacije in so imeli v neštetih primerih svoj subjektivni izvor. Omeniti moramo zlasti fluiktuacijo delovne sile, previsok odstotek boleznin med letom itd. Za preteklo dobo je zelo značilna fluktuacija delovine Bile. Iz podatkov kadrovsko-socialne službe povzemamo naslednje podatke: povzročajo izpade določenih efektivnih dnin. Kljiilb temu letni rezultati (kažejo, da v iletnih merilih beležimo v primerjavi s preteklimi obdobji zadovoljive rezultate, odnosno razmerja, ki se ogledajo v naslednjih primerjavah: 0 > — 1» SL ^ w M § £ S o 'Ti S (5 G fi S.s, t § «» s H -0 6 = Oh .g -a Q Hudac Štev. 7—8 — 6. junija 1964 1961 7.71 845 26.4 20.2 1962 7.85 818 25.4 19.4 1963 6.30 743 20.0 19.3 Organi RLV stalno spremljajo stalež bolnih in sodelujejo z zdravstveno službo. Pri prizadevanjih za znižanje števila bolnih in nezgod so vidno pripomogli k ureditvi tega vpraša- nja tudi samoupravni organi s svojimi sklepi. Predvsem zadovoljivo, uspešno in vidno so na tem področju delovale Obračunske enote. 2.5. Investicijska vlaganja. Visoka rentabilnost, katero je rudniik dosegel v zadnjih letih, je omogočila ipo eni strani tudi izbiranje precejšnjih sredstev družbene akumulacije v olbliki različnih dajatev, na drugi strani pa omogočila tudi samemu rudniku, da s svojimi ustvarjenimi sredstvi skladov močno vpliva na nadaljnji gospodarski razvoj predvsem pa, da razvija zinatno investicijsko dejavnost proizvodnje, stanovanjske in komunalne izgradnje. Iz lastnih sredistev se je v kapitalno izgradnjo (povečanje osnovnih sredstev) vložilo 2.8 milijarde din, taiko da so se osnovna sredstva rudnika povečala od 9,2 milijarde v letu 1961 na 12,1 milijarde ali za 30.9 % v lletu 1963. Največji usipeh kolektiva pirj skrbi za družlbeni standard je brez dvoma stanovanjska izgradnja. Iz ustvarjenih sredstev sklada skupne .porabe se je v zadnjih treh letih vložilo v stanovanjsko izgradnjo ca. 1.1 milijarde din, s čemer je bilo zgrajenih 455 dru-Žinslkih in samskih stanovanj in se je tako stanovanjski sklad povečal od 1101 na 1556 stanovanj ali za 41.3%. Skrb za človeka. posebno pa še za rudarja lahlko najbolje ilustriramo s podatkom, da na vsakega člana kolektiva odpade danes ca. 26 m2 po vojni zgrajenih stanovanjskih površin. Lahko trdimo. da je rezultat uspešnega dela iin gospodarjenja rudnika tudi smotrnost investicijskih vlaganj, ki so jih samoupravni organi s svojimi odločitvami izvršili v tej dobi. 2.6. Decentralizacija samoupravljanja. V pretekli mandatni"dobi smo dosegli uspehe tudi pri decentralizaciji samoupr a v 1 j a n j a. Uveljavili smo novo organizacijo poslovanja, in sicer v tem, da Ibi gospodarjenje po EE na podlaigi dosedanjih izkušenj še bolj približali neposrednemu proizvajalcu. V ta namen je (bilo poleg ekonomskih enot ustanovljenih iše 32 obračunskih in 1 predračunska enota. Tako formirani decentralizirani organi upravljanja so nato v okviru družbenega plana podjetja sprejeli svoje finančne in proizvodne programe dela. Ti zajemajo vse elemente strukture cene, iki se dajo meriti po EE, ovrednotiti in stalno zasledovati na podlagi obstoječih evidenc in internih prodajnih cen. Ekonomske enote so tako stimulirane za boljšo proizvodnjo in za zmanjšanje stroškov olb planirani interni prodajni ceni. S tem je namreč vsak posamezni proizvajalec v strukturi doseženih stroškov in dosežene proizvodnje vezan na lasten re- zultat dela in končno preko internih instrumentov delitve lastno ustvarjenega čistega dohodka na svoj osebni dohodek. Ob sprejetih in izvajanih načelih decentraliziranega samoupravljanja. so taiko postavljene ekonomske in obračunske enote dosegle ugodne rezultate dela in poslovanja. Nadalje moramo omeniti, da so se ekonomske enote iborile tudi z večjimi težavami. Pred-vsetn naj omenimo — EE — zapadt iklii planskih predvidevanj zaradi objektivnih razlogov v letu 1962 ni dosegla in so morale v tem letu vse ostale EE kriti nastalo razliko iz svojih ustvarjenih presežkov nerazporejenih sredstev, priskočiti pa je moral na pomoč celo ODS s sredstvi centralnih skladov. Iiz navedenega prikaza lahko ugotovimo, da so ekonomske enote, ki so pričele poslovati po opisanih "načelih v 1. 1962 dosegle do danes že zelo vidne rezultate poslovanja in dela/, kar se odraža na ustvarjenih sredstvih skladov podjetja in njih lastnih skladih. Z analizo rezultatov dela in gospodarjenja v zadnjih treh letih laihiko ugotovimo, da smo tako na gospodarskem, kot na •samoupravnem področju dbseg-li nadaljnjo rast ne samo v pogledu rasti proizvodnje ob minimalno povečanem številu zaposlenih. temveč tudi v pogledu povečanja storilnosti in ekonomičnosti dela ter da smo s skrbnim gospodarjenjem dosegli v tej dobi tudi zadovoljive finančne rezultate poslova-nja. Važno je pri tem poudariti, da moramo tudi v prihodnje zadržati taikšen tempo razvoja, da ibodo rezultati poslovanja in samoupravljanja še vidnejši kot ti, iki smo jih dosegli do sedaj. \ I 3. Nadaljnji perspektivni razvoj rudnika. Zaloge lignitnega premoga v Šaleški dolini predstavljajo v SR Sloveniji najsiigurnejšo e-■nergetsko osnovo. Zaradi teh pogojev se je že do danes razvila letna proizvodnja premoga v višini 3,0 milijona ton. istočasno ipa je bila zgrajena TE Šoštanj s 135 MW. Izgradnjo je narekovala ugotovitev, da je prevoz lignita do potrošnikov neracionalen in da je najreal-nejša in najekonom.ičnejša oblika izkoriščanja lignita ravno uporaba le-tega na istem mestu in prenos v obliki električne energije ali plina. Iz enakega raizloga se je pristopilo k pripravam za bodoče uplinjanje in kemično (predelavo lignita. Energetske in industrijske potrebe v Sloveniji narekujejo nadaljnje povečanje proizvodnih kapacitet na tem področju in je tako s strani naših republiških izvršnih organov dana naloga, iki je v skladu s perspektivnim planom .rudnika, ORGANOV RUDNIKA LIGNITA VELENJE da se poveča proizvodnja premoga na 6.0 milijona ton letne proizvodnje in da ise zigrade e-mergetski objekti, ki bodo predelala to povečano količino premoga in sicer nova TE Šoštanj B s 400 MW ter objekti vplinja-nja in kemično predelavo. Ta naloiga je tako velika in problematika. ki se ob njej odpira tako kompleksna, da bo realizacija te naloge zahtevala izredne in dodatne naipore slehernega člana kolektiva, v kolikor želimo, da jo izvršimo. Posebno presojo pa zasluži tudi zaradi dejstva, da isi naš kolektiv Oblikuje z realizacijo te naloge svojo dokončno perspektivo. Izpolnitev te naloge .pomeni nadaljnjo rast življenjskega standarda. njena neizvršitev pa v najboljšem primeru staignira-nje. če že ne padec istega. Investicije, ki jih talk razvoj narekuje so nujne in niso v nasprotju s smernicaimi, ki j(ib narekujejo družbeni organi v zvezi z razporeditvijo dohodka. Na drugi strani so te investicije v skladu s smernicami in pogojujejo maksimalno produktivnost tiste industrije, ki ji energetskih virov danes primanjkuje. Obseg celotne investicije v proizvodne Objekte, vključno z družbenim standardom je o-cenjena na ca. 100 milijard din. Ta ogromna vlaganja narekujejo, da imorajo biti te investicije izvršene s skrajno odgovornostjo tako v pogledu projektiranja, same izgradnje, racionalno izbranih proizvodnih postopkov, ekonomične izgradnje, proizvodnje itd. Ta kompleksnost postavljene naloge pa nujno narekuje, da združimo vse potrebne kadre in sredstva obstoječih podjetij v doili-mi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo premoga, ker je le na ta način možno realizirati postavljeno nalogo talko v'fazi izgradnje,« kot v kasnejši lazi proizvodnje. Dosedanje izkušnje namreč (kažejo, dia bo glavna problematika v izgradnji kapacitet in proizvodnji 'rudnika in to vse od zaposlovanja novih delavcev (teh že danes primanjkuje) preko dobivanja strokovnih kadrov do problemov ustvarjanja dohodka itd. Zaradi tega smatramo, da bo dobila proizvodnja premoga — lignita ravno s predelavo (ifina-liizaoijo) na istem mestu in takim načinom .izgradnje in proizvodnje svojo pravo družbeno vrednost. Iz teh razlogov ni sprejemljiv za RLV predlog, da bi se kapacitete rudnika ločeno izgrajevale od kapacitet TE in plinarne. Kolektiv RLV se zaveda odgovornosti, ki jih družba nalaga is takšnimi investicijami pred vse delovne ljudi v dolini, ter zato smatra, da je ločeno investiranje nesprejemljivo, ker ne vodi k združevanju in tistim ekonomskim e-fektom, ki jih združeno investiranje nudi, marveč k cepljenju interesov in -rezultatov dela, ki jih navedena naloga perspektivne izgradnje daje. O teh vprašanjih je kolektiv in naš CDS že razpravljal in sprejel tudi temu primerne sklepe, da v ločena izgradnjo ne gremo, saj predstavlja ločena izgradnja dražjo rešitev brez ustreznih ekonomskih efektov tako za rudnik 'kot širšo skupnost. j 4. Pred volitvami v nove samoupravne organe. Novi temeljni zakon o volitvah organov upravljanja v delovnih organizacijah združuje vse predpise, ki so bili dd sedaj raztreseni po raznih zakonih, uredbah in navodilih in jih postavlja na osnove, na katerih temelji naša nova ustava. Na osnovi tega zakona bomo morali do 16. junija izvoliti nove organe samoupravljanja. Med pomembne novosti novega temeljnega zakona je treba šteti razširitev kroga oseb, Iki imajo volilno pravico in spremenjen kandidacijski postopek. Med tem, ko je stari zakon predvideval, da imajo volilno pravico le delavci, ki so v rednem delovnem razmerju in imajo splošno volilno pravico, novi zakon tega ne postavlja več kot pogoj za aktivno 'in pasivno volilno pravico. Na podlagi ustavnega načela zakon o volitvah v uvodu povzema ustavno načelo, da imajo to pravico vsi člani delovne skupnosti. Za člane delovne skupnosti ipa šteje delovne Ijiu-di. iki iso s polnim ali skrajšanim delovnim časom v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas in jiim je to edini pokllic. (Torej vključuje v volilno pravico tu(|i vajence, stalne honorarne delavce itd.). Med spremembe sodi tudi saim kandidacijski postopek. Kot že rečeno, sindikalne organizacije niso več predlagateljice kandidacijskih list. Do sedaj je bilo 'uzakonjeno pravilo, da kandidatno listo postavi sindikalna organizacija. To pravilo ne velja več, .razveljavila ga je že ustava. Namesto tega se uvaja v delovnih organizacijah nova sicer pa v naši politični piraksi že znana Oblika — zbori delovnih ljudi, katere sklicuje predsednik CDS (to je tudi njegova nova funkcija!) in ga praviloma tudi vodi, dokler si zbor sam iz svoje srede ne izvoli predsedstva. Tako temeljni zakon določa, da kandidatno listo predlagajo neposredno izbori delovnih ljudi (lahiko pa tudi določeno število ljudi) in s tem konkretizira določbe ustave, ki te zbore uvaja kot Obliko, ki omogoča delovnim ljudem neposredno uresničitev nekaterih pristojnosti i ž samoupravljanja. V skladu s tem določa cit. zakon, da lahko vsak volivec na zboru delovnih ljudi predlaga enega kandidata za člana 'samoupravnih organov in če tak predlog podprejo še trije volivci, morajo na zboru tako predlaganega kandidata vpisati na listo kandidatov, o 'katerih potem izbor glasuje. Vpeljan je torej zelo demokratičen kandidacijski postopek brez posredovalcev, zato pa s toliko večjo politično odgovornostjo zlasti sindikalnih in drugih političnih organizacij, ki nosijo s tem v pogledu kadrovskega kot strukturnega sestava organov samoupravljanja polno politično odgovornost. S tem v volitvah samoupravnih organov ni več formalnih ■meril, ni več nepotrebnih predpisov. Zato pa moramo s prizadevnostjo zagotoviti tak potek izbora delovnih ljudi, ki bo o-moigočil vsakomur zainteresirano sodelovanje pri zbiranju kandidatov in sestavi kandidatnih list tako. da bodo v nove organe samoupravljanja izvoljeni delavci iz vseh področij dejavnosti delovne organizacije, ki uživajo ugled ter zaupanje kolektiva. Iz navedenega lahko ugotovimo, da so naši dosedanji (rezultati dela zadovoljivi in vzpodbudni za vsakogar. Številni so in vsi jih poznamo. Zato jih ne borno ponovno naštevali in opisovali. Povedati želimo le še to: 'Naši dosežki dela so sad preudarne in skrbne poslovne politike našega kolektiva. Poznajo jih doma in v svetu. Za vsakogar pa je to tudi živ dokaz, da so naši organi samoupravljanja pri svojem delu opravičili polno zaupanje kolektiva. Zato je prav, da v nove organe upravljanja, izberemo take ljudi, ki bodo tudi v bodoče še boljše odločali in usmerjali našo pošlo vino- politiko v imenu kolektiva, s skrbnostjo dobrega gospodarja teir v mejah svoje in družbeno gospodarske moči, saj bodo s tem oblilkovalj našo lastno 'podobo. To pa je naš skupni cilj. In to je tudi cilj naših novih samoupravnih organov. Dobri kandidati zagotavljajo dober izbor Ustaljeno pravilo, da kandidatno listo postavi sindikalna organizacija, je razveljavila že nova ustava predno je bil sprejet temeljni zakon o volitvah delavskih svetov. S tem je sindikalna organizacija dzgiubila funkcijo organizatorja kandidiranja. ker imajo to nalogo zdaj zbori kolektiva. Ker rudniška sindikalna organizacija nima več organizacijskega primata v kandidacijskem postopku, zato bo lahko svojo aktivnost v predvolivnem obdobju posvetila vsem tistim vsebinskim vprašanjem za katere nosi politično odgovornost. Med nje spada zlasti vprašanje, kako Ob pogojih rotacij zagotoviti primaren kadrovski sestar novih samoupravnih organov. Ta naloga je že končana. Pregled kandidatov, ki so jih na zborih kolektiva predlagali člani našega kolektiva kaže, da so bili zbori dobro pripravljeni!, saj so omogočili vsakomur zainteresirano sodelovati pri izbiranju kandidatov. Ne samo na zborih kolektiva!, kjer smo poleg določanja kandidatov pregledali tudi sedanje poslovne in ostale uspehe ter naloge, marveč v vseh volilnih pripravah, se bomo morali živo in konkretno lotiti problemov in nalog delovne organizacije kot celote in njenih ekonomskih enot. da bo s tem predvo-livna dejavnost dobila svojo pra-vo družbeno ekonomsko vsebino. Zato je rudniški odbor sindikata sklenil, da bo v času pred volitvami v organe samoupravljanja. sindikalna organizacija na vseh oblikah predvolilne dejavnosti. konkretno uveljavljala stališča in sklepe V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in tako povezala volitve z reševanjem gospodarskih in družbenih nalog v kolektivu. Hudat 0 Za 1 leto: Za 2 leti: 1. Miklavžina .Franc 1. Kpdrun Valentin. 2. Sovič Jože 2. Perovec Ivan 3. Suligoj Vlado 3. Verdnik Kari Za 1 leto se voli 3 kandidate in za 2 leti 3 kandidate. VSI NA VOLITVE! Za 1 leto se voli 3 kandidate in za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — sanacija in prevoz: Kako bomo glasovali V četrtek, dne 11. junija bomo na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem volili člane v centralni delavski svet, obratne delavske isvetet odbore obračunskih enot in odbor predračunske enote. Vsak voli; vec bo na volišču dobil od volil- nieo spustiti v tisto skrinjico, ki je namenjena za glasovanje določenega organa. Če se iboste držali opisanega načina, bodo ilahko volitve nemoteno in hitro potekale^-Vo-lilnamu odboru pa boste olajšali delo. Izbrali smo kandidate nega odbora glasovnico, ko bo na poziv predsednika volilnega odbora najprej glasno povedal svoj priimek in ime. 'Nato volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži zaporedne številke pred priimki tistih kandidiatov, za katere želi glasovati, ,in sicer posebej za kandidate, ki se volijo za dve leti in posebej za kandidate, ki se volijo za eno leto. Glasovali boste lahiko ;le za kandidate, ki so navedeni na glasovalnih .listkih t. j. za kandidate, ki smo jih določili na zborih kolektiva in ne morete pripisovati imen drugi'" oseb, Kako veliko je zanimanje članov našega kolektiva za bližnje volitve v organe delavskega samoupravljanja, so pokazali nedavni zbori kolektiva, na katerih smo določali svoje kandidate. Zbori so bili v vseh devetih volilnih enotah, udeležilo pa se jih je skupaj 83.4 odstotka vpisanih volivcev. Razprava ni bila živahna samo takrat, ko smo izbirali kandidate, saj je vsakdo hotel predlagati najboljšega sotovari-ša, temveč se je ta razvila tudi po poročilu o delu samoupravnih organov rudnika. Disku-tantje so izražali organom de- organov so naša stališča, ker srmo vedno tesno povezani pri reševanju skupnih nalog.« Taka in podobna mišljenja smo lah/ko večkrat slišali na zadnjih zborih kolektiva. ;Nove volitve so nekoliko spremenjene od dosedanjih. Tudi kandidate smo drugače izbirali. Določali smo jiih na zborih kolektiva. I/brane kandidate za člane centralnega delavskega sveta, obratnih delavskih svetov, odborov obračunskih enot in odbora predračunske enote, bomo volili za dve leti. 'Nihče ne bo mogel bitii dvakrat zaporedoma izvoljen v omenjene samoupravne organe. Vsako leto bomo izvolili polovico novih članov. Zato smo na zboriik kolektiva določili posebej kandidate. ki jih bomo volili za eno leto in posebej kandidate, ki jih bomo volili za dve leti. Poglejmo, katere kandidate bomo na rudniku volili v cen- ■ tralni organ samoupravljanja tin v organe samoupravljanja delovnih enot: V I. volilni enoti — ki zajema člane EE jama vzhod: Centralni delavski svet: Za 1 leto: 1. Britovšek Rado 2. Janežič Dušan, ql. inž. 3. Kikec Alojz 4. Krajnc Maks 3. Simonišek Ivan 6. Šilih Kari 7. Verdev Franc 8. Vozelj Jože Za 2 leti: 1. Kortnik Rudi 2. Kovše Ignac 3. Lipičnik Alojz 4. Marhard Albin 5. Medved Albin 6. Miiklavc Anton 7. Mravljak Hubert 8. Planine Stane 9. Zibret Ludvik 10. Petrič Franc Za 1 Leto se voli 8 kandidatov, za 2 leti 10 kandidatov. Obratni delavski svet: ime organa (ali CDS ali ODS, OE. PE), katerega boste volili. Zato je potrdbno vsako glasov- {ij> Jtudac veni lin ga sproti obveščali o vj,seh važnih odločitvah. Delavci vidimo v delu naših samoupravnih organov svojo lastno perspektivo, stališča samoupravnih Za 1 leto: 1. Borovnik Franc 2. Centrih Kari 3. Hižar Nikola 4. Jerič Jože 5. Kodru n Valentin 6. Koren Martin 7. Kortnik Rudi 8. Kostrič Jurij 9. Kovačič Tone, rud. iniž. 10. Lemež Rudolf 11. Ocepek Jože 12. Perovec Ivau 13. Polak Ferdo 14. Šaronja Rudi 15. Šuster Leopold 16. Vidmar Mirko 17., Srdbotnik Fric 18. Brinov šok Franc Za 2 leti: 1. Cvrle Roman 2. Črep Ivain 3. Dolbelšek Ivan 4. Grebenšek Zvone 5. Ha loža n Štefan 6. HerLah Jože 7. Lednik Ivan 8. Lipičnik Alojz 9. Medved Albin 10. Maršnjak Anton 11. Oštir Anica 12. Pellko Janez 13. Praprotniik Maks 14. Praznik Marjan 15. Skarlovnik Bernard 16. Kampaš Anton 17. Sušteršič Martin Za 1 leto se voli 15 kandidatov, za 2 leti 15 kandidatov. Odbor OE — priprave: Za 1 leto: 1. Hribar Viktor 2. Kopira Rudolf 3. Zerdoner Milan Za 2 leti: 1. Gostečnik Cveto 2. Luž i na Jože 3. Praprotnik Maks za katere bi morda želeli glasovati. Glas osebe, ki bi jo na glasovalni listek pripisali poleg; navedenih kandidatov, se ne šteje iza ved javnega. Ko 'boste izpolnili glasovnico, listič pripognite po polovici tako, da so imena kandidatov na notranji strani in ga spustite v ustrezno glasovalno skrinjico. Na vsaki skrinjici bo napisano t 1 a Vskega s a m ou pravi j a n j a pol -no zaupanje celotnega kolektiva. In to prav gotovo dosti pomeni! Naj navedemo besede tovariša rudarja, ki je na zboru v prvi volilni enoti dejal: >Naši delovni uspehi ne bi bili tako veliki. če samoupravni organi ne bi delali skupaj z vsem kolekti- Odbor OE — jamska mehanizacija: Za 1 leto: L Bračič Albert 2. Hofiniger Emil 3. Sever Stane 4. Stropnik Franc Za 2 leti: 1. Arlič Martin 2. Golj'uf Franc 3. Gostončnik Vinko 4. Travner Vojko Za 1 leto se voli 3 kandidate in za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — 101. etaža: Za 1 leto: 1. Črnko Franc 2. Herlah Jože 3. Tamše Vid i. Zdovc Darko Za 2 leti: 1. Borovniik Franc 2. Ko vse Ignac 3. Marčec Valentin 4. Miiklavžina Vinko Odbor OE — jainska mehanizacija: Za 1 leto: 1. Florjanoič Anton 2. Grilc Albert 3. Trtbin Mile Za 2 leti: 1. Hušek Veno 2. Lipnik Edd 3. Terček Alojz ža 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — sanacija in transport: Za i leto: .1 Koradej Jakob 2. Kumar Stanko 3. Pire Milan Za 2 leti: 1. Hostnik Stanko 2. Marinkovič Drago 3. Pozvek Anton za 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — 100. etaža: Za 1 leto: t. Deučlbauer Frane 2. Romih Vilii 3. Verdev Franc 4. Zičkar Alojz Za 2 leti: 1. Hliš Alojz 2. Koželj Emil 3. Krištof Franc 4. Polenik Jože Za 1 leto se voli 3 kandidate in za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — 90. in 91. etaža: Za 1 leto: 1. Blagovič Alojz 2. Cvrle i Roman 3. Haložan Štefan 4. Višček Franc Za 2 leti: 1. Hrustelj Franc 2. Jurkovšek Ignac 3. Toman Mirko 4. Uranjek Anton Za 1 leto se voli 3 kandidate in za 2 leti 3 kandidate. V II. volilni enoti, ki zajema člane EE jama zahod: Centralni delavski svet: Za 1 leto: 1. Čulk Miha 2. Kukavica Franc 3. Mijoč Ivan 4. Pramožič Vlado 5. Simonišek Stanko 6. Zlodej Kari Za 1 leto se voli 4 kandidate in za 2 leti 4 kandidate. Za 2 leti: 1. Hribar Ludvik 2. Hudomalj Emil 3. Knez Slavko 4. Pravdič Franc 5. Sterk Anton Obratni delavski svet: Za 1 leto: 1. Baloh Ivan 2. Cvet Franc 3. Draž Draga 4. Lomšek Jože 5. Luzar Branko 6. Meško Martin 7. Potrč Konrad 8. Preložniik Vinko — inž. 9. Pozvek Anton 10. Zevart Anton Za 1 leto se voli 9 kandidatov, za 2 leti 8 kandidatov. Za 2 leti: 1. BI a j Anton 2. Dobovičnilk Jože 3. Drev Franc 4. Goršič Vlado 5. Jelen Jože 6. Kristan Jože 7. Vrstovšek Kari 8. Zidar Anton 9. Zlganee Ivan Odbor OE — proizvodni sektor: Za 1 leto: 1. Fevžar Peter 2. Morinc Marjan 3. Umek Avgust 4. Zriimšek Aleksander Za 2 leti: 1. Koželj Ivan 2. Lamut Bogdan 3. Vidmar Zdravko 4. Zevart Anton Za: 1 leto se voli 3 kandidate in za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — priprave, vrtanja in raziskave: Za 1 leto: 1. Felicijan Miha 2. Lah Anton 3. Tržan Vinko Za 2 leti: 1. Čulik Miha 2. Jaluišič Anton 3. Kregar Mirko V III. volilni enoti, ki zajema člane EE klasirnica in jam. izvoza: Centralni delavski svet: Za 2 leti: L Debel j ak Jože 2. Kuaman Avgust \ 3. Malin Ferdo Za 1 leto se voli 2 kandidata in za 2 leti 3 kandidate. Za 1 leto: 1. Arlič Herman 2. Oblišar Franc Obratni delavski svet: Za 1 leto: 1. Čekon Jakob 2. Hojan Franc 3. Lah Kari 4. Oblak Martin 5. Oblišar Franc 6. Petek Adolf 7. Ploh Rudi 8. Rasmšak Stanko 9. Rošer Franc 10. Trunkl Vili Za 1 leto se voli 10 kandidatov, za 2 leti se vali 9 kandidatov. Za 2 leti: 1. Cavnik Edo 2. čanč Jože 3. Forneci Stanko 4. Grajžl Ivan 5. Hudournik Janko 6. Jemec Avgust 7. Lesjak Ivan 8. Malin Franc 9. Menih Franc Odbor OE — klaisirnica: Za 1 leto: 1. B.rišnik Franc 2. Kol ene Anton 3. Speh Darko Za 2 leti: 1. Glinšek Rudi 2. Hudales Jože 3. Zaje Štefan Za i leto se voli 3 kandidate, za 2 leti :se volu 3 kandidate. Odbor OE — izvoz: Za 1 leto: 1. špeh Daiiko 2. Zaje Ludvik 3. Zohar Pavel Za 2 leti: 1. Kratfiberger Jože 2. Strgar Milan 3. Stili Alojz Za 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti se voli 3 kandidate. Odbor OE — transport: Za 2 leti: 1. Divjak Iva® 2. Jevšenak Pavel 1 3. Topež Martin Za 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti se voli 3 kandidate. Za 1 leto: 1. Kaligaro Ivan 2. Radovan Tomo IV. volilni enoti, ki zajema člane EE elektrost roj nega Obrata: Centralni delavski svet: Za 1 leto: 1. Gradnik Ivan 2. Pečečnik Franc Za 2 leti: 1. Meh Jože 2. Vivod Anton l 3. Zevart Anton Za 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti se voli 3 kandidate. Za 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. Jludac Štev. 7—8 — 6. junija 1964 Obratni delavski svet: Za 1 leto: il. Jesenšek Zdravko 2. Kortnik Ivan 3. Mastna k Alojz I. 4. Petrej Ivo 5. Ribič Ivan II. 6. Štrozak Beno 7. Vertačnik Jožica Za 2 leti: 1. Čas Vili 2. Klemene Herman 3. Melanšek Stane 4. Miklavžina Ivan 5. Pevnik Miha 6. Š>mid Oto 7. Venišnik Albin ] 8. Vivod Anton 7a 1 leto se voli 7 kandidatov, za 2 leti se voli 8 kandidatov. Odbor OE — mehanična delavnica: Za 1 leto: 1. Kortnik Ivan 2. Pečečnik Franc Za 2 leti: 1. Chromy Srečko 2. Ga vez I v an 3. Štante Rudi Za 1 leto se volita 2 kandidata, za 2 leti se volijo 3 kandidati. Odbor OE — kovaška delavnica: Za 1 leto: 1. Bregar Alojz ■2. Vivod Anton Za 2 leti: 1. Čonkaš Tomo 2. Gololb Ivan 3. Šmid Oto Za 1 leto se volita 2 kandidata, jza 2 leti se volijo 3 kandidati. V V. volilni enoti, ki zajema člane EE zunanjega obrata: Odbor OE — skupina čistilk: Za 1 leto: Za 2 leti: 1. Pečnik Ana 1. Amclin Marija 2. Petretič Ivanka 2. Cepin Marija 1 3. Lešnik Jožica Za 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti 3 kandidate. V VI. volilni enoti, ki zajema člane EE avtoparka: Centralni delavski svet: Za 1 leto: 1. Mravljak Oto Za 1 leto se voli 1 kandidat,vza 2 leti t kandidat Za 2 leti: 1. Kuntarič Jože Obratni delavski svet: Za i leto: 1. DelOpst Ivan 2. Glinšek Martin 3. Jeseničnik Ludvik 4. K as tel ic J ože 5. Lihte.neger Alojz 6. Pušnik Silvo 7. Seme Ivan 8. Skorjanc Mirko Za 1 leto se voli 8 kandidatov in za 2 leti 7 kandidatov. Za 2 leti: 1. Borov ni k Štef an 2. ČTep V ikii 3. Gornik Jolže 4. Grmič Ferdo 5. Kac Franc 6. Marko v ič Stane 7. Pečečnik Martin Centralni delavski svet: Za 1 leto: •1. Kneževiič Aco 2. Venišnilk Franc Za 2 leti: 1. Jakelj Desiimiir 2. Medved Vinko Ka 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti se voli 2 kandidata. Obratni delavski svet: Za i leto: -1. Božič iNovak 2. Ilovšek Ivan 3. Jamnik Ignac ■4. Janežie Milan 5. Lešnik Jožica 6. Scdovšek Alojz 7. Volk Jože Za 2 leti: 1. Anclin Marija 2. Bujan Franjo 3. Deberšek Franc 4. Dravšnik Jakolb 5. Jakelj Oesimiir 6. Medved Vinko 7. Oblak Janez ! 8. Venišnik Franc Za 1 leto se voli 7 kandidatov, za 2 leti se voli 8 kandidatov. Odbor OE — lesni obrat: Za 1 leto: 1. Rednak Rudolf 2. Svetko Jože Za 2 leti: 1. Bujan Franjo 2. Deberšelk Franc- 3. Pokleka Herman Za 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — kopalnica: Za 1 leto: J. Brunšek Alojzija 2. Navršnik Ivan Za 2 leti: 1. Grobelnik Albin 2. Janežiič Milan I 3. Mlinarič Jurij Za 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE — pomožna skupina: Za 2 leti: 1. Hojinec Leopold 2. Pajer Franc I 3. Šmithofer Mara Za 1 leto se voli 2 kandidata, za 2 leti 3 kandidate. Za 1 leto: f. Skale Jože 2. Zabukovnik Miha (D Štev. 7—8 — 6. jiunija 1964 V VII. volilni enoti, ki zajema člane EE gradbenega obrata: Centralni delavski svet: _ Za i leto: Za 2 leti: 1. Jalševec Ivan 1. Berlinger Jože 2. Marzel Alojz 2. Kumer Luka 3. Zavriatnik Jože Za 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 2 kandidata. Obratni delavski svet: Za 1 leto: 1. Juvan Franc 2. Kol orna n Franjo 3. Kolšek Tvrdko 4. Kozjak Rihard 5. Marič Rudolf 6. Meh Ema 7. Šmon Ludvik 8. Turnšek Jože 9. Žganec Lovro Za 2 leti: 1. Andročec Djuro 2. Jezernik Ivan 3. Kodiba Štefan 4. Kuhar Herman 5. Oblak Viniko 6. Skornšek Albin 7. Vajde Avgust 8. Vargac Mijo 9. Vešliigoj Štefan Za 1 leto se voli 9 kandidatov, zia 2 leti 9 kandidatov. Odbor OE visoke gradnje: Za 2 leti: 1. Andreje Franc Za 1 leto: 1. Mesarič Ivan 2. Pirih SI a viko' 2. Urlep Vid 3. Sente Janko 3. Vidovič Vid Za 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. •.ir.n! i n v Odbor OE — nizke gradnje: Za 1 leto: Za 2 leti: f 1. Horvat Ivan 1. Bakra Štefan 2. K romar Djuro 3. Krznar Josip 2. Molnar Mato 3. Vidovič Štefan Za i leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. Odbor OE Za 1 leto: 1. Lipnikar Edo 2. Trdin Evistahij 3. Sarajlič Hasim kamnolom: Za 2 leti: 1. Borovnik Bernard 2. Potočnik Ivan 3. Volk Albin Za 1 leto se voli 3 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. Nekaj podatkov o delu »Svobode« Pred kraitikim je upra vni odbor društva »Svobode« Velenje pa) enoji .redni sejii poročal o deliti sekcij -v svoj i .mandatni Babi. V poročilu, predvsem pa iv diiskuis(ij)i je bilo jzrečemliih neka j. osnovnih problemov o Joiltumio-prosvetni .dejavnosti in pa virsita sulgeisititj im predlogov, ikaibo naj ise delo še popestri. dla ho čimbolj uspešno. Ne ibi govoinili o težavah, kii ■vlselkalkoir spremljajo itakšno d!e-Ifo. prav pa jie, da predočliimo nekaj ukrepov, bi .so vsekakor več kot zaniimiiivii din kažejo, da je iimelo društvo v svojem osem in poti mesečnem dieillu lep u-speh. llpravmii odbor je izhajal az stališča, da mora polsitaiti kuil- »S tnrno-proisvetuo delo v Velenju ena celota in da ni važno kdo pri tem .sodeluje — važno je, fS . da .sploh nekdo .nastopa, poje, liigra ali pleše lin da ise idlelo od-viija i po vnaprej določenem programu. Talko. iso tudli z delom pričeli. Vse isekeijie, ki jih iima-jo tirenitttinlo 111, iso v pretekli dlobi zadovoljile. V ita. iskupni program so vključili (tiuidti pro- grame lizvenšolllslkega dela obeh oseniiletk in nižjo glasbeni« šolo, kar je vsekakor popeistriilio delo »Svobode«. kovili večerov v delavsikem klubu z 3780 obiskovalci, 64 fiitm>-sklih predlstav za mladino z 7400 obiskovalci, 14 filmskih preidi- V VIIL volilni enoti, ki zajema člane EE obrata EFE Centralni delavski svet Za 1 leto: 1. Repnik Roman Za 2 leti: 1. Maksimovič Mile ) 2. Slatinšek Martin l leto se voli 1 kandidat, za 2 leti se voli 2 kandidata. Obratni delavski svet: Za 1 leto: 1. Gor še k Karla 2. Melamšek Ivan 3. Mravijak Slavko 4. iNaraks Marija 5. iNavodnik Marija 6. Repnik Roman 7. Vrabič Mirko Za 2 leti: 1. Cecič Terezija 2. K i talk Betka 3. Maksimovič Mile 4. Navodnik Matilda 5. Pahole Fanika 6. Petaner Stanko 7. P i rečni k Rudi 8. Ristič Radovan 9.- Rotovnik Milica Za 1 leto se voli 7 kandidatov, za 2 leti 9 kandidatov. V IX. volilni enoti, ki zajema člane PE splošne uprave: Centralni delavski svet: Za 1 leto: Za 2 leti: 1. Fišer Mimica 1. Podvratnik Franc Za I leto se voli 1 kandidat, za 2 leti 1 kandidat. Odbor predračunske enote: X Za 1 leto: Za 2 leti: 1. Bencik Viiljem 2. Brešar Lojzka 3. Grešnik Milica 4. Godec Srečko 1. Grašič Vera 2. Končan Traudi 3. Končan Val ter 4. Kovačič Ljubo — rud. Dlruštvo je v ziaičeitlklu svoje mandatne dobe pristopilo k nekim niovim oblikam posredovanja kulture velenjskemu prebivalstvu. Vsekakor je vredno omenilti itorkove večere v delavskem klubu iin likovmie razstave. Ze siaim obisk nam pove. tdia je bilo to vietč ikioit pcitrebino. Prav tako isio govorili o filmskih večerih za mlliadimo in odrasle, ki j.ih predvajajo v ,zadnjem času n.a iprositem preid kulturnim domom. Posebna .slkinb je iblilla posrve-čena predstavam za 1 sezonske gradbene delavce. V Velenjiu jiih je zaposlenih pri igiradbe- stia v za oidlraisle z 420 obiskovalci, 9 igledalliišlkiih predstav z 27®> obiskovalci,, 10 prasllaiv, katere isi je .ogledalo preko 2100 ljudi'1, 4 predstave za sezonske delavce z 1200 obiskovalci iln 2 zabavni- prireditvi, ikaitere sii je ogledalo 240 llljiudi. Poleg ,teig.a so bile tudli pritre-dl:iive, ki so jiih izvedli izkljjuč-uo itujii izvaja.lcli. Tukaj iso predi vsem .za jete .gledališke predstave SLG Celje, glasbeno zabavne prireditve iter matineje RTV Ljubljana. ,Biilo j.e 10 gledaliških predstav z 3450 obiskovalci, 3 matineje z 750 obiskovalci im. 22 glasbeno zabavnih prilrieidi- Za 1 leto se voli 4 kandidate, za 2 leti 3 kandidate. nem obraitu rudnika in gradbenem podjetju »Vegirad« preko 1000. Vse predstave, ki so bile namenjene njimi, .so bile zelo toplo sprejete, ipredlv.sie.ni pa je bila izražena želja, da ibii s ttem tudii v ibodioče na.dall jervaM. Na isej i je bilo podano kratko poročilo, koliko predstav so pripravili v tej sezoni lin kolnko lijtudii si j.e te predstave ogledalo. Biiilio jie 41 ,lutkovnih preidk štav z 4920 Obiiskovaloi, 21 tor% lev, katere si je kugiedallo 6020 obiskov aloev. Če vise itie predstave, oziroma prireditve seštejemo, jih dobimo skupaj točno 200, kaitene sii j>e ogiledialio 32.935 obiislkovallioev. Če pa upoštevamo še vse .filmske predstave v kiinodviOTani, 'pa do- (Nadaljevanje na J3. strani) Štev Hudac ^ -8 — 6. junija 1964 Kam se lahko vključijo učenci v uk i Tudi letos bo v juniju mese-/Ciu zapustilo šolske klopi osemi-iletnih šol dosti mladih fantov in deklet. Skoraj 800 jih bo letos zaključilo osemletno šolanje v naši in mozirski občini. S tem pa bodo istopili na važno Črivljensko razpotje: iskati bodo morali tisti poklic, ki bo tnajbolje ustrezali njihovim željam, interesom in sposobnostim. Kakšne možnosti za uk Stroka Kovinska Btektro Ocstinstvo tlfogovina Poklic ima mladina v naši iin mozir-iski občini? Odsek za poklicno usmerjanje pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Velenju je poslal vsem gospodarskim organizacijam in zasebnikom s področja občinskih skupnosti Velenje in Mozirje zahtevo, da sporoče 'potrebe po kadrih za tekoče leto. Želeli smo predvsem dobiti podatke o tem, koliko učnih meist Delovna organizacija in koliko delovnih mest za pri-učevanje bo na razpolago za mladino, ki bo letos končala Obvezno šolanje. To zahtevo smo poslali 279 naslovnikom, odgovore pa nam je poslalo kljub urgenci le 69. i V nadaljevan jn navajamo podatke o prostih mestih, za katera lahko učenci konkurirajo neposredno pri naslovniku. Buda rs t vo Gradbeništvo Lesna rudar kopač pomoč, kopača rudar, tehnik zidar pleskar zidar zidar mizar mizar mizar mizar mizar mizar mizar mizar mizar mizar mizar mizar tesar tesar tesar jermeniear krojilec lesa razvršče valeč so dar ključavničar ključavničar ključavničar kovinostruigar rudar. strojniK kovinar}! kovinarji vodov, inštartat. klepar finomehamik kovač avtomehamik električar električar električar električar strežba strežba strežba strežba strežba strežba strežba kuhar kuhar slaščičar mesar prodajalec prodajalec prodajalec prodajalec prodajalec prodajalec Hudac Ste v. 7—8 — 6. juni ja 1964 Rudarsko šolski center Rudarska šolski center Rudarsko šolski center Vegrad Velenje Vegrad Velenje Remontno podjetje Ljubno Rudolf Piki, Dol Mizarstvo, Velenje Oljka, Šmartno Ob Paki Smreka, Gornji grad Mizarstvo, Bočna Rudolf Majcen, Velenje Jakob Meh, Velenje Anton Perovec, Družmirje Franc Polovšak, Skorno Ivan Rogelšek, Šoštanj Jože Gradnik, Šoštanj Maks Poličnik, Mozirje Alojz Selišnik, Luče Vegrad Velenje Remontno podjetje Ljubno Smreka, Gornji grad Lik Šoštanj Lik Šoštanj Lik Šoštanj Valentin Jevšenak, Šoštanj Vegrad, Velenje Tovarna usnja, Šoštanj Ghrom-metal, Velenje Chrom-metail, Velenje RSC Velenje RSC Velenje Gorenje. Velenje Vodovod, Šoštanj Vodovod. Šoštanj Vegrad, Velenje Mirko Juvan, Pnihova . Ažman, Šoštanj Rudarsko šolski center V. Vegrad, Velenje Tovarna usnja, Šoštanj Marjan Ktančnik, Šoštanj Kajuhov dom, Šoštanj Sloga, 'Šoštanj Hotel Paka, Velenje Pod gradom, Velenje Planika, Ljubno Turist, Gornji grad Terezija Dolšek, Mozirje Kajuhov dom, Šoštanj Hotel Pakta, Velenje Slaščičarna, Šoštanj KZ Šoštanj Bazen, Velenje Velma, Velenje Zarja, Velenje Avto Celje, Velenjei Tehnoinercator, Šmartno ob Paki Tehnomercator, Šoštanj M Z Skupaj 270 — 270 60 — 60 30 — 30 30 — 30 10 — 10 4 — 4 1 — 1 15 _ 15 3 — 3 1 — 1 2 — 2 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 15 — 15 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 1 1 — ■ 1 1 — 1 - 2 — 2 2 — 2 3 — 3 2 — 2 30 * — 30 45 ' — 45 * 5 — 5 3 — 3 2 — 2 1 — 1 1 — 1 1 — 1 45 — 45 3 — 3 2 — 2 2 — 2 1 — 1 — 1 3 3 6 1 1 2 1 ■ — 1 2 2 4 — 1 1 2 — 2 3 3 6 5 5 10 1 — 1 1 — 1 —- 1 1 — 1 1 (Nadaljevanje na 13. strani) SPORED FILMOV , 9. do 10. 6. BETONSKA DŽUNGLA* angleški film 11. do 13 6 »LJUBIM. LJUBIŠ« italijanski film 13. do 15. 6. CIGANKA« angleški film 16. do 17. 6. AFERA NINE B« francoski film 18. do 20. 6. »SALA M BO« francoski film 20. do 21. 6. t AVANTURE HAKLBE&I FINiA« ameriški cs — kolor film 21. 6. Matineja: »KONCERT NA KONTINENTIH« jugoslovanski film 23. do 25. 6. »ČAS BREZ USMILJENJA« angleški film 25. do 27. 6. ZADNJI VLAK IZ GUN HILA« ameriški VV — kolor film 27. do 29. 6. »STRELEC V ZELENEM« nemški film 50. 6. do 2. 7. »11 VETERANOV« ameriški film NEKAJ PODATKOV O DELU »SVOBODE« (Nadaljevanje z 9. strani) hiralo vsega .skupaj 4/50 predstav z 95.495 Obiskovalci. Ta podatek inaim kaže, da je blil .vsak Velenljčan 10d!o 12-kiralt na predstavi. Poleg omen jenih oblik posredovanja kuiltuTe .vellenjiškemu prebivalstvu, se je odvijala pri »Svobodi« ituidli idlrtuiga dejavnost. Šahovska sekcija je /izvedla 5 uspelih tuiMiirjev, katerih se je udeležido 125 članov, prav .tako pa je uspešno deKovala tudi plesna sekcija za odrasle, mladino lin ipftomilrjie, ki šteje sikni -,paj 177 članov in so izvedli 58 plesnih vaj. Javnih nastopov v okviru sekcije ,ni bilo, pač pa nameravajo >v kratkem pripraviti zafbav.no prireditev, ki bo .povezana .tudi s plesom. Lepo so uspele 'likovne .razs tave v delavskem klubu, ki jilh je .biito skupaj 18 in si jtih je ogledalo predvidoma. 54.000 1jiuidi. Na koncu je bi.lo na nprav-neim odboru povedano, ida so lahko z delom zadovoljni, vendar je potrebno, dia se poiščejo še takšne oblike, ki bodo pritegnili® k delu same izvajalce — aktivne Slame »Svobode«, predvsem ipa zadovoljile obis-kovalioe. Pravilnik o racionalizaciji na RLV Težnja po -doseganju visoke '' produktivnosti dela z izboljšanim izkoriščanjem razpolož-Ijivlilh kapacitet, uvajanjem uo-i vih in izboljšanih tehnoloških procesov, popolnejše organizacije dela in adlminlsitriativ,n.ega L poslovanja, zasluži vso pozornost gospodarske orgamiiizalcije. Široko razvita decentralizacija [ organov samou pravi jan ja je f omogočila še večj-omiu številu ' članov ■kolektiva neposreden ■' vpogledi v organizacijo lin go-f spadarjenje podjetja. Pra.vlica in dolžnost upravljati s podjetjem navaja člaine kolektiva, dia razimiišiljaljo in tudi aktivno so-' delujejo pri uvajanju novih iln popolnejših organizacijskih in tehnoloških oblik v podjetjiu. V željii, da še bolj poživi dejav-■ nos t vseh čla nov kolektiv a v tej smeri so samoupravni organi, RLV sklenili- stimulirati prizadevanja članov kolektiva in jih iza njihove predloge tuidi nagraditi. •»PravJMk o racionallzacijli na RLV« naj določi vsebino racionalizacije na RLV; smoter in cilj, način in doliOčanje odkupov in nagrad za izuime. tehnične izboljšave in koristne ideje. ' Seveda se pojavlja pni sestavi takšnega pravilnika vrsta problemov, katere je potrebno še pred dokončno formulacijo pravilnika (razčistiti. Smiaitraimo, da bo za vsebino praviiilnika najvažnejše točno definirati tri os-k nove. na katerih naj bi pravlil-|. mik temeljil, in sicer: — predmet pravilnika. —• nalgrajevalnje in odkupi. — organi ocenjevanja in od-f ločanja. . 1. Predmet »Pravilnika o racionalizaciji pri RLV«. Na RLV že obstoji »Piraviliniiik o tehničnih izboljšavah«, ki določa pogoje in sistem nlalgraje-' vainja tehničnih izboljšav. »Pra-viilrtik o iraiaionaflizaiaijii pri . RLV« pa niaj razšfiirri predmet nagrajevanja poleg tehničnih f izboljšav ituidli na izuime dn ko-L riistne ideje, pravilnik naj ima t za cilj, da nagradi liln stimulira 1 člane kolektiva ne salmo za izu-! me in tehnične izboljšave, temveč tudi za vsako koristno idejo. ki bi omogočila ipoivečati proizvodnjo, zboljšat-i origainljzaiciijo dela in poslovanja. Pravilnik 1 na j zato določi predhiseim predmet nagrajevanja, ki naj bo: — izum. — tehnična izboljšava, — koristna ideja. t.i Izumi. Z.a iznm se smatra vsaka originalna rešitev odrejenega tehničnega problema, ki se lahko p-raktiičino uporabi na RLV v cilju za ostvairiitev višje proizvodnje, . zboljšanja kvalitete proizvodov ali za osvojitev in uvajiainje novih proizvodov. iRLV je zainteresiran, idia vsak tak izuim, ki je navezam na njegovo gospodarsko dejavnost in izvira ilz vrst članov kolektiva, paten-avtor ju pa odkupi njegov izuim. V kolikor RLV ne bi imel interesa za izkoriščanje določenega izuma, katerega avtor j3 iz vrst kolektiva, tega potem v ničemer ne ovira, da ne bi svo je-iga ii;zulmia dal patentirati in ponudil v .izkoriščan je drugim or-garadizaicijiam. Talko naj bi bili predmet tega pravilnika vsi izu mi. katerih avtorji so člani, kolektiva. V kolikor bo tak (izum Spoznan za koristnega iza rud-nlilk, naj bi ga avtor ponudil v 'izkoriščanje prvenstvienio RLV, ta pa bo' po svojih možnostih omogočil eventualno potreben preizkus in kasnej'šo praktično uporabo (določenega izuma. 1.2 Tehnične izboljšave. Za tehnične izboljšave se smatrajo vse rešitve določenega tehničnega problema, s katerim se z iraic iona lino uporabo poznanih tehničnih sredstev iim tehnoloških postopkov dioseže : — povečanje prOiizvodnje, — porast produktivnosti dela, — boljša kvaliteta proizvodov, — prihranki na materialu in erffcrgijd, — boljše izkoriščanje kapaciitet (strojev in instalacij), — boljša kontrolo proizvodov, — bol jšo tehnično zaščito de-la. Ne smatrajo pa se za tehnične izboljšave v smislu itega pravilnika: — predlogi iza Boljšo organizacijo administracije, knjigovodstva. dokumentacije, statistike in plamlra'nja. kakor tudi organizacija prometa .im uslug — torej predlogi, ki nimajo .tehničnega' značaja; — predlogi visokokvalificira-nih strokovnajkov. katerih delo je. da sestavljajo nove konstrukcije ali nove .tehnološke postopke v okviru svojih rednih delovmfih nalog. V kolikor imamo na RLV ina posameznih delovnih miesitiih take strokovnjake s t.alkšmo delotv.no inialogo, mora 'takšna del. imesita pravtl-inliik taksativno,našteti in Izključiti njihove predloge o tehničnih izboljšavah, kot prodimet nagrajevanja po tem pravilniku; — predlogi, ki predstavljajo samo pre.nois poznanih tehničnih liizikuišenj izTdirugih organizacijskih enot oziroma organizacij v. državi in tujini, ali iz strokov ne 1 literature. 1.3 Koristne ideje. Pod pojmom »koristne ideje < zajema pravilnik vse tiste predloge, ki: — niiso tehnično detajlno izdelani in ki predstavljajo kot taki samo i de.jo za določeno tehnično izboljšavo; — predstavljajo idejo za izboljšanje organizacije poslova- nja (knjigovodstva, administracije, statistike in drugo). S talko definicijo koristne ideje bi omogočili tudi vsem tistim članom kolektiva., ki tehnično niso dovolj izobraženi, dia bi lahko Svoj predlog tehnično izboljšave prikazal!! v mejah svojih možnosti, strokovne službe v podjetju pa bi ta predlog dokončno obdelale in dokumentirale. P.rav tako bi pravilnik s koristnimi idejami zajemal vse tiste predloge za izboljšave, ki sicer 'ne predstavljajo tehnične izboljšave, so pa koristne z,a podjetje in njegovo poslovanje lin se z njimi doseže; ali boljša organizacija poslovanja, ali znižajo katerikoli izmed poslovnih stroškov. Tudi taksni predlogi bi bili lahko le idejno obdelani brez praktično, prikazane lizvedlbe za podjetje. Tudi take predloge bi dokončno obdelale in dokumentirale strokovne službe podjetja, če se smatra, da bodo ,s .talkini predlogom doseženi pozitivni rezultati za podjetje. Nagrajevanje koristnih idej v okviru tega pravilnika ima za cilj, da stimulira vse predloge poedinih delavcev, članov kolektiva, ki izvirajo iz njihove strokovnosti, izkušenj in zapa-žanj, brez ozira, če je to že poznano v neki organizaciji ali ne in s smotrom, da se izboljša proizvodni proces, organizacija dela in poslovanja v primeri z obstoječim stanjem v podjetju iter s pogojem, da je to objektivno mogoče doseči. 2. Nagrajevanje in odkupi. Pravilnik naj hi v podrobnosti določil tudi višino nadomestila (odkupa) za izuime in višino nagrade za tehnične izbolj-šaVe in koristne ideje. 2.1 Denarno nadomestilo (odkup) za izum. Nadlcimiestilo avtorju izuma s strani podjetja, ki je z nj.ago- J-M £ .s-g-tr« j b as jfc? Q do 200.000 6 od 201.000 — 500.000 5 od 501.000 — LOOO.iOOO 4 od 1,001.000 — 5.000.000 3 od 5,001.000 — 10.000.000 2 cd 10,001.000 — 50,000.000 1,5 nad 50,001.000 1 2.3 Nagrade za koristne ideje. Vsaka koristna ideja, ki bo oceni komisije omogočila RLV racionalnejšo proizvodnjo in poslovanje, bo nagrajena po ,pravilniku. Višina nagrade je odvisna od: — poslovnega enoletnega e-fekta (čistetga prihranka) koristne ideje, — stopnje obdetlamosti koristne ideje, vim izumom pridobilo patent mora biti določeno sporazumno m:ed avtorjem izuma in podjetjem. V kolikor idta tega sporazuma ine pride, imora organizacija zahtevati, da odredi višino nadomestila pristojno sodišče1. Pili odrejanju v|i|šine nadomestila, je potrebno še posebej oceniti:' — itehnični in gospodarski' značaj izuma, — 'kiolnisti, ki jlih lalhfco pridobi podjetje z izulmom, — vrednost sredstev, ki jih" je vložilo podjetje pri ustvarita vi izuma, — delež avtorja izuma prS! ustvaritvi izuma, — obseg in trajanje izkoriščanja ,i zuma. Na osnovi take precenitve se' avtor izuma in podjetje sporazumeta za nadomestilo, ki je lahko enkraitno in s katerim prenese avtor vse pravice patenta na ipodjetje, ali pa letino, glede na predvideno idlObo izkoriščanja iizuima. Podrobnejša' določila o prijavi patenta in iz-* korilščainja Izuma morajo bfitii v skladu z zakonom o patentih' in tehničnih izboljšavah. 2.2 Nagrada za tehnično izboljšavo. Avtor tehnične izboljšave prii-dobl pratvico do materialnega nadomestila v obliki denarne nagrade, ki je odvisna cd: — čistega prihranka v lastni ceni., ki nastopi v dobi einegi leta in od katerega se odbijaj«* stroški:, ki isO nas talili v ikakršnril koli .obliki pri .izvedbi predla-« igane in potrjene tehnične izboljšave ; — višina nag radie je fiksno! dbločena v a ne siku, iz računal nem po tabeli, kjer je osnova, čisti prihranek v lastni ceni; — nagrada je 'enkratna. Višina nagrade se -določa pio: tabeli in jie določena v odstotku! od višine -čistega prihranka V,, lastni ceni »a eno poslovno leto!* 4) II >m 33 > e <3 4.000 i&.oi»! 7.000 17.000 — 32.00ffi 13.000 33.000 — 53.00za patente. Komisija mora o svojem delu poročati UO RLV. ki potrdi visimo nagrade za osvojene predloge. Nagrada in eveint. diploma avtoirjiu izuma, tehnične izboljšave ali koiriistine ideje ise izroči na zasedanju CDS olbeneim ,s k raitko ob raiz lloižitv-i jo. Vsalk predlog, ki zahteva predhodne raziskave iin v izvezi s tem tudi uporabo materiala, energij® in delovne sile v podjetju, mora za takšen poizkus pridobiti službeni nalog direktorja podjetja. Vodistvemi kader podjetja je dolžan, ida islleherno in tudi maj-iskrominejšo (zamisel vsakega člana kolektiva podlpre in posreduje ikomiisiji. Strokovna služba je prav tako idiolžnia muditi vso pomoč pr.i saimii končni otbdialavii predloga in mjegove dokumentacije. če tega ni zmožen storiti predlagatelj sam. 3. Oblikovanje predloga. Tajuik komisije naj bi bil analitik oisebnilh dohodkov. Dolžnost itajinika je. da pregleda celovitost predloga ter da omoigočli predlagatelju Ikomple-tiranje predloga im posreduje za vodstva Yemu mnenju ibi morali oporekati iz dveh večjih razlogov. 1. Ker živijo tudi v centru v naših stolpnicah in blokih predvsem rudarji, ki so vezani na nočno, dopoldansko ali popoldansko delo, ibi lbilo .zelo ne-prav, če bi .postavili igrišče v bližino hiš, kjer ljudje počivajo pO napornem delu in si nabirajo novih moči za težko delo v jami. Otroci so pri svoji igri radi glasni, in tako je tudi prav, a prav zaradi te lastnosti bi najbrž večkrat prišlo do negodovanja in mogoče celo do zamer v soseščini. Prepričani smo, da bi se vsi stanovalci v bližini igrišč sčasoma naveličali glasnega otroškega veselja. 2. če Ibi pa že zgradili igrišča med bloki, nam mora biti jasno, da Ibi vsa ta mala igrišča ne mogla biti tako sodobno in lepo opremljena kot je lahko opremljeno in urejeno večje otroško igrišče, kajti vzdrževanje iu oprema otroških igrišč ni cenena stvar. Za rad i teh dveh raizlogov moramo končno priznati, da je lokacija sedanjega otroškega igrišča primerna im zadovoljiva. strokovnim službami podjetja še (dodatne zahteve po potrebni dokumentaciji. Tajnik komisije naj bo tista oseba v podjetju, kjer bodo predlagatelji dobili vsa [notrabna navodila in pojasnila. Tajnik komisije jie dolžan sprejeti tudi ustnneme predlloge, jih zapisati in oblikovati (s pomočjo strokovnih služb podjetja). vse itio ipa le v primeru, čte predlagatelj teiga ni v stanju saun izvesti. S temi želimo doseči. d.a bo predlagateljem ipneid-.logov, ki sicer tehnično ali strokovno niso do violi j izobraženi, .imajo pia koristno idejo, omogočamo ma odgovornem mestu prikazati svojlo idejo in jo potrebno opremiti iin opisati. Tajnik komisije tuidii sklicuje .seje, z vednostjo predsed'ni!ka. vodi zapisnike iin skrbi za spoštovanje diolločiil pravilnika. Smatramo, da je v pravilniku še .posebej potrebno določiti vse dolžnosti tajnika komisije in predvsem poudariti, da je ito tista oselia. iki je dolžna predlagateljem muditi vso pomoč pri , opredelitvi, opisu in dokumentaciji predloga. ,Na tak maičiin bo omotgočemo prav vsem članom kolektiva, da izmesejo svoje ideje :za izboljšam jie della, Orgia-miziacije in poslovanja, maj bo to ustmeno ali pismenlo. 4. Ostale določbe pravilnika. Pravilniilk o racionalizacij i pri RLV mora vsebovati tudi .detajlne določbe o: — načinu prijave predloga, — postioipku za rešitev predloga. Vzroke za slalb obisk m.a igrišču mioramo iskati .drugje! Zavedati ise moramo, da smo s tem, .ko smo igrišče uredili in ga opremili, storili šele prvi korak. Zdaj pa je treba premisliti kako ibi privabili manj čim več otrok, .da bi tako igrišče v polni meri zaživelo. Vedeti moramo, da se otroci kaj hitro naveličajo igre z igrali, ki jih sami ne morejo spreminjati ali preoblikovati. Po navadi stojijo v vrstah pred gugalnico ali se prerivajo pri vrtiljaku, ki. mimogrede rečeno. najlbolj posrečeno igralo, saj se oib nj^rn rade dogajajo manjše nesreče. Poleti je dren v bazenu, a vsa ostala igrala ostajajo v glavnem neizkoriščena. Otroci si želijo sprememb, a sami jih ne najdejo iin zato se nam kar prehitro spet vračajo ■domov, kjer so natm ali pod nogami, ali pa so jih .soet polne ceste pred bloki, kjer s svojo igro ovirajo promet in se izpostavljajo nevarnosti, s svojim vpitjem pa motijo stanovalce. Na našem največjem igrišču ibi morali vsled vsega navedenega. nujno in kmalu urediti vodstvo in varstvo otrok. Paiznilk. ki v glavnem čuva igrišče pred večjo škodo in van-dlalizimom. ki se na žalost tudi pri nas kdaj pojavi, mi primerna oseba za izpolnjevanje te naloge. Poleg čuvaja moralmo dobiti — zaščiti in pravicah predlagateljev, — uporabi sprejieitih predlogov. Vise te določbe im oblike njihovega izvajanja mora pravilnik točno določit i vlskladu z za-komam o patentih im tehničnih izboljša vali, upoštevajoč pri tem cilje im smotre podjetja. 5. Pomen pravilnika in njegovo uveljavljanje. Istočasno z oblikovanjem pravilnika in njegovim .sprejetjem, je potrebno med kolektvvoja sprožiti močno akcijo za uveljavitev pravilnika. Sairna obrazložitev pravilnika iin ciljev, ki jiih pravilnik zasleduje, mora ibiiti predločena vsem članom ko-lelk tiiv.a ali prekio časopisa ali preko masovnih .sestankov, po-iseBino jasno moira biti prikaz-"Z iialmen koristnih idej. kji jiih podjetju lahko sugiarira praf vsak član kolektiva. Izplačilo nagrad in podelitev diplom s kratkimi obrazložitvami maj l»o svečama, na zasedanjih CDS in objavljena v časopisu. Sam« nagrajevanje maj bo dovolj siti mulativino. nagrajuje maj se prav vsaka koristma ideja, ki omogoči itudii majhno raeional: zac-iijo ali dela ali poslovanja. Iz vsakdanje prakse opažamo, dia iznašajo člani kolektiva ivirsto korfetiniih predlogov za .podjetje na raznih sestankih in tludi direktno ne posrednemu starešini — vse to je treba smatrati za koristne ideje im jih k;Celjski tisk« Celje Cena 20 din Rudac Štev. 7—8 — 6. junija 1964 Ali bomo napovedali vojno? Velikokrat ise podatkov branimo. Napovemo vsem podatkom vojno. Ta vojna je hladna vojina. Vodimo jo pa iz več vrst orožja. Eno oroižje je to, da sploh nočemo svojega nosu vtakniti tja, ikjer bi utegnili evedeti kakšen podatek: nočemo ničesar prebrati in ničesar slišati. To je kar uspešno sredstvo. Druga vrsta orožja je pa pozabljanje: če že ]>odatek slišimo, ga brž pozabimo, pa' je mir. Kakšen mir? iPoglejlmo recimo vrtnarja!: Vrtnar pogleda svoj vrt. Vidi, da je že lepo zaraščen z zeljo. To je podatek. Zdaj nima reč miru. Moral bi to opleti, to dobro ve. Če ne ibi bil šel vrta pogledat, bi svoj mir še imel. Zdaj iga pa nima več. Treba bi bilo nekaj ukreniti. Vrt bi bilo treba opleti. O, pač! Lahko še majde svoj mir: Mora pozabiti, da je vrt prepreden is plevelom. Če to pozabi, lahko spet (mirno živi in razmišlja, kako lepo je bilo v starih časih ... Ali pa vzemimo, da sem jaz tisti, iki urejuje [gradnjo stanovanj. Postavim lepo hišiko in vanjo so vzeli recimo pet srečnih družin. Zdaj hodim gledat to lepo sliko: Hiša, izelenica, veseli otročički ikrog hiše in zadovoljne mamice... Ja, čudovita silika — vsalk dan jo grem gledat in vsak dan si pravim: »Vidiš, dragi moj, koliko si koristil družbi! Glej, Ikako so izdaj delavci srečni! Ali Ibi mogel, dra-igi moj mirno živeti, če tega ne bi bil storil? ...« Takole zadovoljno hodim gledat to ljubo hišico vsak dan in živini srečno — živim mirno. Takrat, ko ibi se najmanj nadejal, pa trešči podatek: »Še deset družin nima primernih stanovanj ...!« Mir je izgubljen, vzel mi ga je ta nesrečni podatek. O, pa si lahko pomagam: Pozabil bom ta podatek, za naprej se/bom pa že znal paziti, da mi spet ne ipride na uho kaj podobnega. Napovedujem vojno-Vsem podatkom, ki 'bi me vznemirjali, ali kakorkoli obveio- Prav! Kljub temu ti Ibomo posredovali nekaj podatkov: Kadrovsko-socialna služba je namreč v letošnjem letu spet izdala POROČILO ZA LETO 1963. V tem poročilu je v grobih obrisih prikazan del problemov, s katerimi se je kadrovsko-socialna služba srečava-la pri svojem delu. Zdi se 8 60 4 6 62 66 Direkcija — — 151 140 151 140 Skupaj: 2.647 2.914 323 327 2.970 3.241 © Tabela 1/1 nam nudi nekaj zanimivih podatkov: — povprečno število zaposlenih v letu 1963 je bilo 3.241, od tega 2.914 delavcev in 327 nameščencev (nameščencev 10,1 % od vseh zaposlenih); — celotni delovni kolektiv RLV je bil leta 1963 — v primerjavi z letom 196i2 — večji povprečno za 271 ljudi, ali okroglo za 9% (od staleža v iletu 1962); — celotno število delavcev zaposlenih pri RLV je bilo v letu 1963 večje za povprečno 267 ljudi ali v odstotku za okroglo 10%; — število nameščencev pri RLV je v celoti poraslo le za povprečno 4 ljudi, ali (z ozirom na število nameščencev v letu 1962) v odstotku za približno 1 %; — vendar pa je število nameščencev na obratih jaima vzhod in jama zahod poraslo za približno 7% (od 108 na 116): — stalež obeh obratov skupno, iki sta neposredno vključena v proizvodnjo (torej jama vizhod in jaima zahod'), je bil v letu 1963 večji (v primerjavi leta 1962) za povprečno 159 ljudi, t. j. za okroglo 7 %; — število delavcev teh dveh obratov (brez nameščencev) se je povečalo za 131, kar je tudi v odstotku okroglo 7°'0. Ugotovitev, da stg jama vzhod in jama zahod povečali svoj stalež za 7 %, a da se je celotni kolektiv RLV povečal za 9%, je zanimiva, zato poglejmo, za koliko odstotkov so se povečali delovni kolektivi posameznih obratov. Da bi dobili jasno isliko o rudniku, izključujemo iz obravnave obrata »EFE« in gradbeni obrat. Tabela 1/2: Procent povečanja staleža v letu 1963 z ozijrom na leto 1962 (procent računan iz staleža posameznih obratov v letu 1962): Qbrat % povečanja % zmanjšanja delavci nameščenci delavci nameščenci 1 Jama vzhod 4,3 8,2 — Jama zahod 16,8 5,7 — Klasiurnica 15,2 — — El. strojni 11,6 — — A vtoparlk 11,4 — ' — Zunanji obrat — — 4 Direkcija — — — Opomba: Za Obrata iklasinnica in elektrostrojn čanje preračunavali v odstotke, ker je število nameščencev prenizko, da bi lahko razliko spreminjali v procentne vrednosti. — Vidimo, da se je število ljudi na zunanjem obratu in na direkciji zmanjšalo. — Ostali Obrati so v letu 1963 povečali število svojih ljudi. — Po povečanju števila delavcev je na prvem mestu jama zahod (kar je razumljivo), za njo pa sta klasirnica in eilektro-strojni obrat. — Po povečanju števila nameščencev je na prvem mestu jama zahod. 2. STRUKTURA ZAPOSLENIH 2.1 NARODNOSTNA STRUKTURA Jludac Tabela 2/1 — a — stanje 31. 12. 1963: N « t r od n o s t Ekonom, enota Skupaj to bil cn M O. g -a o to >o ostali Jama vzhod 1.619 1.555 53 17 12 _ _ 2 Jama zahod 565 519 51 8 5 2 — 2 Klasirnica 186 182 5 1 — — — — El. strojni 170 166 3 1 — — — — Avtopark 53 51 2 — — — —' — Gradb. obrat 351 126 182 8 15 1 —~ 1 »EFE«~ 69 62 5 2 — — — — Zunanji obr. 255 227 7 1 — — — — Direkcija 155 150 5 Skupaj: 5.565 2.998 291 38 28 5 _ 5 IZ POROČILA KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE ZA LETO 1963 Narodnostni isestav našega kolektiva je (precej pester, saj imamo razen Slovencev .še (predstavnike treh različnih narodnosti in poleg tega se 28 neopredeljenih in 5 takih, ki so uvrščeni v kategorijo »oštali«. Vprašati se moramo, ali tak sestav ugodno vpliva na delovno moralo našega kolektiva. Znano je, da morejo (biti socialne in kulturne razlike med člani delovnih skupin vzrok ikonfliktnih situacij. Skupina, ki izihaja iz drugačnega kulturnega okolja se ne vključi v celoto. Pod določenimi pogoji lahko grupa. ki izhaja iz drugega kulturnega okolja, neko celoto (t. j. delovno skupino,-v katero je prišla) razbije. Pride do konfliktnih situacij, le-te pa neugodno vplivajo na (psihološko delovno atmosfero in znižujejo delovno moralo. Do takega pojava lahko pride, ikot že rečeno, pod določenimi pogoji. Eden od taikih pogojev je brez dvoma tudi .številčna moč skupin, ki prihajajo k nam iz drugačnega kulturnega okolja, kot je naše. Če je število teh ljudi preveliko, je možno, da pride do Tacesa. iki smo ga zgoraj opisali, torej do razbitja že obstoječih tkivnih skupin. S tem pa se takoj pojavi vprašanje, kakšno je pri nas razmerje med člani kolektiva, (ki izhajajo iz naših soei-alno-kul turnih pogojev in med člani, (ki izhajajo iz nekoliko drugačnih pogojev. Ali je razmerje še takšno, da ibodo mogli biti ljudje drugih narodnosti Ibrez težav absorbirani? Kolikor so nam bili dostopni podatki v literaturi, je kritično razmerje nekje okrog 10%. V delovnem 'kolektivu lahko torej po teli podatkih dela do 10% ljudi drugih narodnosti — seveda pod pogojem, da so porazdeljeni po različnih skupinalrv podjetju, ker se tako najlaže vključijo, oziroma jih kolektiv najlaže absorbira. Kot kaže tabela 2/1. je pri nas 365 ljudi drugih narodnosti: (Slovencev je 2.998 od skupno 3.363 ljudi). V odnosu na celotni stalež je torej ljudi drugih narodnosti 10,8 ° 0. ."Vaš proporc ljudi drugih narodnosti torej nekoliko presega omenjeno kritično razimerje desetih procentov. Vendar pa moramo naglasiti. da smo se posluževali zapadne literature. Tam je morda res. kadar gre za zaposlovanje ljudi drugih narodnosti, 10 % že kritično razmerje, ker so kulturne razlike večje. Pri nas pa so te razlike manjše, čeprav jih tudi pri nas ne moremo negirati. Toda z ozirom na to, da so te razlike manjše (gotovo so npr. kulturno socialne razlike med Slovenci in med Hrvati ali Srbi itd. manjše, kot so te razlike med Amerifcanci in med Poljaki ali Kitajci ipd.), je po vsej gotovosti kritični procent nekoliko višji, i Smemo torej upravičeno trditi, da procent ljudi drugih narodnosti pri nas še ne presega kritične vrednosti. Še bolj gotovo je to v primeru, če Obravnavamo samo rudnik kot zaključeno celoto (torej brez gradbenega obrata in ibrez »EFE«). Procent ljudi drugih narodnosti po posameznih obratih rudnika je namreč naslednji: Tabela 2/1 —b: obratih: Procent ljudi drugih narodnosti po posameznih h Ekonom, cinota Skupaj Od teiga ljudi drugih narod. Izraženo v % I Jama vzhod 1.619 84 5,2 B Jama zahod 565 46 8,1 f K1 asi r niča 186 4 2,2 J El. strojni 170 4 2,4 Avtopark 53 2 3,8 V Zunanji obrati 235 8 3,4 Direkcija 135 5 3,7 Skupaj: 2.963 153 r .t Če torej obravnavamo rudnik brez gradbenega obrata in j »EFE*, se slika precej spremeni. Vseh članov kolektiva je 2.963, a od tega je le 153 članov drugih narodnosti, kar je le 5,2%. Prav tako ne moremo govoriti o kakšni »zasičenosti« po posameznih dbratili. Procent je nekoliko višji le na obratu jama zahod (8,1 °0). To dejstvo pa bomo morali v prihodnje upoštevati, kajti kot je že bilo poprej rečeno, lahko obstoječi delovni kolektiv najbolje absorbira ljudi drugih narodnosti pod pogojem, če so le-ti ustrezno porazdeljeni po iposameznih skupinah v podjetju. 2.2 STRUKTURA ZAPOSLENIH PO SPOLU Tabela 2/2 — stanje 31. 12. 1963: Ekonomska enota Števiilo zaposlenih Skupaj mošlki ženske M 7 56 52 16 10 30.8 A v topa rk 5553 — 1 16 4 25 5 2 51.9 O rad. obrat 551 26 25 56 57 101 56 50 50.0 »EFE« 69 6 16 18 9 15 5 1 36.5 7.'in. obrat 255 4 8 20 55 86 50 52 56.4 1 Hrekcija 155 2 8 15 15 55 29 15 55.5 Skupaj 5565 60 514 620 779 1054 591 145 50,8 Izraženo v procentih 99.9 1.8 9.5 18.4 25,2 51.5 11.4 4.5 Tabela kaže, da je starostmi sestav našega delovnega kolektiva zelo ugoden. Povprečna starost je namreč 30.8 let (to je seveda. statistična ocena povprečne starosti, to se pravi, da se povprečje giblje okrog 38.8 let. Da je starostni sestav res ugoden. ikaže tudi dejstvo, da je v intervalu do >0 let starosti 52.7% članov našega kolektiva, medlem ko je onih. ki so stari nad 40 let. samo 15.9%. Človek namreč doseže maksimalni nivo svojih sposobnosti (telesnih in duševnih) okrog 16. leta. Na tem nivoju ostanejo do približno 50. leta. nakar začne počasno upadanje večine psihofizičnih sposobnosti. Po 55. letu. oz. 60 letu pa je ta upad vedno večji in hitrejši. Primer: Ostrina vida doseže svoj maksimalni razvoj okrog PO. do 24. leta. nato začne lahno upadati, a po 40. oz. 50. letu postane to upadanje hitrejše. Tako ima normalno ostrino vida do starosti 50. let okrog 70% ljudi, pri 60. letih starosti pa le okrog 10% ljudi. Prav tako je s sluhom: do 30 let je upad slušne Ob- a prizadeta je že tudi občutljivost za ostale frekvence. Podobno i tudi s telesno močjo, vzdržljivostjo in s spretnostjo. Če sedaj še enkrat pogledamo našo tabelo (tabela 2/4), lahko ugotovimo, da sestavljajo naš kolektiv naslednji starostni razredi: — 52.7% članov tvori starostni razred do"50 let. Psihofizio-1 oške sposobnosti ostanejo do te starosti v glavnem skoraj na maksimalnem nivoju (seveda z. iuterindividualivimi razlikami, ki so pogojene po drugih faktorjih — ne po faktorju starosti); - 42,9% članov tvori starostmi razred od 50—50 let. V tem «("rastnem intervalu je opaziti počasno upadanje večine psihofi-iz; »loških sposobnosti; — 4.5% članov tvori starostni razred nad 50 let. V tej sta-1 rostni dobi 'postaja upad psih ©fiziološki h sposobnosti vedno večji in hitrejši. Takih ljudi torej, pri katerih je z veliko stopnjo verjetnosti upad telesnih in duševnih sposobnosti že viden, takih imamo santo| 4,5%. Za te člane pa moramo skrbeti, da bodo kljub temu pri 1 delu mogli biti uspešni. Ne sunemo jih postavljati na taka delovna! mesta, ki zahtevajo preveliko brzino, niti na taka delovna mesta,! za katera nimajo predhodnih izkustev — prakse. Posebno moral ino paziti še na to. da teli tjudi ne postavljamo na taka delovna! mesta, kjer .se način dela stalne spreminja, tako da se moral človek vedno znova prilagajati novim situacijam. Sposobnost pni lagajanja novim situacijam je namreč v tej starostni dobi že t udi I v precejšnjem upadu. Toda človek mora ta deficit kompenzirati! s svojimi izkušnjami. Zato se naj. kot že rečeno, poverjajo lju-1 dem iz omenjenega starostnega razreda (nad 50 let) delovne nalo.| ge. kjer ni potrebno stalno prilagajanje novim situacijam in kjer I morejo v polni meri izkoristiti svoje dolgoletne izkušnje! V Poročilu kadrovsko-socialine službe za leto 1962 smo se po-1 sebe j ozrli tudi na starostni razred 20 do 25 let (glej poročilo za | 1962. stran 51). Rečeno je bilo, da je to starostni razred, ki je pri meren za vse vrste strokovnega izobraževanja, in mu je zatoj treba posvetiti vso pozornost. Kolikor je bilo možno, je kadrovska služba pri svojem delni izhajala tudi iz tega vprašanja. Velik del teh ljudi je bil vključen v strokovne tečaje. Za ilustracijo navajamo samo številčne podatke o starostni strukturi tistih, ki so februarja 1965 naredili izpili za pomočnike kopačev: Starost Število do 19 20 — 25 26 — 27 28 in več Skupaj Kot vidimo je torej v februarski skupini pomočnikov kopač največje število takih, ki so .stari od 20 — 25 let (več o tem glej pod »Izobrazba iin vzgoja kadrov«!). Prav bi bilo. da se ob vprašanju starostne strukture naše delovnega kolektiva ozremo še na eno vprašanje: Tabela 2/4 kaže, da imamo pri nas 29.5% članov, ki so stali do 25 let. Analize nezgod pa kažejo (glej npr. »Rudar« 5/2 1964!),| da največ nezgod, ki So povzročene po posebnih faktorjih, odpad ravno na to starostno skupino (do 25 let). V rokah imamo torej dva podatka: — v starostni skupini do 25 let so nezgode pogostejše — predvsem pa še nezgode, ki so pogojene po osebnih faktorjih; •'! — teh ljudi (starih do 25 let) imamo razmeroma visok pro-J cent (okroglo-30%). • • • Iz teh dveh podatkov pa sledi zahte va po vsestranski borbi J proti nezgodam, ki so pogojene pO osebnih faktorjih (propaganda proti nezgodam, iskanje vzrokov nezgod in odstranjevanje teh,j predvsem pa dobra varnostna kontrola prav te starostne skupine,| ki je z oziram na doživljanje te vrste nezgod najbolj ogrožena)! Hudac Štev. 7—8 — 6. junija 1964 v